Za otroke nekaj. (Beseda ob pravcm času.) Tudi za otroke ae piae v politieaem"_čaaopisu? 0 da; kmalu bote videli zakaj. — Nobedea do sedaj, odkar sije bela laaa*aa zemljo, ai še trdil, da bi otroku ae bilo treba aikake vzgoje. Toda kakšae, to dela aekaterim preglavice, da bi se jih amela uamiliti tudi mrzla luaa. Nekateri aamreč so glede vzgoje atraaao omejeaega ia priproatega razuma. Oai pravijo tako: Na vsak aacia je treba, da ao aa avetu dobri Ijudje, slabih ae potrebujemo. Zato je treba otroka tako vzgojiti, da je dober. Da dosežeš ta aamea, rabi vse pripomočke, da bode otrok postal dober. Kaj pa je to: dober ? To že vsak ve, aaj aaa ari tega pamet, vera, postava. Ako tedaj kdo vzgoji otroka tako, da bo dober, ga je prav vzgojil. Ako pomaga palica v ta aamea, aaj ae rabi palica; ako je koriatao nad otrokom vedao paziti ia ga odvračati od druščiae, treba je to storiti, da postaae otrok dober. Ia še to pamet imajo ljadje, ki tako mislijo, kakor sem popisal: da otrok ni kar sam po aebi dober, ampak včaaih zelo hudobea, da je torej treba hudobijo pregaati. — Kako priprosta pamet! Glejte, vae kaj drugega je izaašla novejša izbistreaa, vere očiščeaa pamet ! Otrok da aaj ae vzgojaje tako, da bo poatal dober? Kaka bedarija! Otrok je že dober sam aa 8ebi, saj je človek ia iaia tedaj vse človeške lastaosti. Kar je pa človeško, je popolao, aaj ae bo karkoli. Vee, kar stori človek, je dobro, je maogo vredflo ia ediai aamea človekov je, da ostaae človek. Zarad tega tudi vzgoja ae more imeti dragega aameaa, kakor pustiti, da otrok ostaae človek, Naj ae razvija popolaoma po svoje; trmaati otrok aaj le ohraai avojo trmo, kajti trma je eloveaka^laataost ia kako bi bilo obžalovati, ako bi se ta dragoceaost izgabila od človeškega rodu. Zlasti pa aaj oae plemeaite ia pristao-človeške lastaosti otrokn oataaejo: aapuhajeaost — hočem reei — samoavoj poaoa. meseBOst — to se pravi: zdrava ia aepreceaIjiva človeška čutaost, ta prekrasai biaer v naši aaravi! — maščevalaoat — pravilno: želja braaiti aamega sebe itd. Vae to mora v človeku, v otroku oatati ia zato ae sme tiiti vetrič pihaiti od nikoder, da bi ma kak lasek aagail na drugo straa, kakor ga je položila narava. Vsa aaloga vzgojevaaja obstoji v tem, da se odstraaijo vai aaaprotai vplivi, zlasti pa oao nepametao vplivaaje, da bi otrok postal dober. To je aauk aovejšra~-~jŁzgojevalcev po Rouaaeaujevem kopita. Kakor vidimo, je vsa modrost ta: da je vse, kar prihaja od človeka, dobro, popolao; človek tedaj je absolatuo popolao bitje ia če je aa pr. Gotbe kako nedolžao deklico za aoa vodil, je bilo to poaebao popolao, ker ae je v tem razodevala človeška aarava v vsej avojej lepoti. Omeail sem Gothe-ja zs»*,, ker tudi oa jasao ozaaauje omeajeai aauk. Vem, da se aekaterim zdi čadao tako razlagaaje, celo oaim, ki delajo do pičice po imenovaaih aačelih. Ia veadar trdim, da sem stvar popolaoma zadel. Obljubim, da se boai potradil aataačao pokazati, kako velja v vzgoji aačelo to skoro vseakozi. Za aetlaj samo opomaim: Zakaj pa ae pastite, da bi ae otrok zgodaj ueil krščaaskega aaaka? Zakaj je odpravljeaa v šoli palica? Zakaj ae podaja otrokoai daadaaes, kar se je le mogoče izmisliti in ae aajprej to, kar atori otroke dobre? Zakaj je aa uaiverzah popolaa avoboda v podučevaaji ia uceaji, kakor da bi dovršea osiaošoleo mogel soditi že o najimemtnišib učenjaških problemih ia bi smel o vsem slišati, ako razume, ali ae? Nekdaaja vzgoja je gledala samo aa to, da bi človeka osrečila za ta ia za oai avet. Prepričaai so bili vzgojaiki te vrste, da ai treba človeku vsega vedeti, da ma maogokrat le škodi, ako več ve, kakor je treba; vodila jili je miael, da je pri vzgoji gledati maogo bolj aa voljo otroško, kakor pa aa pamet. Daadaaea pa velja pravilo: Le odprite mladiai vea vrata, da gredo, kamor hočejo, le prostost ji dajte, da laliko dela po avoje, dobro ali alabo — je vse eao, da je le človeško. Zakaj pa tako? Zato. ker je po aaakih aovih modrijaaov človek sam — bog ia ker prejšajega krščanskega Boga ai več, zato tndi ne več greha, ai dobrega, ai slabega, ampak samo še — človeško. Taki aazori so tedaj daadaaes v dejaaji veljavai prikrito ia ae prikrito. Groza aas bi skoraj moralo biti ia zdi ae mi ko gledam mladiao aa tej pogabai poti, kakor da kliče: rešite aas. 0, ko bi mogla mladina araeti temojebesede, ko bi otrokom mogel dopovedati, kar se ae da dopovedati odraščeaim! Otroci bi slašali, odraščeai — stariši ia dragi vzgojevalci ao trdovratai. .Slov.'