glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 7. decembra 1989 številka 46 (1002), cena 30.000 dinarjev IZ VSEBINE: 3. Brezposelnost narašča 4. Rigelniku nagrada A VNOJ 5. V boj proti raku 8. Kulturne prireditve Osrednja proslava ob dnevu republike je bila tokrat v Šoštanju Družbene spremembe majejo temelj\ ki se je zdel dovolj trden Osrednja proslava ob letošnjem dnevu republike je bila pred štirinajstimi dnevi v kulturnem domu v Šoštanju. Hkrati z njo pa so tamkajšnji člaini delavsko prosvetnega društva Svoboda proslavili 70-letnico uspešnega delovanja. IKot je v svojem govoru poiudaril slavnostni govornik predsednik občinske konfe-remce SZDL Pankrac Seme-čniik, ni naključje, da praznika i davimo skupaj, saj imata maarsikaj skupnega. »»V vrstah delavsko prosvetnih organizacij so rastli in se obliko-valii ljudje, ki so mnogo pred na-stainkom republike odločno sooblikovali njeno bodočo podobo. To je bil tisti zavesten del delavskega razreda, ki je svoj napredek vidcel ne zgolj v širjenju razrednega boja in ne samo v borbi za obhast, ampak je videl boljši jutri v šiirjenju omike in razvoju tistih vreodnot, ki same po sebi usmerjajo lljudi v lepše in bolj človeka vre«dno življenje. Videl ga je v glassbi, govorjeni in pisani lepi be-sedii, v ustvarjanju novega in podo-življjanju občečloveških narodovih vretdnot,« je med drugim dejal. (Če kje, potem je kulturi gotovo mesto na pragu velikih druž- Začetek oblikovanja k:oncerna Gorenje [Delavski sveti Gorenja Go-spoodinjski aparati, Gorenja Nootranja oprema, Gorenja Proocesna oprema, Gorenja Eleektronika Široka potro-šnjija, Gorenja EKO, Gorenja Maali gospodinjski aparati, Goorenja Glin, Gorenja Razi-skaave in razvoj, Gorenja Cotommerce, Gorenja Servis in < Gorenja Naravno zdravi-liščiče Topolšica so na zadnjih sejajah ugotovili, da so bili na refeferendumih sprejeti statuti druhižbenih podjetij. E Delavski sveti so verificirali r rezultate referenduma ter sprerejeli pogodbe o ustanovitvi i koncema Gorenje in druružb z omejeno odgovor-nosostjo (Gorenjeve delovne orgeganizacije so se preobliko-valale v družbe z omejeno od-govovornostjo). Si Sredi decembra bo ustanovna ia skupščina koncema Gorenje, je, zatem pa bodo ustanovne skupupščine družabnikov. (an) benih sprememb, ki smo jim priča sedaj, tam, kjer se lomijo stare, vrednote in se rojevajo nove. Ob opisovanju sedanjih družbenih razmer nikakor ni mogel zaobiti nastanka republike vseh narodov in narodnosti in dejstva, da je bilo vredno zidati na širokem in globokem temelju, ki se je zdel dovolj trden. Ob padanju vrednot pa se danes ruši zgradba, maja se temelj in odgovor na vprašanje, ki se ob tem poraja — kaj je bilo vanj vgrajenega tako slabega, da je do tega prišlo — najde vsak zase. »Resnica pa je najbrž ta, da še tako dobro grajena hiša, v kateri je veliko stanovalcev in nima dobrega upravitelja, prej ali slej mora propasti.« Ob tem je slavnostni govornik izrazil prepričanje, da majajoče zgradbe ne bomo zapustili, saj so svoboda, mir, pravna država, človekove pravice in svoboščine, ustvarjalnost, demokracija in pluralizem vrline, ki vse bolj lepšajo to stanovanje. In narodova kultura ni samo nepogrešljivi del vsega tega, ampak je čvrsto vezivo in pogoj, da republika ostaja v nas kot hotenje, ki nas usmerja k vedno boljšemu, lepšemu in bolj človeka vrednemu. Lepa beseda in ubrana domača pesem sta nujni duševni hrani vsakega človeka, še posebej v kriznih in težkih časih. Tega so se krepko zavedali vsi napredni Šoštanjčani, ki so leta 1919 ustanovili delavsko prosvetno društvo Svoboda. Kot je poudaril predsednik tega društva Zdravko Zupančič, se je s tem začelo lepo, a trdo delo, polno odrekanj, vendar z občutkom zadovoljstva in lepote. Zato je da-rfies nemogoče preceniti trud in prost čas vseh, ki so se vanj vključili, in ki v njem delajo še danes oziroma njihovega deleža, ki so ga in ga še polagajo v bogato zakladnico ljudske kulture. Slednja je vedno osveščala in družila ljudi, skrbela za razvedrilo ter tako postala sestavni del marsikaterega prebivalca Šaleške doline. Vsaj za okrog 140 članov šoštanjske Svobode to lahko trdimo. In tudi v prihodnje bo tako, daj v društvu namenjajo vso skrb mlademu rodu, ki bo nadaljeval delo in cilje Svobode, začrtane pred 70 leti. Vsi pa so poznani ljubiteljem kulturnega snovanja, takšnega in drugačnega, ne samo v naši republiki ter domovini, ampak tudi izven njenih meja. Maloštevilni obiskovalci prireditve ob letošnjem prazniku dneva republike ter ob praznovanju 70. letnice, nadvse ustvarjalne in uspehov polne poti šoštanjske Svobode, so z burnim ploskanjem nagradili ubrano petje pevcev in pevk mešanega zbora Svoboda ter prejemnikom 24 bronastih, 15 srebrnih ter dvema zlatima dobitnikoma Gallusove značke. Dobitnika slednje sta bila Mirko Goltnik in Zvonko Ledinek. tp Danes konferenca velenjskih... Med priprave na kongres slovenskih komunistov sodi tudi današnja občinska konferenca velenjskih komunistov. Zbrali se bodo ob 16. uri v skupščinski dvorani. Osrednjo pozornost namenili poročilu o poteku razprav o kongresnih dokumentih, o katerih bodo razpravljali seveda tudi na sami konferenci. Govorili pa bodo tudi o kandidatih za prevzem nalog v centralnem komiteju ZKS in ZKJ. .. .in mozirskih komunistov V nazarskem delavskem domu se bo prav tako danes ob 14.15 pričela tudi predkongresna konferenca komunistov občine Mozirje. Dnevni red je enak velenjski konferenci, namen obeh pa je omogočanje čimvečjega vpliva članstva na oblikovanje in spreminjanje kongresnih dokumentov in s tem na prenovo zveze komunistov. Zgornja Savinjska dolina Gospodarjenje spodbudno, vendar. . Izdelava ocene o gospodarskih dosežkih v določenem časovnem obdobju je dokaj vprašljiva naloga, seveda tudi v mozirski občini. Spremenjen obračunski sistem in visoka inflacija omogočata samo primerljivost rezultatov med posameznimi subjekti, ne pa tudi primerjave s preteklim obdobjem. Splošne zaostrene razmere veljajo za vse, tudi naloge v teh razmerah so v bistvu enake za vse, za gospodarjenje v mozirski občini pa velja, da razmere na poslovanje še niso vplivale prehudo. To potrjuje rast fizičnega obsega proizvodnje, ugodna zunanjetrgovinska menjava, investicijska vlaganja v avtomatizacijo proizvodnega procesa v industriji, pa tudi v gozdarstvu in obrtni dejavnosti. Slabosti se nadaljujejo v kmetijski in gozdarski dejavnosti ter v družbenem delu gostinstva in turizma, ki zaradi neorganizirane ponudbe in vsestranske iztroše-nosti ne najde poslovne povezave z uporabniki. Položaj se zaostruje tudi v družbenih dejavnostih kjer pritok sredstev ne dohiteva rasti stroškov. Organizacijske spremembe na vseh področjih, ki naj bi pričele veljati z novim letom in naj bi zagotovile ra- cionalizacijo poslovanja na vseh ravneh in zmanjšale obremenitev gospodarstva, pa v Jeh kriznih časih večinoma jemljejo moč za hitre in učinkovite poslovne odločitve. Spodbudna je torej ugotovitev, da fizični obseg industrijske proizvodnje v mozirski občini še vedno ohranja dokaj visoko rast. Po podatkih delovnih organizacij je ob devetih mesecih glede na letošnja predvidevanja porasla za 8,6 odstotka, količinska proizvodnja pa je po podatkih republiškega zavoda za statistiko porasla za 7,5 odstotka, kar je sicer manj kot v obdobju do avgusta, vendar precej nad republiškim povprečjem s primerjalnim obdobjem, ki dosega le 3,1 odstotka. Dosežki so nad lanskoletno ravnijo v vseh delovnih organizacijah, razen v ljubenskem Kovinarstvu in gomjegrajski Smreki, v obeh primerih pa je razlog neuresničen izvoz. S svojim deležem v skupni proizvodnji so seveda daleč v ospredju tri delovne organizacije — Gorenje — Mali gospodinjski aparati (23,9), Gorenje - GLIN (293) in Elkroj — tozd Konfekcija (38,1). Zaskrbljujoče je stanje količinske proizvodnje v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, saj pada skozi vse leto, povrh vsega pa nadaljuje še iz lanskega leta. V kmetijstvu sta proizvodnja mleka in odkup živine manjša za 6,6 odstotka, v perutninarstvu pa za 3. Na področju turizma in gostinstva se je znova zmanjšalo število nočitev, močno pa zaostaja tudi promet. J. p. Gorenje Elektronika široke potrošnje Zaskrbljujoča plavalna nepismenost Oktobra je bilo na velenjskem bazenu v dopoldanskem času živahno. Plavalni klub Velenje je preverjal znanje plavanja otrok prvih treh razredov osnovnih šol Gustava Šiliha in Šalek. Prvo smo izbrali zaradi bližine, drugo pa zato, ker so otroci tam še brez telovadnice. Skupaj smo testirali preko 700 otrok. In kakšni so rezultati? Zaskrbljujoči. Sicer pa si poglejmo številke! V prvih razredih osnovne šole ne zna plavati 78 odstotkov otrok, v drugih 48, v tretjih 40 in v četrtih 36 odstotkov otrok. Poleg tega pa je le 15 odstotkov vseh testiranih otrok preplavalo celo dolžino bazena, torej le 25 metrov ali več. Večinoma so bili to otroci, ki so bili ali pa so še člani plavalnega kluba. Rezultati so torej več kot zaskrbljujoči. Kljub tečajem, ki jih zadnjih pet let redno organizira ZTKO v mali šoli, je plavalna nepismenost prevelika. Celotna družba, kot tudi vsak posameznik, se mora zavedati, da je plavanje za otroke kot tudi za odrasle ne le zdravo, ampak tudi življenjskega pomena. Se posebej v naši občini, ki ima na voljo veliko vodnih površin. Zakaj ne bi namesto strahu, ki ga doživlja vsak neplavalec v vodi, omogcčili neizmerno veselje, ki ga lahko doživljajo plavalci? Plavanje je za vse starostne skupine pomembna gibalna Naša tema aktivnost tako z zdravstvenega, kot tudi z obrambno in športno rekreativnega vidika. Vse večji odstotek otrok ima nepravilno telesno držo, takšne deformacije pa se da s plavanjem preprečiti in tudi odpraviti. Prav zato bi moralo biti plavanje obvezen del telesne vzgoje v osnovnih šolah, s čimer bi odpravili grozovito plavalno nepismenost in mlade naučili vse stransko uporabne rekreacije, ki bi jo lahko gojili vse življenje. Navsezadnje pa je plavanje del kulture sodobnega človeka. To so ugotavljali že Egipčani, pa stari Grki in Rimljani, torej bi moralo veljati za nas v dvajsetem stoletju toliko bolj! Na to nas opozarja tudi sporočilo 2. svetovnega kongresa medicine v plavanju iz leta 1971 v Du- blinu: »Plavajmo za zdravje čimveč, od rojstva pa do 100 let starosti!« Nekaj je torej treba nemudoma storiti! Predlagamo, da se vsem otrokom zagotovi šola v naravi, da se naučijo plavati. V tečaje za neplavalce naj se vključi ZTKO, v osnovne šole pa naj se v tretjem razredu vključi akcija naučimo se plavati. Vanjo je poleg plavalnih učiteljev treba pritegniti tudi učitelje telesne vzgoje! Seveda pa je za izpeljavo tako široko zastavljenega programa potrebna pomoč, ne le staršev, šol in telesno vzgojnih organizacij, temveč vseh podjetij. Zato prosimo vse, na katere bomo naslovili prošnje, za razumevanje. Ob tem pomislimo, da je v času, ko prehajamo na evropski delovni čas in bodo torej starši še bolj zasedeni, veliko družin pa že čuti pomanjkanje (ekonomska cena tečaja za neplavalca znaša že okoli milijon dinarjev) tovrstna pomoč še kako dobrodošla in nujna za odpravo plavalne nepismenosti. Naučimo otroke plavati do desetega leta starosti! KATJA ŽIBERJ Milijonti barvni televizor Prejšnji ponedeljek so v Gorenju s skromno slovesnostjo proslavili velik delovni uspeh, tekoče trakove je namreč zapustil milijonti barvni televizor. Gorenje je prve televizorje, in sicer črno bele, začelo proizvajati leta 1970, barvne pa ob koncu leta 1972. Do leta 1979 so proizvedli že 100 tisoč barvnih televizorjev in z njimi pokrili 80 odstotkov jugoslovanskega tržišča. Zaradi znanih težav je potem proizvodnja naglo upadala in leta 1985 so v Gorenju naredili le še 15.000 barvnih televizorjev. Takrat pa so si postavili odločne cilje in zaustavili padanje proizvodnje. Začela se je spet strma pot navzgor in letos bodo v Elektroniki široke potrošnje proizvedli že 110.000 barvnih televizorjev. Kot je povedal na slovesnosti direktor te delovne organizacije Mirko Ternik, pa si bodo prizadevali, da tudi v prihodnjem letu proizvodnjo še občutno povečajo in sicer naj bi izdelali več kot 150 tisoč barvnih televizorjev ter tako zopet postali vodilni proizvajalec barvnih televizorjev v Jugoslaviji. Njihov prav tako pomemben cilj pa je, občut- no povečanje izvoza teh izdelkov. V preteklem mesecu so v Elektroniki široka potrošnja zabeležili še dva pomembna uspeha in sicer je stekla redna proizvodnja novega televizijskega ohišja, ki je plod lastnega razvoja in omogoča uporabo najnovejših dosežkov na tem področju, poleg tega pa so prvič izdelali 600 televizorjev dnevno. Naj ob koncu povemo, da so gorenjčani milijonti televizor podarili kliničnemu centru v Ljubljani. (bz) Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! CELJSKO OBMOČJE Kam izginjajo posebni odpadki? Podatek, ki so ga navedli na območnem posvetovanju o urejanju odlagališč odpadkov, da vemo le za tri odstotke nevarnih odpadkov, kje so shranjeni, za večino pa se izgubi vsaka sled, je gotovo več kot zaskrbljujoč. Razprava, ki jo je pripravil medobčinski svet SZDL za celjsko območje in naj bi opozorila na vsestranost te problematike, je bila žal »omejena« le na razpravljalce iz celjske in velenjske občine. Že res, da sta to poglavitna industrijska centra, gotovo pa ni res, da bi odpadki, pa naj bodo kakršni že, nastajali le v teh dveh občinah. Naj za razmislek zapišemo še nekaj podatkov, ki sicer ne veljajo le za naše območje, ampak za vso Slovenijo: vsak Slovenec je obremenjen z dvema kubičnima metroma raznovrstnih odpadkov in skorajda bi si upali trditi, da jih večina leži na okoli 800 divjih odlagališčih. Kje so ta, tega verjetno ni treba posebno zapisovati, saj so prepogosto še kako vidna očem. Seveda za vse odpadke ne moremo trditi, da so posebno nevarni — toda med vsemi posebnimi odpadki (mednje pa sodi tudi razni gradbeni material, ki nastaja pri rušenjih) jih je de- setina posebno nevarnih. In kje shranjujejo te? Odgovor je lahko kar — ne vemo! Kar za 97 odstotki teh odpadkov se namreč izgubi vsaka sled. Ob tem je vsaj za celjsko območje vredno omembe, da so na tem območju že skorajda našli rešitev, vsaj tako menijo vodilni pri celjski Komunali, saj je sporazum o ureditvi odlagališča posebnih odpadkov podpisalo že 16 delovnih organizacij, med katerimi naj bi bile tudi glavne »proizvajalke« takih odpadkov. Toda zataknilo se je pri katastru posebnih odpadkov in pri(!) posebnih zahtevah celjskega društva za varstvo okolja. Za kaj se bori to društvo pa je tako dovolj znano. Če že kaj urejamo, je treba to urediti tako, da bo »urejeno«. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila isti dan, ko je bil v Celju regijski posvet, tu isto popoldne še javna tribuna o isti problematiki. Toda če so se dopoldne v glavnem oglašali le predstavniki dveh občin, sta bila popoldne ob novinarjih in »odgovornih« na tribuni le dva občana. Ob težini te problematike je to vsekakor presenetljivo — pa verjetno ne gre kriviti le neza-interesiranosti občanov, ampak tudi slabo obveščenost. Lahko pa zapišemo, da so v razpravi, kolikor je je bilo, naglašali isto, v kar se je iz problematike odlagališč sprevrgla že dopoldanska razprava; v problematiko tal. Ta je namreč vsaj na območjih, kjer obstajajo analize, kritična. Tako vsaj kažejo analize, ki so jih že naredili — mnogi pa bi želeli še nove, ki bo trdno dokazala sedanje trditve. Predvsem kmetje in vrtičkarji v Celju zahtevajo, da jim kdo jasno pove, kaj lahko se-jejo in sadijo in česa ne. Za nekatere pridelke so zdaj sicer čas že zamudili, toda do pomladi vendarle pričakujejo kaj več jasnih in določnih odgovorov. Seveda pa ob tem marsikdo sprašuje, kdo jim jih bo dal. -fk ■ S a vinjsko-šaleška na veza ■ Vem, pa ne povem Mi je rekel zadnjič eden znancev: daj, če že vse veš, zakaj pa ne napišeš, če je kaj resnice o tistem nakupu neke velenjske tovarne neke celjske tovarne! Veste, so ljudje, ki bi vedno radi nekoga drugega potisnili naprej. Pa ne tedaj, ko je spredaj kaj dobrega, ampak ko bi bilo treba iz žerjavice pobrati kostanj. Če se ne opečeš, potem bodo pristopili še oni in se posladkali, če boš potegni1 opečeno roko, te bodo kvečjemu pokarali, zakaj siliš naprej in te morda še poučili o tistem petelinu, ki prerano poje. Vesete, danes sploh ni dobro reči, da nekaj veš, pa ne smeš reči, ker je lahko to vsaj dva- krat sumljivo. Prvič to kaže na to, da so pri nas še vedno informacije, ki so dostopne le enim, drugim pa ne; drugič pa to tudi kaže, kot da pri nas demokracija še vedno ni shodila, pa se zato še vedno bojimo kaj povedati. Seveda pa je za mnoge kar dobro, da držijo zaprta usta, saj je taka izjava le lažno hvali-sanje — v resnici namreč ne vedo ničesar, česar ne bi vedel že povprečno obveščen občan. Seveda bi lahko včasih pritrdili tistim, ki pravijo, da bi bilo marsikdaj še boljše, če bi ljudje manj vedeli. Pa tako tudi nemarno zamahnejo z roko nad novostjo velenjske banke; pravijo, da bo javna in aktualna tečajna lista ljudi le razburjala, saj se bodo lahko vsak čas vsi seznanjali s tem, kako ponižno se priklanja naš dinar. Če je taka lista vsaj malo prikrita, je ne opazijo tako hitro vsaj naši otroci, pa so tako prikrajšani za to dinarsko gorje. Sem slišal zadnjič nekega nadebudnega malčka, ki je pobaral svojega sključenega dedija: »Dedi, a ti hodiš zato tako skljonjeno, da si bliže dinarju.« Sicer pa — da ne bi bila banka prizadeta — tako in tako velja, da bi morali že v prvem razredu vsako jutro pričeti pouk s pruečevanjem tečajne liste. Saj tudi otroci niso izvzeti iz sedanje selitve narodov proti Dravogradu, Šenti- lju, Trbižu in v druga vrata, ki za nas še vedno pomenijo vstop v raj na zemlji. Zdajle bi seveda lahko še napisal, da vem za rešitev, da nam ne bi bilo treba tiščati proti tem vratom ... pa ne povem. Zadnji čas nam namreč z raznih strani ponujajo tolko najrazličnejših rešitev, da bi moj predlog v morju teh konstruktivnih predlogov in napotkov gotovo pomenil le majhno kapljico. Pa je zato morda bolje, da vsaj to kapljico zadržim zase. Da bo vsaj nekaj čisto mojega- Kaplja kot zadnja osvežitev — ali solza! , , frk Od tu in tam Celje: Prihaja Argument V Celju naj bi v začetku prihodnjega leta začel izhajati nov časnik: po napovedi snovalcev naj bi bil to sodoben mestni časopis. Ustanovitelj časnika je skupina občanov, ki so v izdajanje tudi vložili svoj začetni kapital, svoj sedež pa so našli na celjski mladinski organizaciji. Časnik naj bi v skladu s krilatico »misli globalno, deluj lokalno« prenašal pozitivne vrednote iz razvitega sveta, krepil in razvijal identiteto ter razvijal mestno življenje. Prva številka Argumenta naj bi izšla v drugi polovici januarja in sicer v nakladi tri tisoč izvodov. Kasneje bodo naklado prilagajali povpraševanju. Pravijo, da bo časopis deloval neodvisno od dnevnih ali parcialnih potreb katerekoli skupine pritiska. Štore: Decembrski dopust Okoli 500 delavcev štorske livarne je ta mesec na prisilnem dopustu. To ni posledica sedanjih »mitingaških« razmer, ampak grehov, ki so se nabirali dalj časa, zlasti nelikvidnosti. Tu na- mreč ob sodobnih napravah ne morejo izdelovati izdelkov, ki bi jih lahko, ampak tiste, ki jih tržišče kupuje. Zaradi tega pa je tudi nižji iztržek in pregled je pokazal, da je bolje za kak mesec prenehati z delom, saj bo izguba manjša. Zaradi nastalih težav seveda iščejo izhod v izvozu, kjer je za te njihove izdelke le še precej prostora. Zdaj prodajo na zahtevna tuja tržišča že četrtino proizvodnje, njihov resni cilj pa je prodaja polovice izdelkov. Rogaška Slatina: Nagelj za uspehe Gotovo ste se lahko že ob neposrednih javljanjih na televiziji se- znanili, da je Zdravilišče Rogaška Slatina letošnji celoletni dobitnik laskavega priznanja turistični nagelj. To zdravilišče je med vsemi letnimi dobitniki »občasnih« nageljnov zmagalo brez prave konkurence, kar kaže, da je resnično prednjačilo v vseh elementih, ki so jih ocenjevali. Rogaška se namreč neprestano obnavlja, popestruje ponudbo — temu pa sledi izredno dober obisk gostov — domačih in tujih. Pri razvoju se seveda še niso ustavili, saj skupaj s tujim sovla-ganjem pripravljajo izredno pomembno in v smislu ponudbe izredno »visoko« naložbo. -fk 3. konferenca o kakovosti Napredek je - to je dejstvo Pod okriljem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je pred štirinajstimi dnevi v Topolšici potekala 3. konferenca o kakovosti. Organizatorji so bili veseli velikega zanimanja strokovnjakov zanjo, saj je bila udeležba na njej resnično dobra. Udeležili so se je predvsem strokovnjaki s področja kakovosti, ker je bila tudi tema konference strokovna — kakovost v luči Evrope 92<. Predstavljen je bil mednarodni standard, ki definira sistem za zagotavljanje kakovosti v poslovnih sistemih — tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Dogaja se že, zlasti pri avtomobilski industriji, da naročnik zahteva certifikat, da ima podje- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 30.000 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. debruarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. tje urejen sistem za zagotavljanje kakovosti, ker je to zagotovilo, da bo izdelek narejen res v ustrezni kakovosti. Za njo pa je v prvi vrsti odgovorno poslovodstvo. Sistem kakovosti pa je treba neprestano preverjati. Na področju Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je na področju kakovosti že marsikje viden določen napredek. Anketa, ki so jo izdelali, že drugič pa kaže, da se na večini področij sistem kakovosti razvija — na področju proizvodnje je to umevno, pojavila pa so se tudi druge veje — trgovina, izobraževanje, turizem in tudi zdravstvo. Pojem kakovosti tako prodira v širok krog delovanja in življenja na sploh. Zaključki konference? Napredek je. Poslovodstvo pa je tisto, ki bo tudi v prihodnje moralo nositi težo razvoja na tem področju. Čez pol leta bodo uresničevanja predstavljenega standarda pregledali v tistih podjetjih, kjer so že tako daleč; tam, kjer z aktivnostmi za zagotavljanje kakovosti še niso pričeli, pa bodo nadaljevali delo, da se pojavi tu- di tam. (mkp) -Emona expres- Trst je nas: vt Za vsak primer sem te praznične dni dežural po Ljubljani. Hvala Srbom, kajti lahko bi tudi smučal v Avstriji! Mesto mrtvo, ulice prazne, mrzlo, da človeka mine veselje, v kinu igra znameniti Batman, ki dela takšne čudeže, da bi ga bil vesel vsak vojaško-politični strateg. V dveh prazničnih dneh šarjenja po mestu sem srečal: dve marici, šest policajev, eno črno mačko, ki mi je v središču mesta na Titovi prekrižala pot in me spravila v slabo voljo in kakšnih šestdeset domačih in tujih novinarjev. Nastavljal sem se na najbolj nemogočih krajih, pa me je v tej policijski deželi — kot so nas krstili na nam dragem (nekateri pravijo predragem!) jugu — ni nihče niti pogledal. Ampak, po pisanju vojne dopisnice iz Slovenije Saške Plavevske se je bilo do Ljubljane skorajda nemogoče prebiti, njena poročila pa so najlepši dokaz, da je punca pristala na napačnem kraju ob napačnem času. Pravzaprav bi morala biti vsaj v Libanonu, od koder bi lahko do mile volje poročala o mrtvih, pretepenih, pohabljenih, zaprtih, maltretiranih, izoliranih in podobnih nevšečnosti vsakdana. Morebiti bi zadostovalo, če bi poročala kar iz Kosova. O kosovskih resnicah in bi to bil najlepši miting — namreč, če bi na jugu začeli o resnicah tudi poročati. Zlasti o tistih iz svojih logov. Tako pa se jim kljub »profesionalnemu« prikrajanju informacij (in resnic) še vedno dogaja, da jim kaj malega spodleti-! Ko so tako na dolgo in široko na beograjski televiziji že nekaj ur po sprejemu sklepa srbske socialistične zveze o blokadi Slovenije poročali o »spontanih« protestnih zborih v številnih delovnih organizacijah v širši Srbiji, se jim je primerilo, da je kamera pokazala antibirokratskega govorca z vnaprej napisanim dolgim in lepim govorom. Baje pa je tudi čisto res, da so v Srbiji že teden dni pred napovedanim mitingom v Ljubljani v predalih imeli rezervni scenarij — o bojkotu Slovencev in Slovenije. Kolikor režiserjev, toliko scenarijev in ne bi nas čudilo, če bi lepega dne izvedeli, da je Miloševič samo koscenarist ujet v prišepetovanja drugih z grožnjo, da bo tako kot »narod« hoče, ali pa bo odletel. Če mu ni seveda zdaj še kdo iz ar-madnega vrha prišepnil, da je šel malo predaleč, o čemer nesramno špekulirajo v tujini. Slovenci, zlasti pa Ljubljančani so se mitingašev očitno tako zelo preplašili, da so na vrat in na nos pobegnili v tujino — zlasti v Trst in Celovec, kjer so skupaj z drugimi bratskimi narodi in narodnostmi ropali tamkajšnje trgovine. Po podatkih ustreznih ustanov je samo »Trst je naš!« obiskalo okrog 500.000 pohodnikov, ki so po tamkajšnjih ulicah, cestah in trgovinah uprizarjali značilno dogajanje naroda, medtem ko so Ljubljano gladko poignori-rali. Znameniti kosovopoljski lider in bivši boksar Bogdan Kecman je torej imel še kako prav, ko je grozil s pol milijona mitingašico razpoloženih Srbov Piše: VINKO VASLE in Črnogorcev, ki so pa vsi očitno zgrešili ne samo namembno postajo, ampak tudi državo! Tako je bilo oba praznična dneva še največ bratskega nam naroda na mednarodnem vlaku Beograd—Trieste — Roma, Slovenci pa v Celovcu, Velikovcu in Trbižu, kar je seveda nesramno separatistično dejanje in namerno razdvajanje od bratstva in enotnosti, ki je bilo v Trstu. Na ljubljanski železniški postaji sem anketiral kakšnih pet pohodnikov na Trst (iz širše Srbije), ki so se samo režali, ko sem jih vprašal, če bodo manifestirali tudi po Ljubljani in zahtevali odstop Sta-novnika, Kučana, Potrča in Smoleta v prvi rundi, v drugi pa odstop slovenskega naroda. So rekli, da jim na pamet ne pade takšna zamisel, da pa bi do Ljubljane zagotovo prišli z mitingaši iz povsem praktičnih razlogov — vožnja do Ljubljane bi bila namreč zastonj. Potem se me je lotil Srb srednjih let in me prisilil, da sva v bližnjem bifeju spila vsak tri trava-rice in dve kavi na bratstvo in enotnost, čeprav sem ga opozarjal na dejstvo, da je njegova širokofrontna predsednica Radmila Andjelkovič rekla, da se Srbi ne smejo družiti s Slovenci in da ga znajo ob prihodu v domovino zdiferencirati. Tudi ta se je samo režal in bi bila še naprej pila, če naju ob enih zjutraj ne bi bili vrgli iz prostorov z grožnjo, da bodo poklicali milico, ker pač bife zapirajo. Kaj hočemo, policijska dežela pač. Ogledal sem si tudi miting enega na trgu pred slovenskim parlamentom. Jovica Vlahovič, direktor stanovanjske zadruge iz Beograda bo zagotovo junak leta v svoji republiki, ker je pač tvegal življenje, ko se je tako daleč pripeljal v Ljubljano. Zaradi zločinsko slabe ceste seveda. Novinarska zloba mi ni dala miru in po različnih poizvedovanjih sem odkril, da Jovica v Ljubljani ni imel prvikrat opraviti s policijo, ampak, da so ga že v Srbiji neznansko preganjali. Celo zaprt je bil. Zaradi nekakšnega malenkostnega kriminala, poneverb in ostalih socialističnih pridobitnih dejavnosti. V petek, 1. decembra pa je nekaj deset »slovenkih« in neslovenskih Srbov in Črnogorcev na Trgu revolucije paradi-ralo kot da bi jih za ta namen naročila beograjska televizija. Ta je očitno snemala igrani film ... Da so številni mitingaši psovali deželo pod Alpami, je tako in tako jasno, da niso našli niti ene lepe besede za Slovence, je tudi normalno. Beograjski novinarji pa so bili ja-ko zadovoljni, o čemer priča izjava enega od njih: »Bog nebeški, pa sem izpolnil normo!« Onih trinajst, ki so jih zaradi agresivnosti pospravili v mari-co, pa tudi! Ni pa imel te sreče znameniti mestni klošar in no-torični alkoholik, ki je zdaj eden glavnih pri novoustanovljeni srbski zvezi za ohranjanje enakopravnosti državljanov. Vem pa, da se je odzval pozivu srbske SZDL in z ljubljanskimi pijanci ne bo več popival po mestnih parkih. Se ga bo moral kar sam nažirati Popravek Veliko zanimanje strokovnjakov za konferenco o kakovosti (fo-to: B. M.) Čeprav vseh napak, ki se tu in tam pojavijo v tedniku Naš čas ne popravljamo vedno, pa ena iz članka, ki govori o delu velenjskih rudarjev in stanju deponije premoga šoštanjskih elektrarn tako bode v oči, da jo je nujno popraviti. Seveda na deponiji, tudi po predvidevanjih elektro bilance za prihodnje leto v avgustu oziroma septembru ne bo naloženega 2 milijona in 100 tisoč ton kot je zapisal tiskarski škrat, ker bi bilo to le prehudo. Naloženega bo 1 milijon in 100 tisoč ton, po predvidevanjih, seveda. Napaka, čeprav ne naša, terja opravičilo — zato se tudi opravičujemo: vam dragi bralci in prizadetim. Občina Mozirje Prilagajanje ustavnemu zakonu Tudi v mozirski občini v zadnjem času veliko razpravljajo o izhodiščih za prilagajanje organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, uprave in izvajalcev ustanovnemu zakonu. Čeprav ta zakon nikogar ne prisiljuje t takojšnje spremembe, pa so nekatere naloge vendarle nujne in to takoj. Dejstvo je, da je neznank preveliko. časa pa premalo. O tem so na zadnji seji razpravljali tudi člani občinskega izvršnega sveta. Enotni so bili, da tako pomembne naloge ne morejo prenašati na bodočo sestavo; iz dveh razlogov. Nekaj je namreč nalog, ki že zaradi rednega in nemotenega delovanja ne morejo čakati, saj ustreznih zakonov še nekaj mesecev ne bo. To velja predvsem za področje financ, drugič pa zato. ker sedanji izvršni svet ob poznavanju celotne problematike nekaj mora ukreniti. saj bi člani v novi sestavi zagotovo porabili preveč časa, da bi ocenili stanje in primerno ukrepali. Dogodki se v tem obdobju prehitevajo, pravih izhodišč ni, stvari se menjajo iz dneva v dan. * mozirski občini pa jim poleg tega primanjkuje ljudi, ki bi se bili sposobni lotiti te zares zahtevne naloge. Kljub temu bodo že na decembrski seji občinske skupščine delegati odločali o ustanovitvi sekretariata za finance, v katerega bo vključena tudi uprava za družbene prihodke. Na prvi januarski seji se bodo delegati odločali o novih predlogih. To so združitev funkcij sekretarjev izvršnega sveta in skupščine občine, združitev komitejev za gospodarstvo in družbeno planiranje ter za urejanje prostora in varstvo okolja, vključitev služb družbenih dejavnosti v sekretariat za občo upravo in druge organizacijske spremembe. Seveda vse te združitve niso sporne, so celo smotrne in nujne, zato ni bila odveč pripomba, da se vračamo na staro izključno iz praktičnih razlogov. Precej je bilo tudi besed o načinu začasnega financiranja, sicer pa vso problematiko proučuje posebna delovna skupina, o stališčih pa bodo razpravljali na naslednji seji. Tudi o morebitnih viških delovne sile ob tej reorganizaciji so spregovorili. Hujših pretresov gotovo ne bo, saj je fluktuacija že sedaj precejšnja. To je sicer najmanj boleča oblika racionalizacije, nerodno je le to, da odhajajo najboljši. j.p. Zaposlenost se zmanjšuje, brezposelnost narašča Za nami so časi, ko smo v občini Velenje vsako leto dosegali pozitivne stopnje zaposlovanja, kar pomeni, da se je število zaposlenih iz leta v leto povečevalo. Že lani v občini nismo dosegali niti izredno nizke načrtovane stopnje rasti — le 0,4 odstotke smo planirali. Še več, tudi ta zelo skromna številka ne samo, da ni bila dosežena, število zaposlenih je v velenjski občini lani tudi prvič upadlo, zmanjšalo se je za 0,3 odstotke. Tudi za letošnje leto so se podjetja pri načrtovanju zaposlovanja obnašala zelo previdno. Odločila so se za malenkost višjo stopnjo kot so jo načrtovale lani, vendar pa je še danes jasno, da stopnja ne bo dosežena, saj se je število zaposlenih po podatkih Skupnosti za zaposlovanje Velenje do septembra zmanjšalo — in to kar za 2 odstotka! Delovne organizacije zmanjševanje števila zaposlenih dosegajo v glavnem na račun nenadomeščanja fluk-tuacije. Po podatkih kadrovskih služb je v osmih mesecih letošnjega leta fluktairalo 928 delavcev, delovne organizacije pa so zanje predvidele okoli 60-odstot-no pokrivanje te, največkrat neizbežne fluktuacije. Manjše zaposlovanje se odraža v naraščajoči brezposelnosti. Če smo se lahko še pred dvema leto- ma ponašali v občini s skromno, komaj 1,4 odstotno relativno brezposelnostjo, je ta že lani dosegla 2 odstotka, konec marca letos 2,4 odstotka, septembra pa že 3 odstotke. Te številke so sicer še vedno pod republiškim poprečjem, še vedno tudi dosti nižje kot jih beležijo razvite dežele, vendar kljub temu strokovnjaka skrbi, kako zelo intenzivno narašča ta problem in tudi to, da skoraj ni možnosti za prekvalifikacije brezposelnih. Med našimi brezposelnimi je danes polovica iskalcev zaposlitve brez poklica, kar je lahko odraz zmanjšanega zanimanja podjetij za zaposlovanje nekvalificiranih delavcev. Čeprav delovne organizacije v zadnjem obdobju prijavljajo vse manj potreb po delavcih, pa znotraj tega v večji meri kot so to počele doslej, iščejo delavce višjih stopenj zahtevnosti. Na velenjski Skupnosti za zaposlovanje v prihodnjem obdobju pričakujejo nadaljnje naraščanje brezposelnosti, zlasti intenzivnejši porast že v prihodnjih letih pri delavcih na področju kmetijsko-živilske stroke, v skrajšanih programih kovinarske, strojne in elektro stroke ter v neproizvodnih poklicih. (mkp) Novi prostori banke in SDK Kmalu delnice Zbornica pred reorganizacijo Po novem predlogu naj bi bile zbornice organizirane kot sloven-skai zbornica, ki ima svoje teritorialne izpostave (o tem kje bo odločalo gospodarstvo) tam, kjer je po tem izražena želja gospodarstva. V detcembru naj bi bit že izdelan osnutek zakona o zbornici, transformacij«) pa naj bi zbornice speljale do sredine prihodnjega leta. Članstvo v zbornici naj bi plačevalo minimalno članarino, čim večč dejavnosti zbornic bi se pokrivalo s prodajo storitev. Na SSGZ nove organiziranosti ne čakajo križem rok, ustanavljajo ) poslovno informacijski center, kjei bi združili vse pomembne poda tatke zanimive za manjša podjetja in za nastajanje manjših podjetij (inhformacije o podjetniških idejah, potencialnih podjetnikih, strokov-njaakih, finančnih možnostih, zakonodaji, prostih poslovnih prostorih, zeranljiščih in podobnem). (mkp) SŠGZ podprla javno i:zjavo GZ Slovenije Na izvršilnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so po«drli javno izjavo gospodarske zbornice Slovenije o tekoči ekonomski! politiki, ki opozarja na hiperinflacijo, neustrezen tečaj dinarja, kli-rimški izvoz in na splošno nelikvidnost slovenskega gospodarstva. Ob tem pa so predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka i Bulca v posebni izjavi, ki so mu jo poslali ob podpori stališč, opo-zonrili tudi na nezaviden položaj energetike in premogovništva in na težžave velikih velenjskih izvoznikov, ki jih povzroča zaostajanje tečaja i za rastjo domačih cen. (mkp) V prisotnosti številnih gostov, so v ponedeljek, pred praznikom republike, slovesno izročili namenu prizidek k Ljubljanski banki in Službi družbenega knjigovodstva na Rudarski cesti v Titovem Velenju. Ob tem pomembnem dogodku so v ekspozituri banke odkrili doprsni kip Petra Musija, ki je kot učitelj na šoštanjski šoli že v prvi polovici preteklega stoletja poskrbel za šolsko varčevanje in torej sodi med ljudi, ki so prvi pri nas spoznavali in poudarjali pomembnost šolskega varčevanja. Predstavili pa so tudi knjigo Aleksandra Videčnika »Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini« s katero ohranjajo spomin na nekdanje slovensko hranilni-štvo. Z gradnjo prizidka in adaptacijo je začela banka in SDK pred dvema letoma, skupno pa so pridobili 2869 kvadratnih metrov površin, od tega jih je 40 odstotkov za potrebe SDK, ostalo pa za banko. Naložba jih je veljala 238 milijard dinarjev (po cenah ob dnevu otvoritve). Izvajalec del je bil Vegrad, projekt pa je izdelal arhitekt Dane Jagrič. S prizidkom so pridobili prostore za trezorje, večnamensko zaklonišče, garaže, skupno družbeno prehrano, potrebne pisarniške prostore, podvojili pa so tudi število šalterskih mest in tako ponudili varčevalcem kvalitetnejše usluge. V priložnostnem govoru ob otvoritvi je predsednik poslovodnega odbora banke Tone Vrhov-nik poudaril vse večjo vlogo varčevanja in umnega gospodarjenja z denarjem in dodal: »Ta proces želimo v naši banki še pospešiti, saj je zaradi kreditne ekspanzije banke, ki je odraz industrijske razvitosti tega območja, delež sredstev prebivalstva v bilanci banke podpovprečen. Že danes nobena banka v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji nima višjih obresti za avista sredstva kot naša. Prvi v sistemu smo organizirali samopostrežno informacijsko mesto za žiro in te- koče račune. Ponudbno pa bomo širili tudi v bodoče.« Obljubil je boljšo kreditno ponudbo in poudaril dosežke na področju mladinskega varčevanja, nato pa se spet obrnil k banki, v proces njenega preoblikovanja v delniško družbo. Izrazil je prepričanje, da vsebinsko velenjska banka izpolnjuje pogoje za takšno preoblikovanje in upanje, da bodo kmalu razpisali novo emisijo delnic, katerih kupci naj bi bili občani in podjetja. Torej ob dnevu republike v Titovem Velenju nismo pridobili le prenovljene prostore banke in SDK, ampak se nam obeta poleg boljših bančnih uslug tudi nova ponudba, ki bo temeljila na delniški organiziranosti bančnega sistema. M. Zakošek Zgornja Savinjska dolina Slovenska demokratična zveza V mozirski občini so sicer med prvimi v Sloveniji ustanovili odbora slovenske kmečke zveze in slovenske kmečke mladine, katerih delovanja resnici na ljubo ni pretirano čutiti, sicer pa drugih teženj po pluralizmu in ustanavljanju raznih zvez ni bilo. Doslej namreč, ker se v zadnjih tednih pospešeno pripravljajo na ustanovitev slovenske demokratične zveze za Zgornjo Savinjsko dolino. Ob že znanih izhodiščih slovenske demokratične zveze so pripravili tudi svoj program. V njem med drugim pravijo, da so Slovenijo pretekla desetletja pripeljala na rob gospodarskega, socialnega, ekološkega in narodnega poloma. Nočejo se sprijazniti s tem zlomom, z životarje-njem in strahom pred bodočnostjo naših otrok; zavzemajo se za suvereno državo slovenskega na- Telefoni v mozirski občini V obdobju nekaj zadnjih let so v Zgornji Savinjski dolini krepko razširili telefonsko omrežje in ga posodobili. Težav tudi v tem času ni manjkalo, na koncu vsake posamezne akcije in vseh skupaj pa so bili vendarle vsi zadovoljni. Žal ni tako v teh dneh. saj prekipeva vodstvom najmanj treh krajevnih skupnosti, da o bodočih naročnikih ne govorimo. Lanski in letošnji zagon ob načrtovanih novih širitvah omrežja je splah-nil in se spremenil najmanj v ogorčenje. Res je, da se samoupravni sporazum s Podjetjem za PTT promet na ravni občine uresničuje, sem sodi izgradnja centrale v Mozirju, povezava s svetom in drugo, povsem nekaj drugega pa je uresničevanje samoupravnih sporazumov s posameznimi krajevnimi skupnostmi. Podjetje za PTT praanrt se vede nekorektno, ne upošteva določil sporazumov, časovni roki so že zdavnaj več kot prekoračeni, podjetje požira obljube kot za stavo, velika slovesnost za področje krajevnih skupnosti Mozirje, Nazarje in Rečica naj bi bita 26. decembra 1989, storjenega pa ni bilo praktično ničesar. Z divjajoč« inflacijo raste tudi nezadovoljstvo in ogorčenje. Zakaj tako? MOZIRJE Nekaj konkretnega se dogaja v Mozirju, samo v njegovem ožjem delu in še to zgolj naključno. V teh dneh namreč priključujejo 89 od 202 številk. V ožjem delu zato, ker so od PTT dobili pristanek, da so ob polaganju kabla za kabelsko televizijo hkrati položili tudi telefonski kabel, hkrati delali in plačali. Ob tem razumljivo krepko negodujejo bodoči naročniki v Šmihelu, Radegundi, Starih Lokah, na Dobrovljah in drugod v okolici, kjfer kljub vsem zagotovilom nimajo niti predračuna. Čutijo se prikrajšane zaradi priključevanja v središču Mozirja. vendar je jasno eno — če ne bi bilo akcije za kabelsko televizijo, tudi v Mozirju stanje ne bi bilo nič drugačno. Dejstvo vsekakor je, da PTT sklenjenih in slovesno podpisanih sporazumov ne izpolnjuje, ne spoštuje rokov, ki jih podaljšuje in sam določa, inflacija pa že sedaj podira voljo in načrte krajanov. Glede na sedanje cene naj bi naprimer naročnik na Brezju nad Mozirjem za polaganje kabla že sedaj plačal okrog 13 (starih) milijard. Precej jih je še bolj oddaljenih, bodo vsi zmogli tak izdatek? NAZARJE Še bolj ogorčeni so v krajevni skupnosti Nazarje. Trdijo, da je II Do kod segajo meje izigravanja? m ta cemt Htop odnos PTT pod vsako kritiko, da se vede neposlovno in skrajno podcenjujoče do organov krajevne skupnosti in seveda do ljudi. Krajevna skupnost je nemočna, ob tem pa deležna vsakdanje plohe jeze in žaljivk, kot da je sama kriva. Z akcijo za 93 telefonov so pričeli lani oktobra in pobrali prispevke, z velikimi napori VanjS a X' in nenehnimi zahtevami so pridobili projekte, sicer pa se dobrem letu dni ni naredilo ničesar. Do 20. novembra bi po trdnih zagotovilih morali končno dobiti predračun in traso. Znova ni bilo nič, ne morejo pričeti s kopanjem jarkov, ne vedo za ceno, sicer pa bi telefoni po sporazumu v tej krajevni skupnosti n" orali zazvoniti že letošnjega februarja, pa potem vsak naslednji mesec . .. Ob tem morajo sami poskrbeti za priglasitev del, za soglasja lastnikov zemljišč in vse sami plačati. Zares se sprašujejo, do kod segajo meje izigravanja. REČICA Nič drugače, nemara še slabše je v KS Rečica. Nimajo niti projektov, niti predračuna, obenem pa še velike probleme glede povezovanja s centralo na Ljubnem ob Savinji v zgornjem delu rečič-ke krajevne skupnosti. Kaj več so morda zvedeli včeraj, v sredo, ko je bil sklican sestanek s predstavniki podjetja za PTT promet. So bili znova deležni le novih obljub? /. P. n i i i i i i i i roda, parlamentarno demokracijo z enakimi pravicami za vse državljane republike Slovenije; za svobodo politične izbire in za vse človekove pravice; za obnovo gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture in vseh drugih področij narodnega življenja: za ponovno vključitev v evropsko civilizacijo. Po predhodnih pripravah se bodo demokrati na ustanovnem zboru slovenske demokratične zveze Zgornje Savinjske doline zbrali v petek, 8. decembra ob 18. uri, v nazarskem delavskem domu. J- P- Pred dnevom oboroženih sil V Šmartnem ob Paki Na skupnem sestanka predstavnikov občinske konference ZRVS, občinskega štaba teritorialne obrambe, ■pravnega organa za LO ia krajevne organizacije ZRVS Šmartno ob Paki so se dogovorili da bo letošnja osrednja občinska proslava ob dnem oboroženih sU v četrtek, 21. decembra, s pričetkom ob 18. ari v dvorani KD v Šmartnem ob Pakt Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši kulturni program. Organizator, krajevna organizacija ZRVS Šmartao ob Paki, rabi vse občane, da se slovesnosti v počastitev 22. decembra udeležijo » kar največjem številu. b. m. «nnnnfifiwHi!iiiwwiiwMWAjiA«MH Herman Rigelnik, nagrajenec A VNOJ1989 l.etošajo nagrado A VNOJ so dodelili tudi magistru Hermanu Rigelniku. predsedniku poslovodnega odbora Gorenja. Magister ekonomskih znanosti Herman Rigelnik ima, kot je zapisano v utemeljitvi tega visokega jugoslovanskega priznanja, največ zaslug za preporod Gorenja, ki je bil v začetku osemdesetih let največji slovenski gospodarski problem. Pred prihodom v Gorenje, junija 1983. leta. je Herman Rigelnik opravljal odgovorne dolžnosti v mariborski Metalni in celjski Kovinotehni. leto dni. pred prihodom v Gorenje, pa je bil predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Kot uspešen strokovnjak, tudi kot sanator. se je izkazal ne samo poslovno filozofijo in izvirne konceptualne rešitve. Posledica vsega omenjenega pa je sprememba življenja in dela v Gorenju. 1984. leta je bila opravljena poslovna in samoupravna preobrazba Gorenja z namenom, da se v kar največji meri uveljavi avtonomna decentralizacija delov- »Nagrada A VNOJ je zame zagotovo velika čast -in zadovoljstvo, vendar pa moram poudariti, da je nagrada predvsem priznanje vsem poslovodnim delavcem, strokovnjakom in slehernemu delavcu Gorenja. In ne samo to: nagrada je tudi priznanje in zahvala vsem organom, organizacijam in posameznikom, ki so pripomogli k uspešni sanaciji in ravzoju Gorenja. Nagrada pa je istočasno tudi velika obveznost in odgovornost. Gospodarski dosežki, za razliko od umetniških oziroma znanstvenih, namreč niso dani enkrat za vselej. V pogojih visoke inflacije in v negotovih razmeah gospodarjenja, takšnih, kot so pri nas, se lahko dosežki izničijo čez noč oziroma spremenijo v svoje nasprotje.« v Gorenju, pač pa že pred tem v Kovinotehni in Metalni. Pri urejanju razmer v Gorenju je Herman Rigelnik pokazal visoko strokovno znanje, razvil je učinkovite metode dela. ki so temeljile predvsem na motivaciji delavcev. Razvil pa je tudi sodoben in human sistem vrednot, ki temelji na podjetniški kulturi in moralnih normah. To jc sprostit-lo ustvarjalne potenciale vsem delavcev Gorenja in privabilo k urejanju razmer v Gorenju širok krog poslovnih partnerjev in in-stitutcij. Se pravi, da se je Gorenje saniralo skozi razvojni impulz, skozi na novo oblikovano nih organizacij in s tem zagotovijo pogoji za njihov nadaljnji nemoten razvoj. Izboljševati se je začela kvalifikacijska sestava zaposlenih, organizirani so bili številni seminarji, tečaji in druge oblike izobraževanja in usposabljanja. Število štipendistov se je podvojilo. Po letu 1983 so bila opravljena investicijska dela takorekoč v vseh tovarnah Gorenja. Pomembno je, da so bile vse opravljene v predvidenem roku in z načrtovanimi sredstvi ter da dajejo pričakovane rezultate. Večino denarja za naložbe je bilo zagotovljeno iz lastnih sredstev to- varn oziroma iz združenih sredstev v okviru Gorenja. Ko že govorimo o naložbeni politiki Gorenja velja poudariti, da je bil dobršen del denarja namenjen tudi za vlaganja v manj razvita območja oziroma nerazvite republike. Tako je Gorenje vlagalo v zadnjem času tudi v novo tovarno hladilno zamrzovalnih aparatov v Bihaču, tovarno elektromotorjev v Djakovici, v proizvodnjo programatorjev v Slovenski Bistrici, proizvodnjo kondenzatorjev v Bistrici ob Sotli itd. Gorenje sodi danes med najuspešnejše gospodarske združbe pri nas. Tesno je povezano s številnimi drugimi podjetji, institucijami in drugimi. V časih, ko se je odločalo o biti ali ne biti skoraj 21.000 delavcev Gorenja je prišlo še posebej do izraza nagrajenčevo bogato znanje, osebna hrabrost, sposobnost sodobnega poslovanja in kar največjega opiranja na potenciale delavcev. Herman Rigelnik je tako postal pojem izobraženega, v svet odprtega, dinamičnega, med delavci in sodelavci ter v gospodarstvu nasploh uglednega gospodarstvenika. Za svoje dosedanje delo je prejel že več državnih odlikovanj in priznanj, januarja letos pa tudi Kraigherjevo nagrado. no učinkovito in v svet odprto gospodarsko združbo. Z novim Gorenjem, sodobno zahodno korporacijo, skandinavskega tipa, se torej želijo kar najbolj približati konkurentom iz najbolj razvitega sveta, tako po sestavi in načinu delovanja kot po rezultatih. Posebej velja ugotoviti, da je ta zahteven cilj tudi uresničljiv. Gorenje namreč ima poslovodno ekipo, ki je sposobna izpeljati naloge, ki bodo izhajale iz projekta Internacionalizacija Gorenja. Vodstveni delavci so namreč sami spoznali, da mora biti Gorenje še boljše, kot je zdaj, podobno vsem tistim, ki delajo in živijo v razvitem svetu. To je nedvomno velika prednost. Sicer pa se bodo skozi projekt Internacionalizacija Gorenje uveljavili mladi, sposobni strokovnjaki, takšni, ki razmišljajo tako, kot razmišljajo njihovi kolegi v Evropi. »Ti mladi, sposobni, strokovnjaki morajo priti v prihodnje na vodilna in vodstvena delovna Nagrada AVNOJ 1989 pa prihaja v obdobju, ko prehaja Gorenje v novo razvojno fazo, v preoblikovanje v sodobno korporacijo zahodno korporacijo, skandinavskega tipa. Gre, kot poudarjajo poznavalci razmer, za v tem trenutku edinstven projekt pri nas. Posebej velja poudariti, da si Herman Rigelnik vseskozi prizadeva, da se Gorenje vključi v evropski gospodarski prostor kot njegova sestavina. S pomočjo projekta Internacionalizacija Gorenja, pri izvedbi katerega so- »V prvi fazi smo se v Gorenju, zaradi izrednih razmer, posluževali oblike kriznega vodenja. Po sanaciji pa smo se dogovorili za obliko vodenja preko skupno dogovorjenih ciljev. Pri tem je bila še posebej pomembna vloga vodilnega teama, ki sprejema to idejo, potem vprašanje Koordinacije dela, motivacije, deblokiranja vseh ustvarjalnih potencialov itd. Pomembno je bilo pravtako zaupanje v ljudi in pa nadzor nad uresničevanjem skupno dogovorjenih ciljev. Zdaj pa v Gorenju vse bolj prehajamo na strateški način vodenja. Ta način vodenja bomo utrdili tudi preko projekta Internacionalizacija Gorenja.« Delovna organizacija Veplas Dorekli razvojne usmeritve Za nspešao gospodarjenje in premagovanje sedanjih gospodarskih težav so poslovne odločitve odločilnega pomena. Tega so se v velenjskem Veplasu krepko zavedali zlasti ob nvedbi ukrepa družbenega varstva pred leti, vso pozornost pa so jim namenili tudi po prenehanju slednjega. Premišljevanja in dobro pretehtane odločitve so se kolektivu ir bogato obrestovale. Veplas postaja namreč ena od najnspešaejših delovnih organizacij v Šaleški dolini. Leto 1989 je za kolektiv leto, v katerem so dorekli razvojne usmeritve in storili prve korake k osvajanju novih proizvodov. Po njihovih ocenah bi jih v letu, dveh bili zmožni izpeljali v sami proizvodnji. Eden od trdnejših Veplasovih programov ostaja v prihodnje program čelad. Največ proizvodnih zmogljivosti so namenili izdelavi vojaške čelade, poleg tega pa imajo v razvoju še gasilsko in posebno vrsto čelade, ki so bolj ali manj izdelane po enaki tehnologiji. Drug program, ki je že sedaj donosen, je program jamborov. Veplasovo ime je ponesel v svet. Z njim se ta kolektiv uvršča na drugo oziroma tretje mesto med proizvajalci epoksi jamborov na svetu. Dopolnjuje ga program smučarskih tekaških palic, dolgoročno pa naj bi se temu pridružili še drugi proizvodi za industrijo. Kooperacijsko sodelovanje z nemškim partnerjem daje željene sadove pri programu terapevtske opreme. Kaj lahko prinese takšno sodelovanje, bodo delavci Veplasa predstavili že pri oprem- ljanju novega zdravilišča v Zre-čah. Druga veja tega programa pa naj bi zapolnila vrzeli pri organiziranju servisne dejavnosti. Analiza trga je namreč pokazala, da servisa za slednjo v Jugoslaviji ni. Tako naj bi trgu to ponudili že januarja prihodnje leto. Raznolik zaenkrat ostaja le še program armiranega poliestra. Poleg proizvodov za avtomobilsko industrijo ostajajo tu še možnosti za proizvodnjo ultra lahkih letal po zahodnonemški tehnologij'- Ob zapisanem je vendarle treba poudariti, da se v Veplasu seveda niso odrekli programu jadralnih desk in v tem trenutku najdonosnejši proizvodnji gumbov. 1. januarja prihodnje leto Vekos — tozd Toplotna oskrba Tri desetletja daljinske oskrbe V predprazničnib dneh so delavci Vekosove Toplotne oskrbe nadvse slovesno proslavili 30-let-no obdobje delovanja daljinske oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Slovesnost je bila v prostorih temeljne organizacije Toplotna oskrba, udeležili pa so se je predstavniki vseh podjetij za proizvodnjo in distribacijo toplotne energije v Sloveniji in tudi iz Hrvatske, predstavniki delovnih organizacij, s katerimi Toplotna oskrba tesno sodeluje, to so IMP Ljubljana, Kovinolebna Celje, zastopnika firm Honevnell in Schinzel ter predstavnika zveznega zavoda za mn in plemenite kovine iz Beograda in Celja. Med gosti so bili tndi predsedniki skupščine občine Velenje Drago Šulek, ustanovitelj ogrevalnega sistema v Šaleški dolini Nestl Žgank ter projektanti in izvajalci tega sistema. Slovesnost so pričeli s krajšim kulturnim programom. Pripravili so ga delavci Toplotne oskrbe, ki so najprej zapeli Zdravico. Zbranim je nato spregovoril direktor Toplotne oskrbe v Šaleški dolini Miran Gmajner. Med drugim je opozoril tudi na dejstvo, da se v tej dejavnosti že kaže stagnacija. Zato so se nad usodo te dejavnosti zaskrbljeni delavci na širšo družbeno-politično skupnost obrnili s pozivom za pomoč, da naj se ne dovoli nadaljnja stagnacija te tako pomembne dejavnosti. V nadaljevanju je spregovoril še predsednik SO Velenje Drago Šulek, nakar so najzaslužnejšim za uspešnost in razvoj toplotne oskrbe podelili priznanja. Prejeli so jih: Nesl Žgank, Vali Žohar, Alojz Javornik, Silvo Šteblaj, Jože Napotnik, Ivan Miklavžina, Tone Janžovnik, REK — DE ESO, VEKO Velenje, IMP Ljubljana, Skupščina občine Velenje, RLV, Gorenje in plansko-razvojni sektor DO Vekos. Po osrednji slovesnosti so si udeleženci v prostorih Toplotne —30 letos .„........................................ 14 950 — Sklad. gol. izdet. - 15*» Vsi zgoraj navedeni sistemi poleg našte- — Kadrovska evid__MM lega vsebujejo še Mulli 1/0, tiplovnice — Osebni dohodek _ 101 tipka, moniter monokromatski 14" — Planiranje proizv.. (Graf. post. VGA 800 x 600 14") —Kalkulacije___IJM VSI vgrajeni deli so od priznanih sve- — Fakturiranje__I-5M lovnih proizvajalcev, kot so: — Obračun osk. Weslern Digital (Paradise, Werticom). otrok____1-5*» Chicfeonv. Mitsubishi. Hyundai, TVM. — Izračun obresti — JM Artech. — Drobni inv__1J*» Vrednost točke je protivrednost DEM na dan plačila na žiro račun? Omogočamo tudi osebni uvoz za občane, /agotat (jamo garancijo in srrvr>! VSF. INFORMACIJE ZA RAČUNALNIŠKO IN PROGRAMSKO OPREMO OD 8. do 10. ure po telefonu: 063/856-159. Radio Velenje NOVO V TITOVEM VELENJU Obiščite noro prodajalno na Stantetovi 2 (Kardeljeva ploščad) If^li^EII Marketing studio VELETON STUDIO — komisijska trgovina glasbenih instrumentov — glasbena agencija — audio video usluge — produkcija TV in filmskih programov in HEKOM MARKETING — zastopstvo prodaje domačih in tujih firm — propaganda Nudimo: — glasbene instrumente po nizkih angleških cenah (klaviature YAMAHA. ROLAND. AKA1. zvočniki JBL, FANE. CELECTION. TUR BOSA UND. mikrofoni SHURE. SAMSON, AKG, kitare FENDER. SCHEC-TER. WASBORN. ojačevalci MARSHALL itd... — hišne slarmne naprave — ekskluzivni program svetil za pisarniške in stanovanjske prostore ter diskoteke — napisne reklamne plošče (elektronske, lamelne) Delovni čas: pon.—pet. od 9. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure tel.: 854-268 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Od 1. decembra lahko v našem zdravilišču koristite: VSE VRSTE MASAŽ in BISERNE KOPELI tudi v popoldanskem času od 16.30 do 21. ure Informacije in rezervacije: telefon 891-120 — bazen Vabljeni! gorenje o Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 27. 12. 89 razpisujemo javno dražbo za prodajo tz uporabe izločenih in odpisanih osnovnih sredstev: korito I korito II element police štedilnik tehtnica šeping elektroagregat z mot. delovna miza nadstrešnica za plin 4,200 000 — din 3.750.000 - din 1,600.000 - din 1.500.000,- din 300.000,- din 100.000 - din 2,600.000 - din 6,500.000 - din 520.000 - din 4,650 000 - din Navedene so izklicne cene. Prodaja se bo vršila po načinu »vi-deno-kupljeno- brez garancije in jamčevanja. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pa morajo pred njo položiti 20 % kavcije od izklicne cene. Kupci morajo poleg cene, oblikovane na dražbi, poravnati tudi vse davke in druge dajatve. Javna dražba bo dne 9.12. 89 ob 10. uri v ind. kompleksu podjetja. Vsem interesentom so informacije na voljo v službi investicij, tel. 831 931 v Nazarjah Gruden — december Latinsko ime meseca je povzelo še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil to zadnji, deseti mesec koledarskega leta. kije časovno približno sovpadal z današnjim februarjem — »decem« pomeni v latinščini deset. Slovenska oblika imena gruden je prastara in jo srečamo tako pri Martinu iz Loke kot tudi pozneje pri Trubarju. Sledili so jima drugi. Ime je ostalo nespremenjeno tudi v Novi Crainski pratici iz I. 1741 in celo Blaž Potočnik, kije I. 1848 vsem mesecem preskrbeI nova ali skoraj nova imena. se je zadovoljil s tem. da je ime gruden spremenil v grudnik. Le med ljudstvom so živela nekatera stara, samonikla imena, kijih nekaj tu naštejmo. tako kolednjak. božični mesec, veliki božičnik. venahtnik itd. Ime gruden, kije obveljalo in ki ga le nekoliko spremenjenega srečamo tudi pri drugih slovanskih narodih, po mnenju razlagalcev izvira i: besede gruda, kije skrita v korenu besede gruden: zemlja se v mesecu decembru pod vplivom mokrote in mraza grudi. DECEMBER V Četrtek 7. dec. _ Petek 8. dec. _ Sobota* 9. dec. — Ponedeljek II. dec. — Torek 12. dec. — Sreda 13. dec. — Četrtek 14. dec. _ Petek 15. dec. — Sobota 16. dec. — Ponedeljek 18. dec. — Torek 19. dec. — Sreda 20. dec. — Četrtek 21. dec. — Petek 22. dec. — Sobota 23. dec. _ Torek 26. dec. — Sreda 27. dec. — Četrtek 28. dec. — Petek 29. dec. — Sobota 30. dec. — Vašega obiska se veselila MLADI LOKOVIČANI GLASBA MLADIH NAMA PRESENEČA POJE VAM MPZ »GORENJE« »NAM I NA« RULETA GLASBENA ŠOLA SE PRED STAVI KVINTET »FLAMINGO« MLADI LOKOVIČANI »NAMA« PRESENEČA GLASBA MLADIH »NAM1NA«RULETA LUCIJA IZ LETUŠA IN NJENA SESTR1ČNA GLASBENA SOLA SE PREDSTAvi Alojz Lipnik ter Janja in Marko igrajo na citre »NAMA« PRESENEČA »NAMINA« RULETA VEČER S »KOLEDO« Šaleške predice DEDEK MRAZ ŽELI SREČNO NOVO LETO DEDEK MRAZ w M nama Praznična nagradna križanka Gorenje Glin Pravilna rešitev: Kresal, letala, etilen, nak. ŠG, Gorenje, VP, GRS, Tea, Arran, asfalt, let, Ann, stotak, karstenit. Angolasr, opat, Rina, IRL, JA, loka, CN, Aiken, AN, raskar, OM. Ati, Distel, Ze, vas, vran, Ankara, avla, ant, tona, krmilka, RD, Aja, portir, svetloba, OE, in, lasi, pliska, lata, PS, Ojstrica, Niamey, Otokar. patronat. IS, Ane, Dorida, adresa, No-la, Lar, spinet, Trent, Mitar, I K, Etna, LO, inž, oriks, oje, krinka, cibo-rij, sisal, secam, akan, maksima. ŠE, Edo, akov, nosan, vtis, Son, pata-reni, Rl, triniteta. Essen, rojstvo republike, brat, Onon, toast Nagrajenci: L nagrada 1,000.000 din prejme: BLAŽ NARDI, V. P. 4868/12, 77002 Bihač 2. nagrado 700.000 prejme: JAKOB GROŠL, Veljka Vlahoviča 51, 63320 T. Velenje Pulj po Pulju 89 KINO DOM KULTURE VELENJE OD 4.-25. 12. 89 vsak ponedeljek ob 20. uri Igrajo: Danilo Lazovič, nja Marinkovič Kse- DONATOR — 11. 12. Režija: Veljko Bulajič Igrajo: Ljubomir Todorovič, Peter Carsten ZBIRNI CENTER — 18. 12. Režija: Goran Markovič Igrajo: Rade Markovič, Dragan Nikolič, Olivera Markovič KRVOSESI - 25. 12. Režija: Dejan Šorak Kino »DOM« Mozirje 7. 12. — Ljubezenske sanje, švedski erotični 9. in 10. 12. — Hoja po ognju, ameriški avanturistični Kino »JELKA« Nazarje 9. in 10. 12. — Policijska akademija. 4. del, ameriški spektakl 13. 12. — Nestalna otroška leta, nemški erotični Kiao Ljubno 9. in 10. 12. — Vojna akademija, ameriška komedija Oddajamo na ultrakratkova lovnem območju, na frekvencah SM (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 8. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 10. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa bomo po telefonu 855-963 sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov.) 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 11. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedel|kov šport na Radiu Velenje; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 13. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo); 18.00 Novosti na področju zabavne-glasbe. 1 1 l*M l-M 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE - odslej vsak petek, soboto in nedeljo filmske predstave tudi ob 16. ari! Četrtek, 7. 12. ob 18. uri SMRT V AVTOKINU - ameriški, grozljivka. Vloga: Ned Men-ning Petek 8. 12. ob 10., 16., 18. in 20. uri ČRNI DEŽ — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Dou-glas Sobota, 9. 12. ob 16., 18. in 20. uri ter nedelja, 10. 12. ob 16., 18. uri RIBA IMENOVANA VAN-DA — ameriški, komedija. Vloga: John Cleese Ponedeljek, 11. 12. ob 10. in 18. uri ter torek, 12. 12. ob 18. in 20. uri NOČ IN DAN MA-KROA — ameriški, kriminalni. Vloga: Christopher Reeve Sreda, 13. 12. ob 10., 18. in 20. uri NEVARNA VROČICA -ameriški, akcijski. Vloga: David Dukes NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 7. 12. in nedelja, 10. 12. ob 20. uri ter petek, 8. 12. ob 22. uri ZVEZDA POR NO FILMA — ameriški, trda erotika. Vloga: Samantha Fox Sobota, 9. 12. ob 22. uri ter ponedeljek, 11. 12. ob 20. uri ROKI 10 — ameriški, trda erotika. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 7. 12. ob 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 10. II ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: VIJOLIČASTA KROGLA - ruska pravljica Ponedeljek, IL 12. ob 20. uri DONATOR — domači film iz ciklusa PULA PO PULI. Režija: Veljo Bulajič. Vloge: Ljubomir Todorovič, Peter Carsten KINO ŠOŠTANJ Sobota, 9. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: VIJOLIČASTA KROGLA — ruska pravljica ob 20. uri NOČNI KINO: ZVEZDA PORNO FILMA — ameriški, trda erotika Nedelja, 10. 12. ob 18. uri ŠERIF V DOLINI NILA - italijanski, komedija. Ponedeljek, II. 12. ob 19. uri RIBA IMENOVANA VANDA — ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 8. 12. ob 19. uri SMRT V AVTOKINU - ameriški, grozljivka Nedelja, 10. 12. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: VIJOLIČASTA KROGLA — ruska pravljica ob 20. uri NOČNI KINO: ZVEZDA PORNO FILMA — ameriški, trda erotika Torek, 12. 12. ob 19. uri RIBA IMENOVANA VANDA -ameriški, komedija KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! 3. nagrado 500.000 din prejme: MAJA ZAGODE, Kardeljev trg 2/XI, 63320 T. Velenje 4. nagrado 500.000 din prejme: VLADKA BERLOČNIK, Cankarjeva 1 a, 63320 T. Velenje 5. nagrado 500.000 din prejme: NATAŠA LIPOVŠEK, Leninov trg 8, 61000 Ljubljana Nagrajencem iskreno čestitamo! GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU mso soatBc Pri _R0«r - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627.855-999 I I NEW Y0RK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. are. 1 I I I I J STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE Objava potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ ROK DČ p. OD št. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE SERVIS dipl. ing. elektrotehnike ali ing. elektrotehnike — višji tehnolog 8 45.000 000 1 jrtuatu Tel. št.: 853 451 ___855 450 _ Koledar dnevno s šankom, spalnico in mizo s štirimi stoli, prodam. Kersnikova 1,11. nadstror -je, stanovanje 43. mlad slovenski par, brez otrok, išče sobo ali garsonjero. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Titovo Velenje in okolica!« Sest masivnih stolov z raztegljivo mizo, brezhibno, prodam za tretjino trgovinske cene. Ogled popoldan na Špeglovi 44, v Pesju. ženska, ki je poslala ponudbo pod šifro »upokojenec«, naj pošlje svoj naslov na isto šifro. renault-9, prodam. « 858-076 popoldan. ATX-50 in video recorder Scharp, prodam « 881-157. KASETOFON TEHN1CS, RS-M14 in RS M 215 ter disketno enoto 1541 in Commodore 64, prodam. Telefon 854-440. BTV NA DALJINSKO UPRAVLJANJE, velik ekran, prodam. « 856-736. GTL-55, december 1983 prodam. « 858-617. TELICO, sivo-rjavo, težko 600 kg, breio 8 mesecev, prodam. « 891-136. OSEBNI AVTO GOLF DIZEL, letnik 1983, prevoženih 54.000 km. « 856-271. SPALNICO STARO 4 leta, ugodno prodam S 721-240. PRALNI STROJ 16 programski, akumulator 12 V, akvarij, prodam. « 855-198. NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, prodam. ® 857-192. ODBIJAČE ZASTAVA, avto Mos-kvič, jasli za hlev in golf dizel prodam. « 721-520. odprodamo 50 komadov REX zložljivih stolov (fotelji). Fizične osebe plačajo še davek na prodajno vrednost. Ugodno zlasti za društva, ki ne plačajo prometnega davka. WZ Šoštanj, telefon %% 1-015. JUGO 55 E, letnik 1987, registriran do maja 1990, svetlo modre barve, ugodno prodam. « 858-091 po 16. uri. V NAZARJU prodam že delno zazidano gradbeno parcelo, velikosti 744 m', namenjeno obrti in stanovanjski zidavi. ® 831-097. MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Titovem Velenju. « 854-120 od 19. do 21. ure. ŠIVALNI STROJ OVERLOCK, star 1 leto, in nerabljeni zamrzovalni omari Gorenje, tipa Minsk 180 (210), prodam po ugodni ceni. « 854-028 od 15. do 18. ure OTROŠKO STAJICO PRODAM. S 854-612. AVTOMOBILA CITROEN AMI, majhno motorno žago, brezžični mikrofon, hladilnik Bauknecht z zamrzovalnikom, pomivalni stroj, tekaške smuči 2 metra, prodam. © 888-243. GLASBENI CENTER Korting, odlično ohranjen, daljinsko upravljanje in magnetofon Telefunken, prodam za 600 DEM. « 855-052. NOV SUŠILNI STROJ CANDY, na prodaj. « 864-769. GORILNIK ZA CENTRALNO PEC, prodam « 858-437. SEDEŽNO GARNITURO, prodam po ugodni ceni. « 854-663. VISO SUPER E, letnik 1981, prodam. Cena po dogovoru. « 842-024, od 15. ure dalje. SEDEŽNO GARNITURO, usnjeno, za sprejemnico, ugodno prodam. « 853-726. PLINSKO PEČ KUPIM. « 857-433. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO NAŠ ČAS Četrtek, 7. decembra — Ambrož, Maruša (Maša), Agat Petek, 8. decembra — Mirijam, Ljerka, Marika (Marinka) Soboto, 9. decembra — Valerija (Valči), Peter, Lea Nedeljo, 10. decembra — Maša, Herbi (Herbert), Smiljan Ponedeljek, II. decembra — Danijel, Sabin, Damijan (Domaz) Torek, 12. decembra — Malka, Sandi (Aleksander), Alja Sredo, 13. decembra — Lučka, Jošt, Ota (Otilija) Dežurstva dne- Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 7. decembra vni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Vrabič Petek, 8. decembra — dnevni dežurni dr. Vidmar, nočni dežurni dr. D. Popov Sobota, 9. decembra — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Kočevar Nedelja, 10. decembra — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Kočevar Ponedeljek, 11. decembra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Kikec Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Šoštanj: Četrtek, 7. decembra — dr. Pirtovšek Petek, 8. decembra, sobota, 9. decembra in nedeljo, 10. decembra — dr. Menih Dežurna zobozdravnica v zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 10. decembra je dežurna zobozdravnica dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 8. decembra do 15. decem- Niti zbogom nisi mogel reči, niti roke podati, smrt te vzela mnogo je prerano, za vedno v naših srcih boš ostal. ZAHVALA ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega, skrbnega moža, sina, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta Rudija Bizjaka star. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivom, društvom in organizacijam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se govornikom tovarišema Gorograncu, Mehu in tovarišici Zaleznikovi za ganljive besede slovesa, rudarskemu oktetu in rudarski godbi za odpete in odigrane žalostinke, predstavnikom krajevne skupnosti Stara vas za oddržano častno stražo. Hvala zdravnikom bolnišnice Celje, Topolšica in Zdravstvenega centra Velenje, še posebej pa prim. dr. Fazarincu, dr. Hribarjevi in dr. Polesu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice Antonije Melanšek (1905-1989) rojene PODGORŠEK, iz Šaleka 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v petek, dne 24. novembra 1989, pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala velja prim. dr. Alojzu Fijavžu, dr. Jožetu Zupančiču in medicinski sestri SLAVICI AVBERŠEK za nesebično pomoč, enako negovalni Sandri iz Doma ostarelih v času njene dolgotrajne bolezni. Hvala vsem sosedom, pogrebcem, pevcem, duhovniku za opravljeni obred, govornikoma Cirilu Špitalu, Ivu Gorograncu, krajevni skupnosti, gasilskemu društvu Šalek in Postaji milice Titovo Velenje za pomoč in sodelovanje, ko smo jo pospremili na njeno zadnjo pot na pokopališče v Podkraju. Mož Jože, sinovi Slavko, Mirko in Jože z družinami. bra je dežurna dipl. veterinarka Sonja Knez, na Veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju: Do 10. decembra je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219. Od 11. decembra do 17. decembra je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112. <■Ucac&t&o-ziatac&t&o Pirečnik in pcodaja uc Martin Prešernova 9 63320 Titovo Velenje Tel.: 856-814 — obnavljamo vsa urarska in zlatarska popravila — pri nas lahko izberete budilke ter ročne in stenske ure — po želji vam izdelamo nakit, tudi iz prinešenega zlata — staro zlato odkupujemo po najvišji dnevni ceni — imamo baterije za vse vrste quartz ur Vaš obisk pričakujemo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE BIRO BODELO Efenkova 61, Titovo Velenje Tel.: 853-099, 863-181 Vam s pomočjo računalniške obdelave podatkov nudi: — male oglase, informacije o nakupu, prodaji, najemu hiš, parcel, stanovanj — organiziranje vseh vrst dežurnih storitev (informacije o želje-nem sposobnem kadru in honorarno delo) Če ste strokovnjak na vašem področju in bi želeli v teh časih kaj zaslužiti, se obrnite na nas vsak delavnik med 9. in 13. uro! TONE GRLICA i I Hofbaverjeva 2, Mozirje Tel.: 063/831-203 vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja elma Iskra |gorenje BLACK & DECKER — previjanje vseh vrst elektromotorjev Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure 1 I I I I J OBVESTILO Delovne ljudi in občane občine Velenje obveščamo, da bo v četrtek, dne 14. 12. 1989 ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Titovo Velenje, predavanje na temo »UPORABA FREONOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE«. Predavanje sodi v sklop strokovnega posveta o zmanjšanju potrošnje in nadomeščanju CFC v hladilni in izolacijski tehniki, ki ga organizirata Gorenje Velenje in Gospodarska zbornica Slovenije s tem, da je njegova tema prilagojena širšemu krogu poslušalcev. Predaval bo mag. Jurij MO-DIC iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani. VABLJENI DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Objavlja še nekaj prostih mest v 50-urnem tečaju Šivanja in krojenja jesenske garderobe po krojnih polah iz modnih časopisov. Pričetek tečaja bo 11. decembra ob 16. uri. Informacije in prijave sprejemajo po telefonu 854-539. OBVESTILO Občinski oddelek za notranje zadeve občine Velenje poziva vse lastnike strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list SO Velenje, da bo izvršen obvezen redni tehnični pregled orožja. Tehnični pregled orožja bo izvršen v smislu 55. člena Zakona o orožju (Ur. list SRS, štev. 17/81) in navodila RSNZ o opravljanju tehničnega pregleda strelnega orožja (Ur. list SRS, štev. 16/75) in sicer v naslednjih dneh: — 14/12-1989 od 8.—18. ure na sedežu Krajevne skupnosti Šoštanj za območje poštnih številk, Šoštanj—Topolšica in Šmartno ob Paki. — 15/12-1989 in 16/12-1989 od 8.-18. ure na sedežu SO Velenje soba št. 8, za območje pošte Velenje. — V primeru službene zadržanosti ali bolezni je možno dostaviti orožje v pregled v navedenih treh dneh, ne glede na mesto pregleda. Možno je izjemoma dostaviti tudi po drugi osebi orožje na pregled v kolikor oseba poseduje orožni list za tako vrsto orožja. Za neodziv se imetnik orožnega lista kaznuje do 3.000 din po 58. členu Zakona o orožju (Ur. list SRS, štev. 17/81). OBČINSKI ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Gotovo želite biti graditelj lepih in zdravih medsebojnih odnosov, zato ste vljudno vabljeni na seminar ZAKONSKA ZVEZA IN DOM sobota, 9. XII. - ob 18hT - KDO VELJA VEČ - MOŽ ALI ŽENA? - SPORAZUMEVANJE petek, 15. XII. ob 18h: - KAKO OHRANITI PRAVO LJUBEZEN? - NESPORAZUMI sobota, 16. XII. ob 18": - TO SE TIČE SAMO NAJU IN NAS Seminar bo v dvorani Krščanske adventistične cerkve v Titovem Velenju, Cesta talcev 17 (poleg Veplasa) Vstop prost Po dolgi in težki bolezni je dotrpela naša draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra Pepca Ramšak iz Florijana pri Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje hude bolezni. Hvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred in tovarišu Medvedu za poslovilne besede. Žalujoči: mož Lojze, hčerka Betka in sin Marjan z družinami, vnuk Iztok z družino, sestri Anica in Marija. ^Velenjski reševalci so bili v Aleksincu Pomagajo ekipe iz skoraj vseh premogovnikov i i i i i Nesreča rudarjev v jami Morava rudnika Aleksinac je močno odjeknila tudi v našem mestu. še zlasti pa v kolektivu Re-kovega Rudnika lignita Velenje. od koder so Aleksincu takoj. ko so za nesrečo zvedeli, ponudili svojo pomoč - v reševalni ekipi, opremi, denarju. Ekipa velenjskih jamskih reševalcev pa je na pot krenila šele v ponedeljek dopoldan, ko žal ni bilo več nobenega upanja. da gredo pomagat živim, ko so vsi vedeli, da lahko pomagajo le še toliko, da mrtve rudarje spravijo na površje. Ve-ienjčani so se tisti ponedeljek dopoldan pridružili mnogim reševalnim ekipam, ki so prišle na pomoč iz mnogih premogovnikov širom Jugoslavije tam so bili Trboveljčani, reševalci iz Kreke. Zenice, Remba- sa, Kaknja, Ibarskih rudnikov, Vrške čuke.. . . Pripravljene na odhod v črno zavito mesto pa so bile reševalne ekipe še v mnogih drugih rudnikih. Njihova naloga je bila urediti razmere. ki bodo omogočile varen prehod reševalcev do mrtvih rudarjev in da njihova trupla prenesejo na pov ršje. Akcijo reševanja je od vsega začetka vodil rudarski inšpektor, v pomoč pa so mu bili tudi drugi strokovnjaki, med njimi prof. Slavko Janežič, ki smo ga po prihodu ekipe domov — v soboto, 25. novembra so se vrnili — tudi zaprosili za izjavo. Povedal nam je, da je bilo delo izredno zahtevno, ni zahtevalo le znanje, ampak tudi ogromen napor reševalnih ekip, ki so se morale spuščati v globino preko 600 metrov, v enem delu pa Ivan Bogataj Rudiju Bizjaku v slovo Tako kot mnogi njegovi znanci, poslovni prijatelji in še najbolj svojci, sem bil tudi sam globoko pretresen, ko sem preko valov velenjskega Radia izvedel, da Rudija Bizjaka, znanega velenjskega tiskarnarja ni več med nami. Njegova življenjska pot je utrnila nenadoma, sredi dela, sredi novih in velikih načrtov. Le nekaj dni pred tem, mi jih je zaupal, ko sva pokramljala o dosežkih te tiskarne, ki je nastala pred desetletjem. Rudi Bizjak je začel ustvarjati svojo tiskarno skupaj z ženo pred desetimi leti. Začela sta iz čiste ničle, le dobre volje jima ni manjkalo. S pomočjo znanca, zdomca Beograjčana, ki je delal na Švedskem in jima odstopil tiskarski stroj in Ere, ki je založila za pokritje carinskih stroškov, sta stopila v čudoviti svet tiskarništva in ustvarila sodobno 170 kvadratnih metrov veliko tiskarno na Štrbenkovi 2 v Titovem Velenju, kjer je zaposlenih deset delavcev. »Tiskarno pa želimo še posodobiti,« mi je pripovedoval Rudi, »proizvodno površino bomo podvojili in nakupili nekaj najsodobnejših strojev. Le tako bomo namreč lahko kos številnim naročilom, ki jih dobivamo iz številnih krajev Slovenije, svoje storitve pa ludi izvažamo, saj dobro sodelujemo z na- ročniki v Švici, Nemčiji, Franciji, Švedski... Usposobljeni smo za tiskanje v črno beli in barvni tehniki, v visoki kvaliteti. Reklamacij skorajda nimamo, dela pa vedno dovolj, čeprav v ta namen nimamo zaposlenih trgovskih potnikov, ki bi ga pridobivali. Trudimo se, da smo konkurenčni in kvalitetni in to je največja reklama za pridobitev novih naročil.« Tako mi je torej pred dnevi pripovedoval lastnik velenjske tiskarne Rudi Bizjak. Takrat seveda niti slutil nisem, da sem se zadnjikrat pogovarjal z njim in da bo tale moj zapis poln grenkobe in spomina na tega mojega dobrega znanca. Skupaj sva igrala rokomet, aktiven pa je bil tudi v nogometnem klubu, rad je pomagal tudi drugim društvom. Tudi krajevna skupnost Staro Velenje, je bila deležna njegove pomoči, tiskanja naročenega po najnižjih možnih cenah. Podobno pa bi lahko povedal še marsikdo, ki mu je Rudi Bizjak rad pomagal. Velika praznina je nastala, ki jo najbolj čutijo Rudijevi svojci, ki so bili tudi njegovi najožji sodelavci. Nanje je prenesel svoje znanje in izkušnje in prepričan sem, da bodo dobro upeljano družinsko tradicijo tiskarništva uspešno nadaljevali. Lojze Ojsteršek i so zapisali MIREN PRAZNIČNI TEDEN Praznični teden je mineval v tesnobnem vzdušju, v občini Velenje in Mozirje pa je bilo dokaj mirno. Če se ne bi pripetila I. decembra huda prometna nesreča v Titovem Velenju, ki je terjala človeško življenje, bi lahko rekli, da je bil sploh eden najbolj mirnih in varnih v letošnjem letu. Velenjski miličniki so namreč zabeležili le tri manjše vlomne tatvine, 7 prometnih nesreč in le trikrat so morali intervenirati v javnih lokalih (pa še v teh primerih so bila opozorila dovolj). POBEGNIL S KRAJA NESREČE V Križišču Šaleške ceste in ulice Veljka Vlahoviča je 27. novembra neznani voznik belega juga povzročil prometno nesrečo, v kateri je poškodoval vozilo 36-letnemu Slavku Tuviču. Po trčenju je ustavil, iz vozila je izstopil sopotnik in dejal Tuviču, naj odpelje na bencinski servis in pokliče miličnike. Tako je ta tudi storil, povzročitelj nesreče pa je med tem odpeljal. Miličniki ga še iščejo. IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila, 21-letni Peter Glasenčnik, je pripeljal iz slovenjgraške smeri 1. decembra nekaj po 18. uri skozi križišče Šaleške in Kidričeve ceste. Pri odcepu proti Nami mu je pot zaprl voznik kombiniranega vozila Franc Zamernik, star 43 let, ki je zavijal levo. Prišlo je do silovitega trčenja, ki je terjalo precejšnjo materialno škodo, pri tem pa se je voznik Zamernik hudo telesno poškodoval, poškodovan pa je bil tudi sopotnik v Glasenčnikovem vozilu, 32-letni Milan Zacirkovnik. PRETEPLA STA JU REDARJA Okoli 21.30, 2. decembra letos, sta ob vhodu v Disko Li v je reševanje potekalo po izredno strmih nadkopih, pri močno povišani temperaturi, ki je znašala med 40 in 60 stopinj Celzija. »Delali smo v atmosferi, ki ni dopuščala nobene napake, saj je bilo v ozračju 0,2 odstotka ogljikovega monoksida, poleg metana pa tudi velike količine todika, kar je vse predstavljalo nevarnost eksplozije in nevarnost zastrupitve ljudi, ki bi nepravilno delali v takšni atmosferi,« nam je povedal Slavko Janežič. Delali so noč in dan. Eden tistih, ki so se spuščali v jamo Morava je bil Ivan Bogataj, ki nam je tudi podrobno opisal nesrečo velenjskega reševalca Viktorja Juriča. Zagotovil nam je, da se Jurič ni zastrupil z ogljikovim monoksidom, kot je bilo rečeno, ampak je bila vzrok njegove nesreče — vročina. »Jurič je imel takrat v jami največ dela, ko je poleg ostalega jemal tudi vzorce. Ze ko so se člani ekipe spuščali po upadniku, kar je trajalo približno dvajset minut, so se zaradi visoke temperature mo- čno znojili. Ko so delo opravili — prestavljali so zračno zaveso — so se začeli vračati. Jurič je bil totalno izčrpan, in da je sploh prišel do prvega prečnika, približno 230 metrov navzgor, so mu poleg naših pomagali tudi trije člani ekipe iz rudnika Ka-kanj. V tistem prečniku je padel v šok. Nikakor se ni zastrupil z ogljikovim monoksidom kot je bilo rešeno, vzrok je bila vročina,« nam je povedal Ivan Bogataj. Na žalost smo v ponedeljek, 4. oktobra, lahko iz časopisov zvedeli, da so posebne reševalne ekipe do takrat prenesle na piano 21 žrtev požara. Iščejo še 69 ponesrečencev. Reševalce pa pri njihovem napornem delu še dodatno ovirajo visoke temperature, plin in vdor vode. Kljub vsem težavam so bili v ponedeljek prepričani, da bodo reševalci že v naslednjih dneh prišli do preostalih ponesrečencev. (mkp, B. M.) Gotovo jim ni bilo lahko, ko so zvedeli, da bo treba na pot — gotovo bi bilo drugače, če bi bilo tisti ponedeljek dopoldan vsaj malo upanja, daje kdo od devetdesetih ponesrečenih rudarjev živ. A takrat upanja, niti najmanjšega ni bilo več. Žal. V Aleksincu so pomagali reševati — jamski reševalci velenjskega premogovnika Ivan Bogataj, Viktor Jurič, Marjan Pogorele, Franjo Tisnikar, Ivan Pogorelčnik, Jože Žnidarič, Stane Hočevar, Igor Korelc in Jože Koren. Skrbnik reševalne opreme je bil Alojz Pan, strokovno pomoč pri akciji pa so nudili Slavko Janežič, Marjan Hace in Avgust Terglav. I I I I I I I I I i ■■Ji Škale—Hrastovec Takole veselo je bilo ob otvoritvi Titovem Velenju redarja Vaso S. in Romeo P. pretepla Vojka V. in Marka S. Nista ju hotela pustiti v disko, češ, da sta mladoletna. PODLEGLA POŠKODBAM Voznica osebnega avtomobila, Nada Jurko, 29 let, je peljala I. decembra, okoli 17.30, po Partizanski cesti v Titovem Velenju. V bližini odcepa proti Gorenju, je nenadoma prečkala cestišče 73-letna Elizabeta Kričej. Jurko-va je sicer zavirala, vendar trčenja ni mogla preprečiti. Kričeje-va je hudim poškodbam na kraju nesreče podlegla. VLOM V STANOVANJE Med 14. in 18. uro, 25. novembra letos je neznani storilec vlomil v stanovanje Ivana T. iz Šaleške v Titovem Velenju. Odnesel je več steklenic pijače in kasete za okoli dva milijona dinarjev. OSKRUNIL NAGROBNIK Iz objestnosti je neznanec v času od 19. do 22. novembra oskrunil nagrobnik na grobu Letos manj prometnih nezgod kot lani Slovenske ceste še vedno terjajo (pre)velik krvni davek. Kljub dobro zastavljeni vseslovenski akciji minus 10 odstotkov nesreč, se število nesreč prej povečuje, kot zmanjšuje. Podatki v dnevnem časopisju so osupljivi. Veliko mrtvih vsak dan, teden, mesec___Zanimalo nas je kakšno je stanje na velenjskih cestah, zato smo poiskali podatke na Postaji milice, tudi o vzrokih prometnih nezgod v letošnjih desetih mesecih. Sedaj imajo tudi telovadnico Ponavadi smo pred leti praznike koristili tudi za predajanje namenu novih objektov. Sedaj niso več tako zlati časi, a vendar se v velenjski občini nismo izneverili tej navadi. V soboto, pred prazničnimi dnevi je bil za krajane Škal in Hrastovca pomemben dogodek. Odprli so novo dolgo in težko željeno te-, lovadnico. Na slovesni otvoritvi so ponosni dejali, da bo letošnje leto zapisano v njihovi zgodovinski kroniki kot leto otvoritev, saj so s telovadnico zaključili prizadevanja za zgraditev objektov, ki so potrebni za posamezno vaško središče. Telovadnica je — kot je dejal predsednik sveta KS Franc Repnik — pogoj za normalni standard otrok in hkrati za bogato življenje krajevne skupnosti. To pa ne temelji le na sestankih, delovnih akcijah, ampak tudi na vsestranski zabavni, športno rekreativni dejavnosti. Ta je v krajevni skupnosti resnično zelo razgibana, predvsem po zaslugi tamkajšnjega Partizana, ki združuje kar sedem sekcij. Lepi objekt je želja in rezultat velike delovne vneme vseh krajanov. Zato ob koncu tudi izrečene besede predsednika sveta KS. »Objekta ne bi nikoli končali, če ne bi bilo razumevanja pri vseh, na katere smo se obrnili. Zato vsem — iskrena hvala.« (vos) Matjaž Kselman, pomočnik komandirja, nam je povedal: »Število prometnih nezgod v desetih mesecih v občini Velenje je manjše, kot v enakem lanskem obdobju. To je razveseljivo ob dejstvu, da se število vozil še naprej povečuje. Vključno z mesecem oktobrom smo obravnavali 65 prometnih nezgod. Od tega 33 z. lažjo telesno poškodbo, 29 s hudimi telesnimi poškodbami, dve z večjo materialno škodo in eno s smrtnim izidom. Lani smo v enakem času obravnavali 76 prometnih nezgod, kar pomeni, da jih je bilo letos za dobrih 13 odstotkov manj. Preteklo leto je bilo poškodovanih 97 udeležencev v prometu, letos 80. Tudi ta podatek govori o izboljšanju prometne varnosti v naši občini. Velja pa se zamisliti ob dejstvu, da so pri udeležencih v prometnih nezgodah v porastu pešci in je njihovo število precej večje od lanskega. Sledijo vozniki motornih koles, traktoristi in tako naprej. Vzroki za nezgode pri pešcih so neupoštevanje prometnih predpisov, prečkanje ceste zunaj prehodov za pešce in podobno; pri voznikih pa neprimerna hitrost, neprilagajanje in neupoštevanje voznih razmer in drugo. Sledi prednost in izsiljevanje prednosti, nenadna sprememba smeri, vožnja po nepravi smeri v enosmernih ulicah in nepravilno prehitevanje.« K zmanjšanju števila prometnih nezgod v letošnjem letu je zagotovo prispevala večja disciplina udeležencev v prometu in pogostejša prisotnost miličnikov na naših cestah. Na Postaji milice dodajajo še to, da so k večji disciplini voznikov, zlasti v začetku letošnjega leta svoje prispevale tudi drastične kazni za prekrške, danes pa vemo, da je mandatno kaznovanje kršiteljev inflacija povsem izničila. Dodaj- mo, da se prav sedaj pripravlja predlog za višje kazni za prometne prekrške. Miličniki občasno izvajajo tudi poostren nadzor v prometu. Zadnjega so velenjski miličniki imeli v začetku oktobra, ko so preverjali psihofizično stanje voznikov. Ustavili so 109 voznikov in pri tem ugotovili, da jih je bilo šest pod vplivom alkohola, osem brez vozniškega dovoljenja, bilo pa je še veliko manjših prekrškov. Sedemnajst voznikov so ovadili sodniku za prekrške, 29 so jih mandatno kaznovali, 15 pa opozorili. Na kraju ni odveč naslednje opozorilo za voznike. Bliža se zima in z njo zimske razmere na cesti. Ne bo dolgo, ko bo pričelo snežiti, sicer pa so že sedaj v zgodnjih jutranjih urah. v senci pa ves dan, ceste poledenele. Prav tako nevarni so mostovi. Zaradi teh pasti se je že zgodilo nekaj prometnih nesreč, ki so terjale veliko materialno škodo. Zato priporočamo voznikom skrajno previdno vožnjo, ki jo je treba prilagoditi razmeram na cesti. Če bodo to upoštevali, se bodo skoraj zanesljivo varno pripeljali do cilja. Nemara je prav prehitevanje, pri katerem pospešimo vožnjo, lahko tragično. Zato tega ne počenjajmo, zlasti na mokri cesti, če to ni nujno potrebno. In še to. Ne čakajmo na prvi sneg in šele takrat menjajmo letne z zimskimi gumami. Storimo to takoj, zdaj. Tudi snežne verige bodo letos potrebne — kajti, če cestarji ne bodo uspeli cestišča pravočasno splužiti, bodo miličniki izločili iz prometa vsa tista vozila, ki ne bodo imela verig, pa čeprav bodo imela zimske gume. B. Mugerte Najbolj so pešci nedisciplinirani na Šaleški, blizu Standarda Janka Kovača v Podkraju v Titovem Velenju. Zlomil je več marmornatih plošč in jih odvrgel za ograjo. POŠKODOVAL SI JE ROKO V Gorenju Gospodinjski aparati si je pri opravljanju vzdrževalnih del 27. novembra malo po 21. uri ponesrečil roko vzdrževalec Milan Centrih, star 35 let. POSEKAL SMREKE Doslej še neznani storilec je v času od 15. do 22. novembra, v Podvolovjeku, na škodo Gozdnega gospodarstva Nazarje, posekal 5 smrek. Dve je pustil, tri pa razžagal in odpeljal. Škode ja za okoli 32 milijonov dinarjev. OTROK JE MORAL PITI PIVO Rifet B. je 29. novembra najprej nagnal ženo iz stanovanja, potem pa se je odpravil s triletnim otrokom v bife Sonček, kjer je moral otrok z njim piti pivo in kaditi cigarete. Posredovali so miličniki, ki so Rifeta prijavili sodniku za prekrške in Centru za socialno delo. S srečanja Velenjčank z dvakratnimi zmagovalkami-igralkami Osjeka. (vos) Lepi veteranski dnevi v Umagu Za dan republike se v Umagu zberejo veterani in veteranke iz vse države. Letošnje njihovo srečanje ter prijateljsko druženje je bilo jubilejno, že dvajseto. Tokrat se je zbralo kar 67 ženskih in moških ekip, med njimi so bile tudi tri iz Šaleške doline, dve moški in ženska. Velenjska ženska veteranska ekipa sije priigrala 12. mesto med šestnajstimi ekipami, veterani Šoštanja in Velenja (letnik 1955) pa so tudi osvojili solidno uvrstitev. Šoštanjčani so bili štirinajsti, Velenjčani pa 17. med 26 ekipami.