Ste v. 17. Leto LXIV. V LJubljani, 24. aprila 1924. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. a kamim UČITELJSKI Tu.™« Glasilo Udruienia Jugosl. Učiteljstva - Poverjeništvo Lliubllana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek po» sebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Nove draginjske doklade. Poverjeništvo UJU v Ljubljani je ob izmeni v ministrstvu prosvete, v zmislu sklepa seje ožjega sosveta, obnovilo vse tekoče zadnje zahteve slovenskega uči-teljstva in jih predložilo novemu ministru prosvete g. Svetozarju Pribičeviču. Med temi zahtevami je bilo tudi naše stališče k uredbi draginjskih doklad. Nikakor ne trdimo, da je uredba bila izdana pod vplivi organizacij, pač pa moramo konštatirati, da so naše zahteve pri prosvetnem ministru našle polno umevanje in da je pospešitev te uredbe velika zasluga prosvetnega ministra. Naše zahteve so se omejevale na sledeče: Draginjske doklade naj se v nobenem slučaju ne znižajo, kakor se to splošno namerava; z draginjskimi dokladami naj se ublaži razmerje med I. in II. kategorijo in razmerje med plačami civilnega uradništva in častniki; draginjski razredi naj se odpravijo; stopnje draginjskih doklad naj se urede po po-ložajnih plačah; otroškim vrtnaricam in učiteljicam ženskih ročnih del naj se prizna stanovanjska doklada; maksimiranje naj se odpravi; vsem upokojencem naj se prizna draginjska doklada kakor aktiv, uradnikom, po službenih letih in predpisih, ki so za aktivne uradnike v veljavi; poročenim učiteljicam naj se priznajo polne dnevnice; po enem letu bolezni naj prejemajo uradniki-bolniki polne dnevnice itd. Ko smo zborovali z našimi predsedniki okrajnih učiteljskih društev na seji širjega sosveta v Celju, se je v ministrskem svetu odločevala usoda naših zahtev. Časopisi so pričeli prinašati vesti o uredbi draginjskih doklad. Po prvih vesteh vidimo, da so naše zahteve uspele v sledečem: Razmerje med I. in II. kategorijo se je z novo uredbo vsaj v sedanjih prejemkih ublažilo, posebno pa razmerje med vojaštvom in civilnim uradni-štvom, ker so častnikom bolj prikrajšane doklade. Draginjski razredi še niso odpravljeni in bomo morali v tem oziru borbo nadaljevati. Doklade so se uredile obzirno do nižjih grup in kategorij po po-ložajnih plačah. Odpadla je stanovanjska draginjska doklada, kar smatramo za pravilno, ker ne moremo tega sprejeti kot zvišane stanarine po čl. 37. uradniškega zakona, kakor se je to uredilo pri častnikih ; zvišale so se pa tej dokladi odgovarjajoče splošne doklade. Tudi otroške vrt-narice in učiteljice ženskih ročnih del so prišle do svojih pravic, stanovanjskih draginjskih doklad, ker prejmejo znatno zvišane draginjske doklade. Maksimiranje se je odpravilo. Za upokojence bo treba odločne borbe, da se čimprej urede tudi njihove penzije, posebno, da se odpravijo krivične kronske penzije. Presenetila nas je^ pa prav zadnja vest glede poročenih učiteljic, ker je bil v zadnjem momentu izpremenjen ta člen tako, da še nadalje prejemajo le pol doklad, o čemer govorimo več na drugem mestu. Glavna borba se je vodila za to, da se draginjske doklade ne znižajo. Kakor nam kaže tabela, ki jo prinašamo na drugem mestu, se to ni zgodilo; le pri dveh starostnih stopnjah je malo znižanje, drugače so se pa doklade celo zvišale. Tako n. pr. bodo imeli le učitelji s 7—14 službenimi leti v II. kat.: 3 drag. razr. 40 Din manj. v 2. drag. razr. 90 Din manj in oni med 27—32 službenim letom y 2 drag. razr. 70 Din manj. Drugi bodo imeli vsi višje drag. doklade, in sicer od !0—-160 Din mesečno zvišane. V III. kat. se pa vsem otroškim vrtnaricam in učit. ženskih ročnih del povišajo draginjske doklade za 240 do 390 Din mesečno. Učiteljstva med 7—14 službenimi leti v II. kat. je v državi 3233, od tega 764 v Sloveniji, onega med 27—32 službenimi leti je v državi 1915. od tega v Sloveniji 374. Torej bode prejelo od 40 do 90 Din znižane draginjske doklade v državi 5148 učiteljev oziroma učiteljic, od tega 1138 v Sloveniji, medtem ko bo prejelo od 10 do 160 Din zvišane draginjske doklade v državi 11.237 učiteljev od tega 1838 v Sloveniji, ne vštevši pri tem vse otroške vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del v III. kategoriji, ki bodo prejemale za 240 do 390 Din zvišane draginjske doklade. V splošnem je torej dosežen glavni smoter borbe. Nikakor nas pa ne more zadovoljiti rešitev glede poročenih državnih uradnic. Trdno smo bili uverjeni, da se odpravi ta krivica, saj je jasno to izjavil finančni minister, da se to sigurno izvrši. Do zadnjega trenotka so tudi vsi časopisi vzdržali to vest in po vsej pravici, ker po prvotni stilizaciji čl. 11. uredbe o draginjskih dokladah je bila poročenim uradnicam priznana vsaj delno polna draginj- Deževno in hladno vreme dne 17. aprila t. 1. ni moglo motiti dobrega tovari-škega razpoloženja pri sestanku širjega sosveta UJU poverj. Ljubljana. Kmalu po 8. uri so se začeli zbirati člani ožjega sosveta in predsedniki oziroma zastopniki okrajnih društev v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma«, ki so jo za to lepo okrasile celjske tovarišice. Za pozorno ljubeznjivost jim bodi prisrčna hvala! Nikakor pa ne moremo opravičiti odsotnosti več okrajnih društev, nekatera teh v neposredni bližini; seja se je sklicala v Celje baš v to svrho, ker je tamkaj naravno središče in so najugodnejše železniške zveze. V bodoče več točnosti! Pred otvoritvijo seje sta prišla v zbo-rovalno dvorano šef prosvetnega oddelka g. dr. Stanko B e u k in višji šol. nadzornik g. Engelbert Gangl, nakar je izročil g. šef poverjeniku tov. ravnatelju Luki J e 1 e n c u odlikovanje Bele g a O r! a in uredniku »Učit. Tovariša« strokovnemu učitelju Ivanu Dimni-k u red Sv. Save V. razreda, v daljšem nagovoru povdarjajoč zasluge obeh odlikovancev. V imenu organizacije jima je v iskrenih bratskih besedah čestital poverj. namestnik tov. ravnatelj Anton Gnus. Nato se je v imenu obeh odlikovancev zahvalil poverjenik tovariš Jelene in povdarjal, da ne smatra odlikovanja toliko za lastno osebo, temveč si je v svesti, da je s tem odlikovana cela naša stanovska organizacija, ki je dospela po desetletnih borbah do današnjega stališča in ugleda. Z viharnimi vzkliki Nj. Vel. kralju Aleksandru I. kot vrhovnemu pokrovitelju narodne prosvete se je zaključila ta prisrčna tovariška slovesnost. Poverjenik Jelene otvori nato sejo širjega sosveta, konštatira sklepčnost in v kratkih potezah očrta delo poverjeni-štva v minuli dobi s pogledom na naloge, ki še čakajo v bodočnosti našo stanovsko organizacijo. Strokovni tajnik tov. D o s t a 1 je poročal o delovanju vodstva poverjeni-štva UJU od zadnje pokrajinske skupščine. Omenjal je impozantni ljubljanski kongres UJU, ki bi se ne mogel prirediti v tako velikem in uspešnem obsegu, da ni tvorila finančnega temelja Učit. tiskarna. Najvažnejše delo našega poverjeni-štva se je vršilo v smeri zakona o držav, činov., ki je bil jeseni predložen narodni skupščini. Vodstvo naše organizacije je bilo v neprestanem kontaktu s centralo v Beogradu, opozarjali smo stalno glavni odbor UJU na naše zahteve. Omenja delo našega agilnega. energičnega in zelo sposobnega predsednika UJU tov. M i 1 u t i -na Stankoviča.ki ima za vsaj delno pravično uvrstitev našega stanu v pragmatiko velike zasluge. Nato poroča strokovni tajnik podrobno o seji glavnega odbora UJU v Beogradu dne 16., 17. in 18. decembra 1923, ki sta se je udeležila s tov. P. Fleretom. kjer sta tudi predložila znano spomenico, objavljeno svoječasno v »Učit. Tovarišu«. Navaja posamezne akcije, vloge in dopise, vse kar se je izvršilo v zadnji dobi ska doklada. Sicer pa prinašamo o tem podrobneje poročilo na drugem mestu. Tudi nas ne zadovoljuje to. da se je odložila rešitev vprašanja ureditve doklad upokojencem ter moramo smatrati za eno naših najnujnejših zahtev, da se to izvrši čimprej. Neizprosna pa ostaja vlada v borbi glede draginjskih razredov in bi kmalu s členom 11. nove uredbe še poglobila to vprašanje. Tudi člen 29. nove uredbe nas ne zadovoljuje. ker odlaga izplačilo diference za nazaj, t. j. od 1. oktobra 1923. Da ni bilo teh poslednjih razočaranj, posebno glede vprašanja poročenih državnih uradnic in upokojencev, bi bilo naše zadovoljstvo z novo uredbo večje, kakor je tako. —b. v zastopanju interesov našega stanu: v zadevi vpoklica našega zastopnika v ministrstvo prosvete; glede redukcije učiteljic ženskih ročnih del; radi upokojencev iz leta 1919.; v zadevi glasovitega odloka M. Pr. O. N. br. 24.335 od 25. maja 1923; nadalje radi kolekovanja šolskih izpričeval; glede izpremembe prosvetne uprave za Slovenijo; v zadevi naših tovarišev-vojakov itd., itd., splošno o vseh korakih, ki so se storili v pogledu pravnega in materijalnega položaja našega članstva. Nadalje priporoča redno, točno ter intenzivno delovanje v okrajnih društvih. Obe poročili se sprejmeta brez debate na znanje. Glavni blagajnik tov. F e g i c poda poročilo za preteklo dobo. V podrobnostih ne navaja številk, konštatira nepovoljno blagajniško stanje koncem upravnega leta 1923 radi izredno številnih zastankov na članarini. Nadalje govori o naših gospodarskih podjetjih in organizacijah, ki naj jih vsak naš zaveden član ob vsaki priliki upošteva in pri vsakem naročilu podpira. Vse, kar rabimo, moramo naročati izključno v lastnih gospodarskih podjetjih. Kaže na lepi razvoj »Zvončka«, ki se mu je v tako kratki dobi povečalo za toliko število njegovih naročnikov. Navaja števila oziroma imena posameznih posebno agilnih nabirateljev naročnikov. Omenja, da so prispevki za rezervni fond zadnji čas skoro popolnoma izostali. Zato predlaga, da plačuje članstvo vseh okrajnih društev rezervnemu skladu letni prispevek za vsakega člana po 5 Din zajedno s članarino v društveno blagajno, društveni blagajnik pa pošilja četrtletno te zneske upravniku rezervnega sklada. Predlog je bil sprejet, kakor tudi nastopni predlogi: Članarina se plačuje mesečno vnaprej v društveno blagajno. Člane, ki so s članarino pol leta na dolgu, javijo društveni blagajniki centralni upravi listov UJU z naročilom, da se jim ustavijo listi. One člane, ki v preteklem letu niso plačali članarine, se črta iz društvenega imenika ter se jih toliko časa ne sprejme v organizacijo, dokler ne poravnajo zaostale članarine. Društveni blagajniki naj skrbijo za to. da se cela članarina vplača do konca šolskega leta glavni blagajni. Debata, ki je sledila poročilu, je razjasnila v marsičem razmerje našega član-.stva do naših gospodarskih podjetij. V splošnem se je povdarjala velika važnost vsestranske podpore naših stanovskih in-štitucij. Vse event. predloge, želje in nasvete naj okrajna društva pošiljajo po-verjeništvu, ki jih bo skušalo uveljaviti po svojih zastopnikih v upravnih svetih gospodarskih zavodov. — Tov. B a e b -1 e r (radovljiško dr.) predlaga, naj pobirajo članarino šolski voditelji in jo skupno pošiljajo društvenemu blagajniku, kjer pa šolski vodja ni organiziran, naj to prevzame kdo drugi. — Tov. T o m a ž i č pripominja, da se v Mariboru izvršuje ta praksa že 3 leta. — Poročilo glavnega blagajnika se sprejme z vsemi predlogi in nasveti z odobravanjem na znanje. Sledilo je poročilo tov. P. Flereta o stališču organizacije radi izpremembe prosvetne uprave v Sloveniji. V daljšem referatu je očrtal stališče organizacije, na kar so bili sprejeti nastopni predlogi: UJU, Poverjeništvo Ljubljana, je na seji širjega sosveta v Celju dne 17. aprila 1924 z ozirom na preureditev prosvetne uprave v oblastih in srezih. v kolikor ni določena z odredbami zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, sklenilo ministrstvu prosvete iz kulturnih vidikov in zahtev do končne ureditve z novim šolskim zakonom predlagati načeloma naslednjo ureditev: Načelno stališče z ozirom na šolsko upravo: Učiteljstvo, organizirano v UJU, poverjeništvo Ljubljana se izreka: 1. Za to, da ostane dosedanji teritorij pokrajinske uprave v Ljubljani upravno z ozirom na prosveto nedeljen. ker vidi v tem stanju garancijo za razvoj slovenskega šolstva, umetnosti, znanosti in obče prosvete. S tem noče izražati nikakega plemenskega separatizma, marveč hoče povdariti svoje prepričanje, da je enotni državno-narodnostni prosvetni razvoj mogoč le ob individualnem razvoju posameznih narodnih edinic. 2. Šolska uprava bodi neodvisna od politične uprave, tedaj pod nadzorstvom in vodstvom strokovnjakov, vzetih iz vrst šolsko-prosvetnih delavcev. 3. Šolska uprava se poveri tem strokovnjakom po njihovih sposobnostih brez ozira na njihovo politično-strankar-sko pripadnost; jamčiti pa morajo s svojim mišljenjem in delovanjem, da so zavzeti za državno-narodno edinstvo in za napredek svobodne narodne prosvete. Za prehodno dobo: Nato so bile sprejete točke glede ureditve v prehodni dobi, ki se pošljejo merodajnim oblastvom in osebam. O materijalnih zadevah učiteljstva v zvezi z novim činovniškim zakonom je poročal urednik tov. Ivan Dimnik. Referat izide v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Predlogi, nasveti in slučajnosti: Nakazovanje penzijskih prejemkov. (Poročevalec Pavel F1 e r e.) Da nastavniki in uradniki ministrstva prosvete ob svoji upokojitvi ne ostanejo brez vsakih prejemkov, tako brez aktivnih, ki se jim z dnem upokojitve ustavijo, brez penzijskih, za katere se glasom čl. 4. pravilnika o postopku pri upokojanju nastavnikov in uradnikov ministrstva prosvete od dne 6. novembra 1922 otvori kredit šele naknadno po izvršeni upokojitvi, in celo brez vseh prejemkov iz naslova akontacije na penzij-ske prejemke, za katero je mogoče prositi šele na podlagi izdanja rešitve penzi-joniranja, se sklene naprositi ministrstvo prosvete, da začasno izda k omenjenemu pravilniku dodatno določbo, s katero se ivtomatično z dnem upokojitve otvor> kredit na akontacijo penzijskih prejemkov, in sicer: a) za nastavnike in uradnike, ki se upokoje s polno službeno dobo, v izmeri popolne pokojninske osnove za pokojnino v smislu čl. 140.. odstav. 2. in čl. 239, odstav. 3. činovniškega zakona; b) za nastavnike in uradnike, ki se upokoje pred polno službeno dobo, pa v izmeri najnižje pokojninske osnove 50% v smislu čl. 140.. odstav. 2. činovniškega zakona. Učiteljstvo, organizirano v UJU, poverjeništvo Ljubljana, smatra izdajo take določbe k omenjenemu pravilniku za čas, dokler se pravilnik sam ne izpremeni tako, da se penzijski prejemki avtomatično prenakazujejo iz aktivnih, za akt pravičnosti in humanosti, ker se po sedanjem, več mesecev trajajočem prenakazilu pre- Seja širjega sosveta v Celju. jemkov od aktivnih na penzijske, upokojeni nastavniki in uradniki ministrstva prosvete predajajo najskrajnejši bedi. Predlog tov. P. Močnika (Mežiška dolina): 1. UJU naj izdela predloge: a) za cenitev naturalnih stanovanj, b) glede dotične izvršilne naredbe. 2. Za ponovno zahtevo primerne vodstvene nagrade, ki naj se vnese tudi v novi šolski zakon. 3. Zakonska določba glede brezplačnega zdravljenja v bolnicah naj se čimprej izvaja tudi v Sloveniji. Tov. Ivan Dimnik stavi v debati sledeči predlog: Predsedniki okrajnih učiteljskih društev naj takoj zberejo konkretne slučaje od svojih članov, kaj naj se upošteva pri ocenjevanju naturalnih stanovanj, kdo naj bi jih ocenjeval itd. Posebni slučaji naj se navedejo s točnimi podatki, da se lahko vodstvo organizacije sklicuje nanje in jih citira pri svojih predlogih na višja mesta. Vodstvo organizacije iz vsega elaborata izdela svoj predlog, ki naj vsebuje zahteve učiteljstva glede vseh zadev, ki naj pridejo v poštev pri izvršilni uredbi glede ocenjevanja naturalnih stanovanj. Litijsko okrajno društvo je stavilo predlog radi upoštevanja ugodnosti po pragmatiki (čl. 40. in 137.) za enorazred-nice in radi dnevnic o priliki sklicanja okrajnih učiteljskih konferenc. Društveni predsednik tov. Janko Levstik utemeljuje predloge, ki se po kratki debati sprejmejo. Tov. Gnus predlaga, naj se pošlje resolucija na ministrstvo prosvete za otvoritev kredita za okrajne konference. V razpravo pride predlog ljubljanskega učiteljskega društva v zadevi prispevkov okrajnih društev v fond ljubljanskemu in mariborskemu odseku za učiteljski naraščaj. Predlog se razdeli vsem okrajnim društvom, da se o njem izjavijo do pokrajinske skupščine. Tov. Karel Mavric (ljutomersko društvo) stavi predlog, naj se ponovno urgira vpoklic našega zastopnika, referenta v ministrstvo prosvete. Izjavi se zaupnica in zahvala predsedniku UJU tov. Milutinu Stankoviču za njegovo neumorno delo ob priliki uvrstitve učiteljstva po novem činovniškem zakonu. — Soglasni sklep se sporoči brzojavno. Predlog ožjega sosveta glede pokrajinske skupščine. (Poročevalec: Ivan Dimnik.) Z ozirom na predloge raznih društev, da naj se manjvažni predlogi okrajnih društev ne razpravljajo na pokrajinski skupščini, posebno pa, da naj se ponovno ne razpravlja o vprašanjih, ki se ponavljajo od leta do leta, se je ožji sosvet na zadnji seji podrobno bavil z vprašanjem ureditve razprav na letošnji pokrajinski skupščini. • Prišel je do sledečih zaključkov: Z razpravami podrobnih predlogov se je zašlo v brezplodne debate, ki niso rodile pozitivnih uspehov, vzele so pa mnogo časa. Razprave so radi tega izgubile na sistematiki in programatičnem postopanju ter zaradi tega tudi niso rodile onih enotnih uspehov, ki bi jih morale imeti. Da bo imela letošnja skupščina čimveč pozitivnega in nam bo dala progra-matične smernice za naše ravnanje in delovanje, je ožji sosvet sklenil predlagati širjemu sosvetu sledeči postopek: 1. Odsekom se odkažejo samo načelni predlogi okrajnih učiteljskih društev, o katerih je treba zavzeti principiel-no skupno stališče. 2. Da bodo razprave v odsekih čim-pozitivneje in da bodo odseki pripravili programatična vprašanja za delegacijo in skupščino, naj se jim odkaže po programu še posebno temo, o kateri naj razpravljajo. Referenta je določiti že v naprej, da izdela referat in eventuelne smernice za resolucije. 3. Teme vseh razprav v odsekih se objavijo v dnevnem redu skupščine in je pozvati delegate, da se udeleže odseko-vih sej in razprav. S tem bodo delegati tudi med odsekovimi sejami plodonosno izrabili čas na skupščini in pripomogli skupni in enotni idejni orientaciji. 4. Na podlagi referata se v vsakem odseku razvije debata in se končno sestavijo na podlagi v referatu podanih misli in debate kratke resolucije, kot smernice za delovanje članstva in vodstva organizacije v dotičnem vprašanju. 5. Te resolucije potem delegacija še lahko izpremeni, ker o njih razpravlja, in jih sprejme. 6. Na glavni skupščini se te smernice celotno samo prečitajo in brez debate odobre. Ožji sosvet se je tudi že posvetoval o najaktualnejših programatičnih vprašanjih, ki naj bi se stavila na dnevni red odsekov in skupščine. Določil je sledeče razprave in referente, ki naj se jih naprosi, da prevzamejo poročila v odsekih: 1. N a r o d n o - p r o s v e t n i odsek: Organizacija šolskih odrov in naših knjižnic. (Tov. Fr. Ločniškar). 2. Odsek za obmejno šolstvo in neodr. o z e m.: Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpo-moč. (Tov. A. Hren). 3. Tiskovni odsek: Naš tisk in naše naloge za osvojitev javnega mnenja. (Tov. Iv. Dimnik). 4. Gospodarski odsek: Naše gospodarske ustanove in moralna podpora s strani organizacije. (Tovariš Rado Grum). 5. Kulturno s e k: Organizacija našega stanu. (Fran Št. Janž Dr. polje p 6. Odsek za pedagoški od -kulturnega gibanja Martine, nadučitelj, riPtuju). naraščaj: Vzgo- ja našega stanovskega naraščaja za iz-venučno delovanje učiteljstva. (Tov. Andrej Škulj). 7. Obrambno - pravni odsek: Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo, po čl. 170. uradniškega zakona. (Tov. A. Gnus in tov. H. Šumer). 8. Stanovsko in šolsko-po-litiški odsek: Najnujnejše smernice za poslovanje naše organizacije. (Tov. R. Dostal). Za glavno skupščino: 1. Prvo razpravo in referenta se je pustilo odprto, da ga določi širji sosvet. 2. Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih in meščanskih šol. (Tov. Lj. Potočnik, nadučitelj v Štor ah). Predlog: Prosim, da se širji sosvet izjavi o predlogu ožjega sosveta in ga izpopolni. V slučaju, da širji sosvet predlog sprejme, naj vsak predsednik opozori delegate, da se udeleže razprave v kateremkoli odseku in naj potem o razpravi poročajo pri prvem zborovanju okrajnega učiteljskega društva. Katero društvo ima po več delegatov, naj se delegati dele po odsekih in tudi predsedniki naj se udeleže delovanja v odsekih. Širji sosvet je sklenil: Pokrajinska skupščina se vrši dne 5. in 6. julija t. 1. Določitev kraja se prepusti ožjemu sosvetu, ki naj se tozadevno sporazume z dotičnim okrajnim učiteljskim društvom. Tudi za drugo temo na glavni skupščini se je prepustila odločitev ožjemu sosvetu. Za 5. točko v odsekih je bil predlagan tov. Martine, za 2. točko glavne skupščine tov. Lj. Potočnik. V ostalem je bil v celoti sprejet predlog referenta. Ob pol 14. uri zaključi tov. poverjenik lepo uspelo sejo širjega sosveta. Parlamentarni potek zborovanja je ponovno pokazal, kako potrebne so take seje širjega sosveta, kjer se da o podrobnih stanovskih vprašanjih še bolj intenzivno razpravljati kot na delegacijah in pokrajinskih skupščinah. Zato naj skrbijo okrajna društva, da bodo v bodoče res vsa zastopana, bodisi po svojih predsednikih, ali po kakem drugem zastopniku društva. R. D. Nove draginjske doklade. II. kategorija: učitelji(ice) in otroške vrtnarice z maturo na učiteljišču. Službena leta Položajna grupa Mesečna draginjska doklada H. drag. raz. IIL drag. raz. 1. - 14. 5., 4. in 3. 900 Din 800 Din 15. — 20. 2. 1000 Din 800 Din 21. naprej 1. 1100 Din 1000 Din III. kategorija: otroške vrtnarice in učit. žen. roč. del brez mature Službena leta 1.-15. 16. dalje Položajna grupa 4., 3 in 2. 1. Mesečna draginjska doklada n. drag. raz. 800 Din 900 Din HI. drag. raz. 750 Din 800 Din Pripombe k tabelam. Te draginjske doklade so veljavne od 1. maja 1924. Doklade so veljavne samo za prevedene učitelje; za upokojence Izide posebna draginjska uredba. 3. Uvrstitev je razvidna iz službenih let, ki so na prvem mestu v tabeli in položajniih grupah, v katere je vsakdo uvrščen po dekretu. 4. V 0. draginjski razred spadajo v Sloveniji: vsa mesta in kraji, kjer so okrajna glavarstva; v III. draginjski razred, vsi ostali kraji. 5. Draginjska doklada za ženo znaša 150 Din na mesec. Ne pristoji možu, če je žena drž. uradnica ali upokojenka. 6. Draginjska doklada za otroke znaša po 150 Din na mesec za vsakega otroka. 7. Poročene učiteljice prejemajo le polovične draginjske doklade. Vse organizirane lovariilce In tova-rlSe, ki Imajo kakrinakoll vpraSanja k tabelam in o drugih zadevah, naj takoj sporoCe svoja vprafanja, da Jim odgovorimo v listu. Stare in nove draginjske doklade. (Primerjalne tabele.) II. kategorija: učitelji(ice) in otroške vrtnarice z maturo na učiteljišču. Službena leta Mesečna draginjska doklada II. drag. razred III. drag. razred Stara drag. dokL Kova drag. dokL Rai-lika Stara drag.dakl. Ron drag. doki Bai-liki Dn. Sta. (IkL Sku-pa| n„ [Stn. Sk. 1,- 6. 780 120 900 900 - 720 780 60 780 800 + 2' 7. - 14. 840 150 980 900 — 90 60 840 800 — 40 15. - 20. 840 150 990 1.000 + 10 780 60 840 900 + 60 21. - 27. 840 900 150 990 1.100 + 110 780 60 840 1.000 + 160 27. dalje 270 1.170 1.100 - 70 810 150 990 1.000 + 10 otroške vrtnaric III. kat •e in učit ego žen. rija: roč. de [ brez m ature Službena leta Mesečna draginjska doklada II. drag. razred III. drag. razred Stara drag. doki. Nova drag. doki. Razlika Stara drag.dakl. Kova drag. dokL Razlika Dn. Sta. dkl. Skupaj Dn. Stn. dkl. Sk. 1. - 15. 510 - 510 800 4-290 510 — 510 750 + 240 16. dalje 510 - 510 900 + 390 510 - 510 800 + 290 Vestnik za učiteljski naraščaj. NASVET NAJMLAJŠIM TOVARIŠEM. (V Dalmacijo!) Zopet se bliža šolsko leto kraju in vstopilo bo v učiteljski stan večje število najmlajših članov. Treba si bo poiskati službe, kar pa postaja z ozirom na malo število prostih učnih mest vedno težje. Ob tej priliki je torej umestno, da opozorim svoje bodoče tovariše na nekaj. Pogledati je treba preko plota ožje domovine, tja med brate Srbe in Hrvate, kjer ni šolstvo na tako visoki stopnji kot v Sloveniji. To sta predvsem Dalmacija in Bosna in Hercegovina. Tu vlada precejšnje pomanjkanje učiteljstva in bi bili slovenski učitelji z odprtimi rokami sprejeti. Čudno, da je po petletnem bivanju v osvobojeni domovini tako malo slovenskih učiteljev odšlo v te kraje. Vzrok bo menda v tem, da vlada med Slovenci o teh krajih precej nejasnih, da ne rečem krivih pojmov. Govori se cesto o nekem divjaštvu, nekulturi itd. Naš bratski narod je ohranil tu v mnogem svoje stare običaje, marsikje igrajo »gusle« isto vlogo kot knjiga, a vse to ni na škodo narodovemu značaju. Trdil bi celo nasprotno. kajti narod je fizično in duševno zdrav, dober, iskren in prirodno inteligenten; vsa svojstva, ki mu zagotavljajo lepo bodočnost. Zato bo vsakemu mlademu učitelju med njim življenje prijetno in kdor pozna pravo taktiko, bo z njim prav lahko izhajal. Narod je povsod napram učitelju ustrežljiv. Poučno in koristno je za mladega učitelja, da spoznava tako zanimiv narod, njegove običaje in predvsem njegov jezik. Že radi samega jezika, ki se ga naučiš mimogrede, se izplača, da gre vsakdo za par let med brate Srbe in Hrvate. Jasno je, da se ne more zahtevati tu velikih udobnosti in se mora vsakdo zadovoljiti z vsem priprostim in enostavnim. A to naj nas. tovariši, ne ovira! Mislim, da med vami ni mehkužcev in da je še mnogo takih, pri katerih ideali prevladujejo v duševnem življenju. Vi ste mladi, pred vami leži življenje, ki hrka, oblici, lomi in razbija. Doma, kjer stojite pod raznimi vplivi, ki vam onemogočajo svobodni razvoj vaše osebnosti, vas ne more življenje tako izrazito razviti, kakor na tujem. Zato vsi, ki čutite v srcu pogum in moč, vrzite se tja v sredino živ-ljenskega toka, ki vas ne bo zdrobil, ako niste iz stekla, temveč izklesal iz vas prave osebnosti, ki jih rabimo za bodočnost. Ako bodo za koga morda težki prvi dnevi, bo znal pozneje ceniti ta čas, ki mu je razvil moč in oblast nad samim seboj. Te besede naj vam služijo v resno premišljevanje. Vaš tovariš Slovenec-Dalmatinec. Splošne vesti. ZA POLNE DNEVNICE POROČENIH UČITELJIC. Z velikim zadovoljstvom smo zasledovali razplet rešitve tega vprašanja, saj je tvorilo to vprašanje eno onih zahtev, ki smo jo stavili v slednjo našo spomenico in ki je postala tudi zahteva vsega organiziranega državnega uradništva. Samo preden se je dalo pojasniti to socijalno krivično odmero na merodajnih mestih. Končno je uspelo, in je finančni minister obljubil, da bo uredil to vprašanje, če bo dana finančna možnost za to. Pozneje je na to popolnoma pristal in je dal zadevo tudi publicirati, taJco da smo bili trdno uverjeni, da se končno rešimo tega vprašanja. V resnici je bilo to vnešeno v načrt draginjske uredbe, a kako? Člen 11. se je prvotno glasil: »Ako sta mož in žena v aktivni državni službi v istem kraju, in to v 3. dra-ginjskem razredu, ne moreta prejemati polne osebne doklade. Ena se zniža za polovico.« Z drugo besedo se to pravi, da dobe poročene učiteljice na deželi polovične dnevnice, v mestih pa cele. Ko je izvršilni odbor UJU to zaznal, je šel takoj 18. t. m. korporativno k ministru prosvete, da protestira proti taki uredbi in je zahteval, da naj se vsem poročenim učiteljicam priznajo polne dnevnice. V največje presenečenje vsega odbora pa je minister prosvete izjavil, da je ministrski svet na seji prej ta dan izpre-menil ta člen tako, da prejemajo vse poročene državne uradnice polovične dnevnice. V imenu vsega organiziranega učiteljstva je na to izjavo ponovil predsednik UJU razloge, ki opravičujejo zahtevo poročenih učiteljic ter je v imenu vsega učiteljstva izrazil nezadovoljstvo nad tako odločbo in podal primeren protest v imenu Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Zadnja »Narodna Prosveta« odločno nadaljuje boj zoper to krivico. — Poverjeništvo UJU v Ljubljani je obnovilo vse svoje zahteve za katere se je potezalo v zadnjem času. in ki še niso rešene ter jih je predložilo novemu ministru prosvete g. Svetozarju Pribičeviču. Med drugim se je zavzelo tudi za to, da prenese minister prosvete v večjem obsegu po čin. zakonu več pravic na šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani, tako tudi dopuste do 40 dni i. dr. Kakor dozna-jemo, se je zahtevi Pov. UJU v polni meri ugodilo in je tako dovoljenje že izdano. Opozarjamo vse člane, naj zatorej udobnosti dopustov izrabljajo le v nujnih slučajih, da se izognemo očitku zlorabe, ter da se nam s takim postopanjem ne otež-koči utemeljevanje takih naših zahtev. Med drugim se je Pov. UJU tudi odločno zavzelo za izplačilo dinarskih penzij onim 55 upokojencem iz leta 1919. — Rešitev izplačila dinarskih pokojnin upokojencem iz leta 1919. Dolgotrajni vztrajni borbi se je posrečilo doseči rešitev prevoda na dinarske plače upokojencem iz leta 1919. med 23. julijem 1919 in 1. septembrom 1919. Prizadetih je bilo 55 slovenskih učiteljev, od katerih so žal med tem že 4 umrli. Pov. UJU je po posredovanju g. nar. posl. J. Reisnerja doseglo ugodno rešitev te zadeve, a s tem še ni bilo rešeno izplačilo. Glede tega je Pov. UJU sedaj posredovalo pri ministru prosvete g. Svet. Pribičeviču. Kakor do-znavamo, je sedaj dobila finančna delegacija v Ljubljani že tozadevno odločbo in je s tem to vprašanje stopilo korak naprej in se bliža svoji končni rešitvi. Seveda sta pri tem še dve stopnji, t. j. izplačilo dinarskih penzij in izplačilo razlike za nazaj. — Draginjske doklade za upokojence. Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil o novih draginjskih dokladah uradnikom, da se je dala le na ta način hitro rešiti ta v resnici neodložljiva zadeva. Ker je podala vlada ostavko, se ne more baviti z vprašnji, ki zahtevajo daljšo pro-učavanje in razpravljanje. Zato je s hitro uredbo začasno uredila prejemke aktivnim državnim nameščencem. Doklade upokojencem se niso mogle urediti s to naredbo. Potrebno je. da se njihovo vprašanje uredi s posebno uredbo, ki mora priti pred finančni odbor skupščine; ker * pa parlament ne deluje, se je morala ta zadeva zaenkrat odgoditi. Odložiti se je morala tudi rešitev vprašanja o podpori invalidov, kakor tudi o prejemkih_duhov-nov. V najkrajšem času se predlože ministrskemu svetu trije tozadevni zakonski predlogi. Izplačilo invalidom bo vlada vsekakor kmalu sama rešila, ker je dobila zato potrebno odobren je od narodne skupščine s finančnim zakonom. — Kaj bo z izplačilom diference za nazaj, od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924? Glede razlike prejemkov državnih name ščencev po starem in novem zakonu, t. j. za čas od 1. oktobra 1923 in 1. majem 1. L, s katerim dnem stopijo nove draginjske doklade v veljavo, je izjavil dr. Stojadi-novič, da vlada ni mogla trenotno rešiti te zadeve, ker predstavlja ogromen izdatek. Zato je bil izpuščen člen 29. uredbe o draginjskih dokladah. S posebno naredbo se bo rešilo vprašanje naknadnega izplačila razlike. To naredbo bo izdala vlada v najkrajšem času. — Vsi člani UJU dobe legitimacije. Izvršilni odbor UJU v Beogradu je skle-nih na seji dne 29. marca t. 1., da izda enotne članske legitimacije za vse člane UJU. — Okrajna društva, ki na zadnji seji niso prejela centralnih pravil UJU in predlogov našega poverjeništva, naj javijo z dopisnico strokovnemu tajništvu. — Neorganiziran »Slovencev« pod-listkar je s persifliranjem konferenčnega referata pokazal sebe v vsej nagoti in rgnorantstvu. Ravna se najbrže po onem Slomškarskem reku: za malo denarja malo muzike. Bolje bi bilo. da bi ne delal po »Slovencu« svojemu ignorantstvu vode. — Mladina petrazredne ljudske šole v Komendi je nabrala za neodrešeno deco 519 Din za piruhe. Odlikovala se je posebno mladina 5. razreda, ki je sama nabrala lepo vsoto 300 Din. Ako bo naša mladež na ta način povsod skrbela za neodrešene bratce in sestrice, potem gotovo pride skoro čas, ko si bomo v odrešeni domovini podali roke v bratski objem. Na delo za neodrešeno mladež in zmaga je gotova! — Opozarjamo na nove knjige, ki so izšle v zaloZbi Učiteljske tiskarne In so označene v oglasu zadaj z debelimi Črkami. Učiteljski pravnik. ODGOVORI NA VPRAŠANJA UREDNIŠTVU »UČIT. TOV.« (Odgovarjamo le organiziranim članom.) 1. Razvrstitev in prevedba se je izvršila po stanju, kakršno je bilo 1. septembra 1923. 2. Pri uvrstitvi so upoštevana samo cela leta do 1. septembra 1923, meseci in dnevi niso vzeti v obzir, a to ne znači, da so izgubljeni. 3. Oni, ki jim pripade višja položajna plača, stanarina ali osnovna plača po 1. septembru 1923 dobe drugo rešenje in prevod na višjo plačo, ki se jim izplačuje od dneva, ko jim pritiče. 4. Povišice se izplačujejo po čl. 262. finančnega zakona za 1. 1924./25. 1. julija in 1. januarja vsakega leta za vsako polovico leta za nazaj. 5. Nova rešenja o povišici se ne bodo izdajala dokler se ne izvede izplačilo novih plač po sedanjem rešenju. 6. Pri uvrstitvi je upoštevati uradniški zakon, ne sme se pa pozabiti na določbe razvrstilne uredbe. 7. Okrajni šolski nadzorniki so uvrščeni kakor učitelji, ker niso definitivni. 8. Formalne pogreške v dekretih bo popravilo uradnim potom ministrstvo, zoper načelne je pa vložiti pritožbo na Državni Svet tekom 30 dni po vročitvi dekreta. 9. Če se vam je naturalno stanovanje, ki se sedaj odmerja na podlagi odredbe prosvetnega oddelka, previsoko zaračunalo, pritožite se zoper to na oddelek za prosvete v Ljubljani in navedite razloge. Zahtevajte novo cenitev! 10. Diferenco med vrednostjo natu-ralnega stanovanja in pripadajočo stanarino po zakonu, dobi vsakdo izplačano. 11. Po čl. 282. finančnega zakona za leto 1922./23. se zaračunajo dvojno službena leta le dobrovoljcem, in sicer le v pokojnino. 12. Osnovna plača se zvišuje na 3 leta, tako da s končanim 30 letom doseže vsakdo najvišjo stopnjo plače. Potem mu pripade 15% povišek na osnovno plačo, ki se šteje s končanim 32. službenim letom v pokojnino, ker velja za učiteljstvo 32-letna službena doba. 13. Draginjska doklada za ženo je 150 Din mesečno, druge doklade ni. 14. Položajna plača je zamišljena tako, da bi jo dosegel uradnik le tedaj, če doseže dotični čin ali položaj. N. pr. pri vojaštvu, kadar postane poročnik, kapitan, major itd.; pri učiteljstvu, kadar postane nadučitelj. nadzornik itd. Ker se pa pri učiteljstvu ne da urediti teh plač po položajih, ali bi bilo to zelo komplicirano, je urejeno napredovanje tudi v položajnih plačah avtomatično, tako da doseže vsakdo vse položajne grupe. Po koliko let tnora biti vsakdo v vsaki položajni grupi, je razvidno iz tabele, ki smo jo prinesli v 15. številki »Učit. Tov.« (Na druga vprašanja odgovorimo v prihodnjih številkah.) —§ Učiteljstvo z naturalnimi stanovanji: pravica do stanarine po čl. 39. zakona o civilnih uradnikih. Prosvetni oddelek za Slovenijo. Štev. 4694. Ljubljana, dne 29. marca 1924 je izdal sledeči odlok: Člen 39. zakona o civ. uradnikih določa, da imajo učitelji osnovnih in meščanskih šol, ki uživajo naturalna stanovanja, pravico do stanarine, ki jo določa zakon, le v toliko, za kolikor je vrednost dotičnega stanovanja, ustanovljena po krajevnih razmerah, manjša kot stanarina, ki bi jim v primeru, da bi ne imeli naturalnega stanovanja, po zakonu pripadala. Da bo za-mogel prosvetni oddelek v teh slučajih stanarino po novem zakonu pravilno odmeriti, se naroča naslovu, da nemudoma predloži natančen seznam vseh onih učnih moči, ki stanujejo v naturalnih stanovanjih državnih ali samoupravnih teles. Obenem je navesti sestojne dele posameznih stanovanj in ali je dotično stanovanje v šolskem poslopju ali izven šole. Ako so v okraju ta stanovanja že cenjena. je navesti tudi njihovo vrednost, t. j. celoletno najemnino v dinarjih, ki bi jo najemnik po krajevnih razmerah moral plačevati. V tem slučaju je navesti tudi organe odnosno komisijo, ki je vrednost stanovanja cenila. — Če pa naturalna stanovanja učiteljstva v tamošnjem okraju še ne bi bila uradno cenjena, naj naslov nasvetuje z ozirom na lokalne razmere, na kak način bi bilo najprimerneje in najtočneje ugotoviti vrednost naturalnih stanovanj. —§ One, ki prosijo za pokojnino opozarjamo, naj pišejo svoje prošnje v latinici in ne v cirilici, ker gredo vse cirilske prošnje v oddelek za Srbijo in zaradi tega tudi ne morejo biti takoj rešene. Torej prošnje pisati v slovenščini in v latinici, iz administrativnih ozirov. Vsakdo naj sporoči to tudi po dopisnici g. dr. Janko Lo-karju, inšpektorju v ministrstvu prosvete (Beograd. Ministrstvo prosvete), ki bo posredoval, da bodo prošnje takoj rešene. S tem se bo izplačilo pokojnin pospešilo. 65-letniki naj za enkrat ne vlagajo nobenih prošenj. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Posojilnica v Mariboru 500 Din; učiteljsko društvo za šoštanjski okraj 360 Din; Čeh Branimir, Wudler Rudolf, Zotter Pavla, učiteljstvo v Pe-trovčah 30 Din; za »Ganglov kamen« so darovali: Lutar Štefan, nadučitelj v Črensovcih (Prekmurje), 25 Din; Nagy Evgen, nadučitelj v Domanjšovcih (Prekmurje), 50 Din; učiteljstvo deške osnovne šole III. v Mariboru 40 Din; Še-tina Hel., uč. in Viher M., učit. v Apačah, 50 Din; Novak Ružica, učit. v Mariboru obveznico 7%> državnega posojila a 100 Din; Žel Janko in Marijanica, nadučitelj in učiteljica v Apačah 2 obveznici a 100 Din, to je 465 Din; skupaj z zadnjič izkazanimi 6982 Din = 7447 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Tovariši in tovarišice, spomnite se 1. maja izdatno »Učiteljskega doma«! Vzgledujte se na tovariših, ki darujejo za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani! Hajd za njimi! —g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt v Ljubljani. Za p i r h e kot Ganglov kamen je poslala tov. Jadviga Malovrho-va z Ježice obveznico 7% državnega posojila za Din 100. Hvala lepa! Prav lepi pirhi! — Učiteljstvo deške in dekliške šole v Kamniku Din 125. Poglejte, koliko se doseže z združenimi močmi! Tovariše nadučitelje in tovarišice nadučiteljice prosim, da se postavijo na svojih šolah na čelo darovanju med učiteljskim zborom. — Učiteljsko društvo za radovljiški okraj Din 400. To vrlo društvo se v polni meri zaveda svoje naloge. Pred letom je poslal tov. E. Schiffrer z Jesenic Din 5000 za »konvikt« in letos je pa nakazalo to društvo za pirhe kot Ganglov kamen Din 400. »To so fantje, vsi od fare, vsi za Ganglom pojdejo.« — Današnji izkaz: Din 625; zadnjič izkaza- nih Din 14.497; skupaj z današnjim izkazom: Din 15.122. Zopet nov dinarski tisočak prekoračen! Če bo darežljivost učiteljstva tako dosledno naraščala, bodo imeli učiteljski otroci kmalu svoj d o m v Ljubljani. »Dom je najlepše, kar ima človek; doma je pokoj in jasno nebo s solncem podnevi, s sanjami p o n o č i.« (E. Gangl: »Beli rojaki«), — Jakob Dimnik, blagajnik. Članarino za učiteljski konvikt za 1. 1924. so plačali tovariši: Ferdo Juvanec, nadučitelj v Ljubljani, Din 10; Fran Kavčič. nadučitelj v pok. pri D. M. v Polju, Din 10; Vendelin Sadar, učitelj v Ljubljani, Din 10. — Strelci, naprej! — Jakob Dimnik, blagajnik. —g Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam v Ljubljani. Občni zbor za poslovno leto 1923. se je izvršil 16. aprila 1924. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da ima društvo 77 članov in da podpira 33 vdov. 9 sirot po očetu ter 5 sirot po očetu in materi. Društveno premoženje znaša 30.922.63 Din. Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu In Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem javnim ljudskim In društvenim ter učiteljsklm-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v LJubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Ljubezen In sovraštvo. Moja pot preko cvetočih in krvavih poljan. Slike iz svetovne vojne. Spisal Rado Pavlič. Založila Učiteljska tiskarna. Cena trdo vezani knjigi 92 Din. Ocene. —k Ljubezen in sovraštvo. Spisal Rado Pavlic. Moja pot preko cvetočih in krvavih poljan. Slike iz svetovne vojne. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 496. Cena trdo vezani knjigi Din 92. Skrbno in z veliko marljivostjo sestavljena knjiga, ki je kakor namenoma izšla k desetletnici izbruha svetovne vojne, je razdeljena v dva dela in obsega 125 slik. Vsaka slika je sama zase zaokrožena celota, vendar pa le posamezen člen dolge verige. Delo je posvečeno Cehu Horaku, ki j« bil pisateljev najboljši vojni tovariš, ki pa na žalost ni učakal velikega dne naše Svobode. Posvetilu sledi kazalo z naslovi posameznih slik, na koncu sta dodana alfabetična seznama osebnih in krajevnih imen, ki so omenjena v knjigi. Lepo delo krasi 33 izvirnih fotografičnih posnetkov. Pisatelj, ki se je prvi dan mobilizacije moral ločiti od ljubljene družine in ki je tičal v vojaški suknji do propada Avstrije, popisuje v prvem delu, ki obsega četrtino obširne knjige, svoje doživljaje in opazovanja v ozadju, kjer je po srečnem naključju ostal celo prvo leto. V drugem delu pa nam slika dogodke, ki so se odigravali okoli njega na različnih frontah. Kot rdeča nit se vije skozi vse delo njegovo trpljenje in duševni boji v avstrijsko uniformo oblečenega jugoslovenskega častnika, ki mora v boj proti tistim, h katerim ga vleče srce, in ki pričakuje rešitve iz suženjstva v propasti centralnih držav. Knjiga je slavospev Srbije in njenim neustrašenim borcem, o katerih je pisatelj prepričan, da bodo s hrabrostjo, ki so jo priznavali celo Nemci, rešili zasužnjene brate in združili vse jugoslovanske dežele pod belim orlom. Delo je, rekli bi, visoka pesem v slavo našim vrlim bratom iz zelene Bosne in kršne Hercegovine, s kruto silo od srbskega telesa odsekanemu delu, ki so ga avstrijski trinogi z vsemi peklenskimi silami hoteli spraviti s sveta. Je pa tudi priznanje našim sotrpinom pod mačeho Avstrijo, našim Čehom, zlasti njihovim odličnim sinovom, ki so služili v bosanskih polkih. Romune slika pisatelj kot hrabre vojake, ki so se posebno v nekaterih odsekih z neverjetno žclavostjo branili. Celo Italijanom priznava uspehe za skupno stvar, dasi njihove hrabrosti ne more preveč pohvaliti. Nemce nam predstavlja take, kakršni so bili v resnici, in navaja na različnih mestih nekaj njihovih barbarstev, izvira-joSih iz brezmejnega sovraštva.« Da pripovedovanje ne bi bilo preveč dolgočasno in monotono, je vpletenih, zlasti v prvem delu, nekaj zanimivih ljubezenskih dogodbic, ki se čitaio kot kake anekdote in kd pričajo, kako je posegla boina vihra tudi preko strelnih iarkov in razrahljala stroge predpise družbe in morale. Nekai slik je posvečenih spominu pisateljevih bojnih tovarišev in prijateljev, ki so z njim vred trpeli in upali, od katerih pa mnogž niso učakali uresničenja svojih nad. Pisatelja, idealista ki gre skozi realno življenje, navdaja šlrokogrudna ljubezen do žene, otrok, bratov in sester, očeta in matere, prijateljev in tovarišev, znank in neznank, ki jih sreča na svoji poti, do narave, do planin, ki so lepe povsod, a najlepše doma, ljubezen do vsega, kar ga obdaja in želja, da bi ta ljubezen zavladala vse povsod in izpodrinila sovraštvo, ki rodi toliko gorja. Kljub vsemu je srečen, kamor pride, najsrečnejši pa je, ko se vrne zopet k svojim dragim, tem srečnejši, ker so se uresničile njegove sanje. V zanimivo pisani knjigi bo vsakdo našel neka i mest, ki ga bodo gotovo zanimala in ki bodo blizu njegovemu srcu. Ker se popisani dogodki vršiio večinoma na jugoslovanskih tleh, bi bilo želeti, da si vsak nabavi novo delo iz vojne literature. Iz naše stanovske organizacije. Pisarna strokovnega tajništva. STROKOVNO TAJNIŠTVO na< šega poverjeništva posluje odslej stalno in sicer ZA STRANKE vsak dan od 10.—12. in od 15.—17. ure, izven nedelj in praznikov. Tajništvo daje vsem organiziranim članom UJU in naprednim organizacijam informacije v stanovskih, šolskotpolitičnih, administrativnih in splošnih prosvetnih vprašanjih. Za piss mene informacije je priložiti znamke za odgovor. Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji. Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v soboto, dne 3. maja t. 1. v Apačah z začetkom ob pol 10. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Poročilo o občnem zboru »Učiteljskega doma« v Mariboru in o seji širjega sosveta v Celju. 4. Razne stanovske in šolske zadeve. 5. BijoAoški razvoj živalstva. Poroča tov. Ivanjšič. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna! Odsotnost se mora opravičiti! — Pol ure pred zborovanjem, torej točno ob 9. uri se vrši .odborova seja, katere se razen odbornikov naj udeleže tudi njih namestniki in oba pregledovalca računov. Vse šolske voditelje prosim, da do takrat od vseh članov poberejo vsaj polletno članarino za tekoče leto in morebitne zaostanke iz lanskega leta ter jih izroče društvenemu blagajniku! — Predsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 3. maja t. 1. ob 10. uri v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Dnevni red: I. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika. 4. Predlogi. 5. »Produktivni zgodovinski pouk s posebnim ozirom na domači kraj«, obravnava tov. M. Vauda. — II. Ogledovanje mestnega muzeja mariborskega ob pol 2. uri popoludne pod strokovnim vodstvom. — III. Zvečer koncert ženskega zbora učite-ljiščnic v Gotzovi dvorani. — Šolski voditelji se opozarjajo na odlok višjega šolskega sveta. Fink I., št. 31. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, 3. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v Sodra-žici. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predavanje tov. Vrbiča: O čebeloreji. 3. Seja širjega sosveta pov. UJU v Celju, poroča A. Završnik. 4. Občni zbor društva. Zborovanje je velike važnosti radi našega društva samega, obenem pa informativno glede naše organizacije sploh, zato je udeležba obvezna, sicer opravičilo. Kosilo naročite pravočasno pri šolskem vodstvu v Sodražici. Zdravo! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 3. maja 1.1. ob 8. uri v risalnici Mladike v Ptuju. Med običajnim dnevnim redom je poročilo predsednika o seji širjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 17. aprila 1.1. v Celju in predavanje tov. ravnatelja Drag. Humeka o rokotvornem pouku in knjigovezništvu. Pridite vsi točno. Odsotnost je opravičiti. — Odbor. = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 3. maja ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk občnega zbora sledijo poročila o zborovanju »Učiteljskega doma« v Mariboru in o seji širšega sosveta v Celju. Tovariš Verk predava o »Kmetijskem pouku« v osnovni šoli. Četrt ure pred zborovanjem vabim odbor k seji v šolo. — Predsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje dne 3. maja 1924 ob 9. uri predpoldne v ormoški oko- Obdrži zdravo telo, za usta, zobe, grlo . . . ODOL rabi! liški šoli po nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvena poročila. 3. Poročilo odposlancev Pov. UJU v Zagrebu (gg. profesor Trstenjak in ^upanijski školski nadzornik Krajačič) o odkritju spominske plošče pokojnemu pedagogu Davorinu Trstenjaku. 4. Knjigoveški tečaj, ki se po potrebi razširi na ves dan. Podava in vodi tovariš Srečko Vittori. 5. Slučajnosti. Na polno-številno snidenje vabi odbor. Poročila : + KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 8. marca 1924 v Krškem. Od 113 članov je bilo navzočih 36. Tov. predsednik L. Levstik konsta-tira sklepčnost, pozdravi vse navzoče, 'zlasti g. prof. dr. Iv. Laha. ki je prišel predavat v naše društvo. Izrazi željo, naj bi se večkrat potrudili gg. profesorji med učiteljstvo, da pobližje spoznamo obojestranska stremljenja in da nam pomagajo pri vzgoji našega stanovskega naraščaja. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri. Iz tajniškega poročila izvemo, da je imelo društvo v letu 1923 pet zborovanj, in sicer krški krožek dva, tržiški pa tri. Skupno je bilo predavanj 8. Blagajničarka poda svoje poročilo in predlaga naj se plačuje članarina četrtletno vnaprej ter naj se popravi v toliko društveni poslovnik. Pohvalno pa omenja nekatere šole, ki redno plačujejo članarino. — Sprejeto. Pregledniki računov so našli vse v redu in predlagajo absolutorij. — Sprejeto. Volitve. Predsednik: Leopold Levstik. Odborniki: Armič, Bercé V., Brezo-var. Golob, Grilc, Juršec, Roje, Vanič, Vizjak in Zirer. Namestniki: Bavdek, Dolinšek, Levstik M., Celnar, Peršič. — Pregledniki računov: Riedl in Vutkovič M. Delegati za pokrajinsko skupščino: Vanič in Brezovar: namestniki: Golob, Jurčec in Roječ. Predavanje. G. prof. dr. I. Lah je pojasnjeval s skioptičnimi slikami »Vseso-kolski zlet v Pragi« ter dodal še »O obleganju Verduna«. Predlogi in slučajnosti. Tov. Armič predlaga, naj se ukinejo ponavljalne šole v onih krajih, kjer imajo nerazdeljen pouk in na večrazrednicah. Dobro utemeljen predlog se soglasno sprejme. Tov. predsednik apelira na članstvo, naj se zaveda gesla »Svoji k svojim!« Prihodnje zborovanje bo na Raki meseca maja. — Predava univerzitetni prof. dr. F. Veber. Dan in temo določi odbor. Društo ima v zalogi še nekaj naslednjih knjig: »Ob petindvajsetletnici«, D. Humek: Merstvo in I. Magerl: »Zbirka prostih spisnih nalog«. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 3. aprila 1924. Od 135 članov je bilo prisotnih le 53, ker je tudi ta dan, kakor že pri dveh prejšnjih zborovanjih, močno deževalo in to ravno ob času, ko se je učiteljstvo odpravljalo na pot. Tovariš predsednik otvori zborovanje s konštatacijo, da nas Bog nima rad, ker nam da ravno za zborovanje obilo nebeške rose. Poročila. Po odobrenju zapisnika poroča tov. nadzornik Flere o poteku zborovanja Mariborskega učiteljskega društva dne 19. marca 1924, in sicer glede delitve šolskih oblasti za Slovenijo. Tudi v Mariboru se je učiteljstvo pridružilo sklepu tukajšnjega društva, ter si ga je osvojil tudi ožji sosvet UJU v Ljubljani na svoji seji. Upati je, da se tudi širši sosvet UJU pridruži mnenju tukajšnjega učitelj-stva. Knjiga »Domoznanstvo za ptujski šolski okraj«. Nato poroča tov. nadzornik Flere o sklepih seje pedagoško-znanstve-nega odseka. Sklenilo se je izdati knjigo: »Domoznanstvo za ptujski šolski okraj«. Zamišljena je tako-le: obsegala bo dva dela: obči del, ki bi bil osnovan za štiri zemljepisne skupine. Ptujsko polje, levi in desni dravski breg, Haloze in Slovenske gorice. Obravnava se zemljepisni, zgodovinski, prirodoznanski in kulturiji del vsake skupine po gotovih točkah. V drugem delu pa bi bili šolski okoliši vsega šolskega okraja špecificirani. Ker se tako delo vrši le s pomočjo vsega učiteljstva, če naj bo dobro, pozove učiteljstvo, da marljivo zbira gradivo, ki naj bo do začetka šol. leta 1924./25. v rokah redakcijskega odbora. Predavanje. Na dnevnem redu je bilo predavanje tov. ravnatelja Humeka: Ro-kotvorni pouk z ozirom na knjigovezbo. Ker je bil predavatelj zadržan, se predavanje preloži na majsko zborovanje. Predlogi. Tov. knjižničar Praprotnik predlaga, da se imajo izposojene knjige vrniti v društveno knjižnico vsaj v treh mesecih. Zamudnike se bo pri zborovanju imenovalo. Tovariš Klemenčič pa predlaga, da se započne akcija za pobiranje denarnih sredstev, da se omogoči izdaja knjige »Domoznanstvo«. Predlog se sprejme z dodatnim predlogom tov. predsednika, da akcijo izvede tov. Klemenčič. Prihodnje zborovanje bo v soboto, 3. maja 1924 ob 8. uri na istem kraju. + ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. marca t. 1. v Šmarju pri Jelšah. Radi sneženih žametov se je zborovanja udeležilo samo 22 tovarišev(ic), t. j. ravno tretjina društvenega članstva. Vsled pičle udeležbe se je dnevni red skrčil na referat tov. Burdiana o matičnih listih in izkazih o šolskem napredku. Referent je temeljito objasnil vse vrline in nedostat-ke obeh tiskovin. Na podlagi referentovih izvajanj in pri debati izraženih misli, je bil sprejet soglasno sledeči predlog: Zborovalci priznavajo, da imata matični list in "izkaz o šolskem napredku svoje napake in nedostatke, vendar naj ostaneta tiskovini v uporabi, dokler se z izvršilnim predpisom k novemu šolske-, mu zakonu ne bo vprašanje tiskovin uredilo enotno za celo kraljevino. Pri vseh novih tiskovinah pa se naj upoštevajo vse pritožbe proti nedostatkom sedanjih tiskovin. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu R. v P.: Poročilo in sliko smo prejeli. Hvala! Poročilo priobčimo v prihodnji »Prosveti«, glede slike se domenimo z uredništvom »Zvončka«. —lu Okr. učit. društvu za Mursko Soboto. Kolikor poročil o društvenih zborovanjih smo prejeli, toliko jih je bilo pri-občenih. Dopisi za »Učit. Tov.« se naslavljajo na uredništvo. — Odgovore na razna pismena vprašanja prinašamo v rubriki »Učiteljski pravnik«. —lu V današnji številki smo izpustili več gradiva, posebno društvenih poročil, ker smo morali prinesti aktualne vesti o draginjskih dokladah._____ Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tovarlšice ! Širite naš tisk Tovariši ! in priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige: Mladinske knjige. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro> binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter l. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40*—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 —. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Ves. Din 56-—. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26 —. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Fiere: Slike iz iivalstva. Din 24*—. Gangl: Zbrani splst. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soln> čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Wastetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—. Manica Kornanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. ' Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 B. Raiiii Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8--. Rape: Mladini. II, III., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—. VII. zvezek Din 12-—. • Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci/ Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. š Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskei ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Rado PavliC: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 92'—. Milan Pugelj: Zakonci, drugi natis. Vez. 28 Din. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Florijan Golar: Kmečke povesti. Cena Din 28*—. Cvetko Golar: Pastir jeva nevesta. Cena Din 24.—. Gregorie-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8 —, vez. Din 12 —. Pončne in znanstvene knjige. Dramatika. Zv. Kosem: Morje. Din 16*—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala Broš. Din 28—. Šolski oder. J. Korban: Povodni mož, igrica za mlas dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k l. zvezku »Šol. odra« 3 Din. E. Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramat tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunavei: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—. Pesmarice in mnzikalije. Marolt: »Bože pravde<* in »Lepa naša dot movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Šolske knjige. Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—. Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—. Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—. Flerč: Peta čitanka. Vez. Din 46.—. Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol. Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko« delske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska ČU tanka. Vez. Din 22.—. Bezjak-Pfibil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgo> jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—. Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12. Druge knjige. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—. Slike. Sič: 1 Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90 5 cm. Slika a Din 30 — Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—. Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10—. Galerija naših velmož. 1. Trubar 2: Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 61-5 X 47-5 cm. 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškrc 10. Tavčar Slika à Din 10 - TELEFON ŠTEV. 312. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10781 KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV, 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.