Ptuj, petek, 8. septembra 2006 letnik LIX • št. 69 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
Več na strani 30.
Dominko d.o.o., Zodnižni trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 75
4.poli
MAKATOff
šE
1
DAN
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Aktualno	Izobraževanje	Turizem	Kmetijstvo	Črna kronika
Ptuj • Sežigalniško	Leskovec • Z	Ptuj • Zgodbe	Ormož • Podjetje	Sv. Jurij • Nekdanj
"vrtičkarstvo" ali	bojkotom pouka do	izpred 2000 let bodo	pred trgatvjo in	župan delal
igra mačke z miško	dveh razredov?	ponovno oživele	sredi investicy	nezakonito
Stran 3	4
Po naših občinah
Ptuj • Kdo pije in kdo plača v Grajeni?
Stran 8
Stran 6	Stran 11
Izobraževanje
Ptuj • Za katere srednje šole se mladi največ odločajo
Stran 13
Stran 32
9770040197060
Lokalne volitve 2006 v Štajerskem tedniku In na Radiu Ptuj
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za svetnike in župane. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko. Predstavitve na Radiu Ptuj
Radio Ptuj bo vsem strankam in neodvisnim kandidatom omogočil petminutno predstavitev vseh njihovih kandidatov za svetnike v občinah na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Termine predstavitev bo določilo uredništvo in z njimi seznanilo stranke in neodvisne kandidate. Za kandidate za župane pa bodo javna soočenja za posamezne občine. Soočenja bodo praviloma v oddaja Sredi dneva od 12. do 13. ure. Razpored bo pripravilo uredništvo in z njim seznanilo vse kandidate. Dolžina oddaje bo odvisna od števila kandidatov (do 3 bo polurna, nad 3 kandidate pa enourna). Radio Ptuj bo o predvolilnih aktivnostih poročal v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informativnem programu, torej na informacijah, pomembnih in zanimivih za poslušalce oziroma občane. Predstavitve v Štajerskem tedniku
V Štajerskem tedniku smo predstavljali kandidate za župane na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart v obliki poročil s tiskovnih konferenc ali drugega dogajanja in bomo tako počeli tudi v prihodnje. Posebnega dodatnega predstavljanja ne bo, razen v obliki volilnega oglaševanja. V predvolilnem času ne bomo objavljali strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih. Volilni oglasi
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj. Novinarji kandidati
Štajerski tednik in Radio Ptuj svojim novinarjem in urednikom ne odrekata pravice, da kandidirajo za svetnike ali župane, vendar pa kandidati od uradne vložitve kandidature do izvedbe volitev v informativni redakciji ne bodo opravljali novinarskega in uredniškega dela. Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 6. septembra 2006
Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Ludvik Kotar, odgovorni urednik Radia Ptuj
Ormož • UE prejela certifikat za kakovost
Uvodnik
Za Ormož in Slovenijo se ni bati!
v teh dneh so pravljičarji po vsej Sloveniji zelo aktivni. Nepoučeni bi lahko menili, da gre za kakšno nacionalno pravljičarsko akcijo, ki sicer nima za cilj negovanje domačega jezika ali retoričnih sposobnosti nastopajočih. Ne, veliko bolj se zdi cilj razvijanje domišljijske fleksibilnosti, tekmovanje v potenciranju najbolj smelih idej razvoja in kratkočasno nizanje lepe bližnje prihodnosti.
Če le malo pobrskam po pisnih materialih, ki te dni kakor prehitro odpadlo listje padajo v naše poštne nabiralnike, ali prisluhnem govornikom, ki so se jim razvezali jeziki in so nenadoma odkrili svoj bleščeči govorniški talent, ne ostane nobena želja neizpolnjena in nobeno oko suho ob teh silnih možnostih, ki se nam naenkrat ponujajo v svetlem jutri. Gospodarstvo boflo-riralo kot zalito s cvetalom, ceste pa ne bodo več cvetele, ampak nas bodo gladke in široke povezale s širnim svetom. Toda tja si nihče več ne bo želel!Zakaj le!? Naše malo mesto bo polno srečnih in zadovoljnih ljudi, ki bodo nenadoma odkrili svoj edinstveni talent za malo gospodarstvo in podjetništvo. Obrtniki se bodo grebli za čim boljši prostor v brezhibno opremljeni obrtni coni, trgovci pa za številne lokale v nakupovalnih centrih, ki bodo nabito polni, saj ljudje zaradi dobrih plač dobesedno ne bodo vedeli kam z denarjem. Mesto bo zaživelo in polno bo prostih parkirni mest - modrih za gospode in malo širših, rožnatih za dame. Odpadke bomo odlagali povsem ekološko, zaposlili bomo dobro vilo, ki bo z zamahom svoje palice puf! umazanijo spremenila v cekine in hkrati poskrbela za povečanje občinskega proračuna. Kmetje se bodo po novem s svojimi kravicami lepo pogovarjali in naravi ne bodo skrivili lasu z nehigienskim škropljenjem s temi ali onimi -idi. Skratka življenje bo postalo pravljica.
Edino, kar mi ob vsem tem ni jasno: kako to, da ob takem obilju sposobnih, politično potentnih in skupnosti predanih mož še vedno živimo v nočni mori in ne v Fairytopiji?
viki klemenčič ivanuša
Kakovost na pohodu tudi v javnem sektorju
V ponedeljek je v slavnostni dvorani ormoškega gradu potekla slovesnost ob podelitvi certifikata kakovosti za sistem vodenja po standardu ISO 9001:2000. Prejela ga je Upravna enota Ormož za odločanje na 1. stopnji v upravnih stvareh in opravljanje drugih upravnih nalog iz državne pristojnosti. Priznanje je načelniku UE Ormož Janezu Zadravcu podelil dr. Gregor Virant, minister za javno upravo.
Aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti so na UE Ormož pričeli pred dvema letoma, čeprav so jih leta 2000 k temu smelemu koraku nagovarjali kolegi iz Ljutomera, vendar kot je povedal načelnik Zadravec, takrat tudi zaradi kadrovske podhranjenosti tega izziva niso mogli sprejeti. Doseganje kriterijev, potrebnih za dodelitev certifikata, je kontroliral Inštitut za kakovost in meroslovje, ki ga je na slovesnosti zastopala direktorica področja sistemov vodenja Ana Pri-bakovič Borštner. Povedala je, da so podelili že preko 40 certifikatov v javnem sektorju, od tega kar 20 upravnim enotam. Skozi ankete, knjigo pritožb in pohval se ohranjuje nenehno nadzoruje pridobljeno kvaliteto storitev. V anketah so uporabniki storitvam ormoške UE namenili oceno 4,41.
Tudi minister Gregor Virant je bil vidno zadovoljen in poln hvale. Izpostavil je, da
Načelnik UE Janez Zadravec je potem, ko je prejel certifikat iz rok ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta, certifikat predal tistim, ki so ga zaslužili. V imenu zaposlenih ga je sprejela Anka Tanjšek.
je bil pred sedmimi, osmimi leti takšen certifikat rezerviran le za gospodarstvo in zasebne subjekte. Medtem se je veliko spremenilo in tudi v javnem sektorju se srečujemo s tem, da je kakovost na pohodu. Prijazna uprava je servis za državljane in podjetja, zato so dolžni poskrbeti, da je vedno boljša. Prijaznost države se meri skozi prijaznost
njenih uradnikov. Oni so tisti, ki morajo izpeljati včasih prezapletene, nesmiselne postopke, ki si jih je izmislil nekdo v neki pisarni, ne da bi se o tem prej posvetoval s tistimi, ki to delajo. Zato je treba postopke poenostaviti, kjer je to le mogoče, je napovedal minister. Uradnikom je priporočil, naj se pri svojem delu trudijo biti del rešitve
in ne del problema. UE je označil za najmočnejši in najkvalitetnejši del javne uprave v Sloveniji.
Certifikat je v imenu UE prejel načelnik Janez Zadra-vec, ki pa ga je hitro podelil naprej, namreč tistim, ki so si ga v vsakdanjem delu s strankami tudi zaslužili - zaposlenim na UE Ormož. Na koncu je spregovoril tudi župan Vili Trofenik, ki je povedal, da tokrat izreka čestitke kot eden izmed uporabnikov storitev oziroma njihov predstavnik. Strinjal se je, da delo v javnem sektorju ni vedno lahko in da ne more biti nikoli tako dobro, da bi bili zadovoljni prav vsi uporabniki, saj pogosto prihajajo tudi z nerealnimi pričakovanji. Pomembno pa se mu je zdelo tudi spoznanje,da javni sektor ni sam sebi v namen, ampak da obstaja zaradi uporabnikov. Upravne enote so to že spoznale, izrazil pa je upanje, da bodo temu zgledu sledile tudi druge službe.
vki
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj je "evropsko"
Nekateri slovenski in hrvaški politiki se radi sklicujejo na svojo "ev-ropskost". Tako smo tudi te dni, ko se je nepričakovano (in nepojmljivo) spet zapletlo ob hrva-ško-slovenski meji pri Hotizi, poslušali z ene in druge strani velike izjave o "evropskem načinu" reševanju odprtih problemov. Goreči pripadniki "Evrope" so pri tem seveda pozabljali, da je v resnici zares "evropsko" (če si pod tem zamišljamo visoko kvaliteto mednarodnih in vsakršnih drugih odnosov) predvsem prizadevanje, da do sporov in "problemov" sploh ne pride ...
Upoštevaje vse to je bilo zadnje srečanje slovenskega in hrvaškega premiera - Janše in Sanaderja - prav tragikomično. Kot "rešitelja" sta se znašla na "kriznem" območju, dajala velike izjave, ob tem pa očitno niti eden niti drugi ni dejal, da je bilo vse skupaj nepotrebno in odvečno razkazovanje "razumevanja"
in pripravljenosti na sporazumevanje in skupno urejanje (skupnih) zadev. Da ne bo nesporazuma: tisto, kar se je zadnji čas dogajalo okoli Hotize, še zlasti potem, ko so na eni in na drugi strani (začasne) meje začeli razkazovati moč (in trmo) - Hrvati z gradbeno mehanizacijo in gradbenimi delavci, Slovenci pa tudi z okrepljeno policijo - seveda ni bilo naivno. Bilo pa je zagotovo nepotrebno in do kriznega položaja zagotovo ne bi prišlo, če bi tako Hrvaška kot Slovenija delovali v "evropskem duhu".
Če prav razumem različne, sicer marsikdaj preveč protislovne informacije, z ene in druge strani, je zaplet nastal zaradi urejanja del, ki naj bi v končni posledici koristila vsem ljudem ob meji, in zaradi nespoštovanja nekaterih principov (in formalnosti), za katere sta se svoj čas skupaj dogovorili obe državi. Se pravi, da je šlo zgolj za nekaj potez, ki bi, če hočete - tudi v imenu "evropskosti" omogočile normalen začetek regulacije toka reke Mure, s čimer naj bi prepre-
čili stalno nevarnost "katastrofalnih poplav". Za to pa je bilo potrebno zgolj nekaj ustrezne usposobljenosti pristojnih služb na najnižjih ravneh in seveda tudi veliko dobre volje na obeh straneh, brez kakršnekoli neposredne konkretne participacije premierov obeh držav. Seveda pa je že nekaj časa največja nesreča, da so - predvsem ko gre za urejanje zadev, povezanih z mejo - tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ujetniki svojevrstnih sumničenj, nezaupanja in celo sovraštva. Projekt, kakršen je regulacija Mure, bi moral v drugačnih, normalnih razmerah združiti ljudi z obeh strani reke v skupno zadovoljstvo in skupno sodelovanje, vsekakor pa ne bi mogel biti povod za malodane "vojno stanje". Začetek del bi morali proslavljati, ne pa sprejemati kot razlog za nove delitve in nove medsebojne očitke.
V teh dneh od lokalnih predstavnikov in tudi od najvišjih državnih voditeljev Slovenije in Hrvaške nismo slišali tistega, kar je najpomembnejše - kaj so na eni in na drugi strani storili, da (začasna ali stalna meja) ne bi bila element napetosti in vsakršnega nerazumevanja. Od nekdaj je veljalo, da so lahko
predvsem lokalne skupnosti ob meji marsikdaj pomembnejši dejavnik preseganja različnih nesporazumov in nelogičnosti, ker pač bolje poznajo in razumejo življenje, kot pa marsikdaj okorele in neživljenjske najvišje državne strukture. Kaj se je v konkretnem primeru zgodilo, da se ljudje, ki so leta in leta živeli v zglednem sožitju, zdaj nenadoma počutijo ogrožene in antagonizirane? In to ravno v državah, ki tako prisegata na "evropskost" in na demokracijo!? Zakaj sprejemajo tudi hiter in v bistvu spodbuden dogovor Janše in Račana o skupnem slovensko-hrvaškem reguliranju Mure z dvomi in pravzaprav odbijajoče? Zakaj na lokalni ravni terjajo "zaostrovanje odnosov" in neizprosno kritizirajo "popustljivost" državne politike? To so pomembna vprašanja, zaradi katerih bi se morala predvsem zamisliti Janša in Sanader, pa tudi večina drugih odločilnih slovenskih in hrvaških politikov.
Kakšen duh, kakšna (ne)kva-liteta odnosov na eni in drugi strani meje se je vzpostavila v zadnjih petnajstih letih? Kje je iskati vzroke za vse to?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Ptuj • O obnovljivih virih energije
Sežigalniško »vrtičkarstvo« ali igra mačke z mišjo
Še eno okroglo mizo, tokrat na temo obnovljivih virov energije, so pred svojim 15. taborom pripravili člani ptujske SLS. V precej razdrobljeni solatni debati, kjer se je pomalem mešalo vse, od koruze in lesa do plina in elektrike, je edino ostro začimbo prispeval Danilo Toplek.
Razlog za edino vročo točko pogovora je podal voditelj okrogle mize Borut Pahor z Bistre, ki je že na začetku postavil nekoliko provokativno vprašanje glede bodoče vladne strategije toplotne obdelave odpadkov v kontekstu dejstva, da so Celjani »poka-sirali« precej evropskega denarja za izgradnjo toplarne, pri nas oz. v Kidričevem pa je »zadeva sežigalnica« obstala na mrtvi točki.
Namesto Janeza Podobnika kot odgovornega resornega ministra je odgovarjala Bernarda Podlipnik, ki je najprej povedala, da je evropska zakonodaja zdaj bolj naklonjena toplotni obdelavi odpadkov in da Slovenija glede na opravljeno bilanco gotovo potrebuje še dva podobna objekta, kot je ta v Celju. Da bo eden brez dvoma v neposredni bližini Ljubljane, je dejstvo, lokacija za drugega pa naj bi bila na Štajerskem, konkretneje pa sta se omenjali coni v Teznem pri Mariboru ali Zasavje, medtem ko Kidričevo naj ne bi bilo več v »resnem špilu«. Sicer pa je Podlipnikova kot resno možnost omenila tudi ponudbe za sežig v sosednji Avstriji, nekaj pa naj bi »odpomogli« tudi sosežigi v Anhovem.
Precej neroden ob tem vprašanju je bil Podobnik, ki je povedal, da je po zakonu lahko ta dejavnost izvajana tudi po sistemu javno-za-sebnega partnerstva s prido-

bljeno državno koncesijo in ne nujno kot javna državna služba, kar pa je v praksi nemogoče oz. pravljično pričakovati. V primeru izgradnje toplarne v Celju pa je Podobnik poudaril, da je bil projekt izjemno dobro pripravljen, predvsem pa sprejet s strani okolja oz. družbeno sprejemljiv, kar se v primeru Kidričevega pač ni zgodilo in kar naj bi po njegovih besedah bilo tudi odločilno, da se zadeva ni realizirala. Da pa so bili v ozadju tudi drugi interesi nekaterih takrat pomembnih ljudi v ministrstvu, ki so ves projekt zavirali na vse možne načine, ni uradno povedal nihče.
Toplek je na takšne opazke najprej umirjeno odgovoril, da so bili v Kidričevem glede na takratni čas in »vzdušje« res hitri, da pa je že takrat šlo za projekt sežigalnice, ki ga je podprlo kar 60 občin: »Sem pa vesel ugotovitve, da se dandanes pogled na toplotno obdelavo odpadkov spreminja, da se torej ugotavlja, da je odpadke nujno snovno izrabiti, žal pa se bojim, da je Slovenija zamudila pravo priložnost! Prav tako se bojim, da se bomo zdaj na področju izgradnje sežigalnic šli »vrtičkarstva«, kar je velika neumnost, saj majhne sežigalnice niso ekonomsko opravičljive, ne rentabilne, pomenijo pa tudi izgubo tehnološkega znanja in vloženih sredstev! Takšna strategija se mi nikakor ne zdi prava!«
Nadalje je Toplek še povedal, da se izgradnje mreže
Mag. Bernarda Podlipnik: »Slovenija potrebuje še vsaj dva takšna objekta, kot jih gradi Celje (toplarna, op. a.), računamo tudi na sosežig v Anhovem, prav tako so glede toplotne obdelave odpadkov v igri ponudbe iz sosednje Avstrije
malih sežigalnic ne gre nobena druga evropska država, in dal vedeti, da je za morebitno takšno naravnanost strategije v prvi vrsti krivo slovensko omejeno politikantstvo z menjavami vlad vred, in ne vse tisto, na kar se odgovorni (zdaj) izgovarjajo. V tem okviru je še dejal, da osebno Kidričevega ne vidi več kot lokacije za sežigalnico, čeprav je bilo ta stavek možno razumeti predvsem v smislu, da podjetje ni zainteresirano za majhno in neprofitabilno sežigalnico, pametnejša opcija pa bi znala biti še odprta ^ Potem se je debata, ki je
postala kar vroča, za nekaj časa odpeljala v mirnejše vode, v katerih so različni razpravljavci poudarjali nujnost zmanjšanja porabe električne energije ter predelave drugih materialov v energetske namene, govorilo pa se je o žitaricah in lesu, bio-etanolu in biodizlu, pa malo še o izrabi sončne energije. Vse skupaj je bilo slišati zelo lepo in zelo teoretično, na papirju gotovo odlično in prepričljivo, v praksi pa hudičevo težje izvedljivo, saj se
v ozadju vseh teh lepih teorij pojavlja denar - investicije v različne druge oblike in tehnologije izrabe obnovljivih virov energije so namreč zelo drage, država se do potencialnih investitorjev obnaša hudo mačehovsko, saj ne ponuja drugega kot kredite, končna cena tako pridobljene energije pa je (zaenkrat) še veliko prenizka, da bi se naložbeniku povrnila oz. splačala. Rezultat tega so seveda majhni poskusi in pilotni projekti, ki v energetski
(samo)oskrbi države pravzaprav ne pomenijo nič.
Na točki oskrbe z energijo je ponovno nekoliko zavrelo, saj je Toplek jasno povedal, da če kje, potem bodo na tem področju države EU morale poskrbeti vsaka zase, vsaka za svojo rit: »In kar se tiče tega vprašanja, je izraba alternativnih virov energije pomembna za prihodnost, treba pa je preživeti tudi danes. Les je gotovo zelo pomemben, vendar pa tudi omejen vir energije, ali ne? Sploh če govorimo o lepih lesenih avtomobilih in lepih lesenih letalih _ Realnost je pač takšna, da bo treba do iznajdbe alternativnih materialov pač proizvajati jeklo in aluminij. Vode so že hudo izkoriščene, za proizvodnjo pa je potrebna elektrika, in ker je nujna omejitev oz. zmanjšanje porabe električne energije, smo v našem podjetju tudi začeli s projektom plinske elektrarne ob dejstvu, da že s samo zamenjavo tehnologije zmanjšujemo celotno porabo elektrike za 30 odstotkov! In da si ne mečemo peska v oči: energetska prihodnost EU je v jedrski energiji!«
Temu nihče ni ugovarjal; okrogla miza pa se je na tej temi tudi iztekla, čeprav brez pravega odgovora, kako v (bližnji) prihodnosti naprej.
SM
Mag. Danilo Toplek: »Vesel sem ugotovitve, da se dandanes pogled na toplotno obdelavo odpadkov spreminja, da se torej ugotavlja, da je odpadke nujno snovno izrabiti, žal pa se bojim, da je Slovenija zamudila pravo priložnost!«
Foto: SM
Foto: SM
Leskovec • Starši petošolcev so razjarjeni
Z bojkotom pouka do dveh razredov?
Novo šolsko leto se je v podružnični osnovni šoli v Leskovcu začelo prav revolucionarno. Starši letošnjih petošolcev, tako tistih, ki so vpisani v peti razred osemletke, kot onih, ki so vpisani v peti razred devetletke, so se namreč na prvi šolski dan, potem ko so izvedeli, da bodo njihovi otroci združeni v kombiniran oddelek, odločili za bojkot pouka.
Tako se je v začetku tega tedna, v ponedeljek in torek, zgodilo, da so svoje otroke sicer pripeljali v šolo, niso pa prisostvovali pouku. Da bi nastalo situacijo, ki ni nikomur v prid, čimprej rešili, je bil v torek zvečer organiziran sestanek razširjenega sveta staršev (prišlo jih je kar 20) in vodstva šole.
Dejstva so naslednja: vseh učencev v obeh petih razredih je skupno 16; sedem v enem in devet v drugem petem razredu. Po standardih in normativih, ki jih je postavilo šolsko ministrstvo, to ne zadostuje za dva samostojna oddelka oz. razreda, zato je vodstvo šole moralo organizirati kombiniran oddelek.
Zakaj letos drugače?!
Ta novica pa je starše otrok razbesnila do konca in njihovo prvo jezo z vsemi ostrimi pripombami je moralo »požreti« vodstvo šole; v prvi vrsti ravnateljica Marija Šmigoc, za njo pa še vodja podružnične šole Jože Murko. Razlog za bes, uperjen proti vodstvu šole, je bil v prvi vrsti v nezaupanju oz. dejstvu, da so starši za kombiniran oddelek izvedeli, kot je bilo slišati na sestanku, prepozno. Šmigočeva je povedala, da je bila v kontaktu s šolskim ministrstvom že od julija naprej in da je bila prepričana, da ji bo uspelo vzpostaviti dva razreda kot vsa leta doslej: »Danes vam ne morem ničesar obljubiti ali zagotoviti. Ministrstvo sem obvestila o zadnjih dogodkih in zaprosila za rešitev ter skupni sestanek, vendar odgovora še ni.«
Iz vrst zbranih staršev je bilo slišati veliko opazk in nezadovoljstva: »To, kar se je zgodilo, je za nas in naše otroke nesprejemljivo. Zaradi kombiniranega oddelka morajo čakati na svoje predmete,
so razpuščeni, ne vedo kam!« Šmigočeva je na prve pripombe staršev odgovorila, da je pouk organiziran v skladu s postavljenimi normami, da v petem razredu v vsakem primeru nastopa t. i. predmetni pouk in da se učenci v vsakem primeru morajo seliti iz učilnice v učilnico, ter še opozorila: »Vaša dolžnost kot staršev je, da otroke pripeljete k pouku, in ni prav, da jim potem tega ne dovolite!«
Toda to je le prililo olja k gorečemu ognju: »Ni prav, da nas o tem niste obvestili že prej! To je prvo! In drugo: naj država najprej izpolni svoje obveznosti, potem bomo pa tudi mi svoje! In med obveznostmi države je tudi to, da se omogoča enaka kvaliteta pouka in izobraževanja za vse osnovnošolce, to pa v kombiniranem oddelku gotovo ni realizirano! Sami veste, da se pouk v enem razredu, pa četudi s 16 učenci, odvija drugače kot v kombiniranem razredu! In navsezadnje: otrok je bilo vsako leto enako - zakaj je kar naenkrat zdaj nujen kombiniran oddelek, doslej pa je vsa štiri leta bilo možno izvajati pouk ločeno, v dveh samostojnih razredih?! Če je zakonodaja res takšna, zakaj potem ni bilo kombiniranega razreda že prej, od prvega razreda?!«
Vodstvo šole upalo na pozitiven odgovor ministrstva
Odgovor Marije Šmigoc je bil jasen: »Vsa ta leta sem si prizadevala, da bi bila razreda ločena. In vsa ta leta je ministrstvo naše prošnje in utemeljitve tudi upoštevalo! Letos pa je drugače, saj je kljub mojim obrazložitvam in prošnjam, da se zaradi specifičnih okoliščin omogoči izjema, ministrstvo odločilo drugače. Kombiniran oddelek ni nastal
Ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc: »Vsa leta doslej nam je uspelo klub tako majhnemu številu učencev izboriti si dva samostojna razreda, letos pa smo bili, ne glede na vse poslane argumente, dvakrat zavrnjeni, zato smo bili prisiljeni oblikovati kombiniran oddelek petega razreda!«
na mojo željo, kot morda mislite, ampak enostavno zato, ker ministrstvo ni ugodilo našim argumentom. Osebno bi veliko raje videla, da bi bila dva samostojna razreda kot doslej! Ministrstvo smo tudi opozorili, da gre za obmejno občino, za demografsko ogroženo območje in da takšna poteza ne pomeni nič dobrega!« Potem je Šmigočeva še pojasnila, da je obrazložitev s prošnjo po ugoditvi dveh samostojnih razredov pisno poslala dvakrat - prvič v začetku julija in drugič avgusta - da pa je bil odgovor obakrat negativen, zato pač ni imela druge izbire, saj preko zakona ne more. Prav tako je na vprašanje staršev pojasnila, da kombiniran oddelek ni nobena izjema v šolah po Sloveniji, pa tudi ne v njihovi občini, saj so ga uvedli tudi v prvem in drugem razredu podružnične OŠ Sela, kjer je prav tako premalo otrok.
V nadaljnji razpravi, ki se je razvijala, so starši dali vedeti, da bi se še nekako strinjali, če bi bil kombiniran pouk pri predmetih gospodinjstva, glasbenega in likovnega pouka ter telovadbe, nikakor pa
Starši se z direktivo šolskega ministrstva ne strinjajo in želijo samostojen peti razred v osem - in v devetletki. S sprejetim sklepom zahtevajo skupen sestanek vseh vpletenih, predvsem pa ministrstva, najkasneje v ponedeljek, 11. septembra, sicer bo sledil ponoven bojkot pouka!
ne pri »temeljnih« predmetih, kot sta matematika in slovenski jezik. Ravnateljica jim je na to povedala, da so učenci pri dveh predmetih sicer ločeni, vendar ne celoti, kar pomeni, da imajo na teden po eno skupno uro matematike in slovenščine, po tri oziroma štiri učne ure pri omenjenih predmetih pa pouk poteka ločeno. Ta informacija, ki je že v precejšnji meri vrgla drugačno luč na vso zadevo, pa vseh ni pomirila: »Če se bo vztrajalo na takšnem modelu, bomo pač naše otroke prepisali na druge šole, na Ptuj,« je bilo slišati največje nasprotnike kombiniranega modela, na kar pa Šmigočeva ni mogla reči drugega, kot da je to pač pravica vsakega starša ^
"Naši otroci so prikrajšani!"
Vzdušje nasprotovanja kombiniranemu razredu pa je še vedno prevladovalo, predvsem zaradi primerjav z ostalimi šolami, kjer tega ni in imajo zato učenci po mnenju leskov-ških staršev večje možnosti in boljše pogoje za izobraževanje: » Borili smo se in plačali s samoprispevkom, da bi imeli sodobno šolo za naše otroke v tem kraju, da bi jim zagotovili enake pogoje, kot jih imajo ostali, zdaj pa se dogaja to, da bodo prikrajšani pri kvaliteti samega izobraževanja. To ni »fer«, to ni pravično!«
Ob takem glasnem razmišljanju je prekipelo še Jožetu Murku, vodji leskovške podružnice, ki je bil sicer ves čas tiho: »Veste kaj, ali vam ni jasno, da smo na istem bregu?! Tudi mi bi si želeli dva oddelka, saj to pomeni več ur za naše zaposlene pedagoške delavce! Verjemite, da če komu, potem je prav nam največji interes imeti več razredov, saj v nasprotnem primeru naši delavci izgubljajo polni delovni čas, s tem svoj osebni dohodek in nenazadnje lahko tudi zaposlitev!Vendar pa ne moremo delovati proti zahte-
vi ministrstva, ki je naš delodajalec in ki nam daje plačo!«
Dvomom staršev pa še vedno ni bilo videti konca: »Pravite, da ste dvakrat dobili negativen odgovor šolskega ministrstva. Zakaj nam ne pokažete teh odgovorov? Zakaj ste nam jih le prebrali? Morda pa gre za ponaredek?! Hočemo jih videti!«
Tako veliko nezaupanje v želje in namere vodstva šole je prekinila šele predsednica KS Leskovec Ida Vindiš - Bel-šak z besedami; » Tudi sama sem poklicala pristojne na šolsko ministrstvo in lahko vam povem, da so besede gospe Šmigoc resnične! Napaka vodstva šole je verjetno le v tem, da nas je o direktivi obvestilo prepozno, ko smo bili že postavljeni pred dejstvo. Morda bi lahko dosegli več, če bi bili o namerah ministrstva obveščeni prej, že na samem začetku in bi vsi skupaj zahtevali dva oddelka. Normalno je, da pri takem postopanju vodstva šole nastaja nezaupanje do vseh. Po drugi strani pa sem v pogovoru s sekretariatom dobila občutek, da zadeva še ni izgubljena in da bi se lahko kako še dogovorili. Izjeme s vedno bile in bodo, v našem primeru obmejnega in demografsko ogroženega območja pa bi bile upravičeno nujne!«
Sklep: srečanje z ministrstvom, sicer ponovno bojkot pouka!
Marija Šmigoc pa je svoje ravnanje utemeljila tako: »Vsa leta doslej sem nam uspela izboriti izjemo za Leskovec in zato sem bila prepričana, da tudi letos ne bo drugače. Nobenega smisla ne bi imelo vzbujati revolta pri starših, dokler je obstajala možnost in dokler sem verjela, da si bomo izborili dva samostojna razreda. Ker pa je bil odgovor ministrstva tudi konec avgusta ponovno negativen, kar me je presenetilo, je bilo pač nujno potrebno urediti kombiniran razred.«
Ob nadaljnjem glasnem razmišljanju staršev, da naj se obvesti ministrstvo, da se nikakor ne strinjajo z njihovo direktivo, je Šmigočeva povedala, da so o vsem pristojne že obvestili, tudi o nocojšnjem sestanku, a se ni zgodilo nič, niti niso dobili odgovora, na koncu ostre debate pa so vendarle (končno) vsi skupaj ugotovili, da so na isti »barki« in da za nastalo situacijo nikakor ni krivo vodstvo šole. Zato so sprejeli sklep, ki so ga v sredo zjutraj z vsemi podpisi prizadetih staršev, sveta staršev in vodstva šole poslali na ministrstvo za šolstvo in šport. V njem pa so zapisali, da zahtevajo skupen sestanek vseh staršev prizadetih otrok,
članov sveta staršev, predstavnikov ministrstva in vodstva šole ter vodstva občine najkasneje v ponedeljek, 11. septembra. Prav tako na tem srečanju pričakujejo, kot so zapisali v sklep, finančni prikaz prihranjenih sredstev, ki naj bi jih ministrstvo »prišparalo« na račun ukinitve dveh razredov. Po približnem izračunu, ki so ga naredili zbrani starši kar sami, naj bi namreč šlo za bora 2,5 do 3 milijone tolarjev, kar po njihovem mnenju nikakor ni tolikšna cifra, ki bi bila vredna takšne kakovostne degradacije izobraževanja njihovih otrok, kot jo prinaša kombiniran oddelek.
Do ponedeljka bodo otroci, kor so še sklenili starši, sicer redno prisostvovali pouku (četudi v kombiniranem razredu), če pa se ministrstvo ne bo odzvalo na njihovo zahtevo, se bo ponovno začel »štrajk« in petošolcev ne bo pri pouku!
Da so se s kombiniranim načinom poučevanja oz. združevanja razredov sicer morali sprijazniti že marsikje v državi in da to, glede na vse manjše število otrok, sledi še marsikateri šoli, staršev leskovških osnovnošolcev ne zanima, saj svoje stališče zagovarjajo z (resničnim) dejstvom, da gre za obmejno območje, ki je že itak izpostavljeno visokemu izseljevanju in odmiranju oz. zmanjševanju poseljenosti, proti čemur se vlada in državna strategija vsaj načelno bori z besedami, da je čimgostejša poseljenost območja bodoče šengenske meje ne samo zaželena, ampak tudi nujna. In da s takšnimi potezami, kot je združevanje razredov, pri čemer se po mnenju vseh nesporno zmanjšuje kvaliteta pouka v primerjavi z drugimi, pa četudi le za »promile«, ne deluje v tej smeri, je tudi jasno. To pa je tudi glavni adut, na katerega Leskovčani v pričakovanih pogajanjih s šolskim ministrstvom stavijo. Ali jim bo tudi uspelo, pa je drugo vprašanje, na katerega naj bi bil odgovor znan v prihodnjem tednu. Vprašanje je namreč, ali bo šolsko ministrstvo vzpostavilo drugačne kriterije za šole v obmejnih občinah oz. obmejnih območjih, saj bi to znalo sprožiti niz pritožb iz ostalih osnovnih šol (otroci so navsezadnje povsod enaki in imajo oz. naj bi imeli povsod enake pravice), ali pa bo vztrajalo pri enakih (številčnih) merilih za vse, vprašanje rešitve demografske problematike pa prevalilo na ramena drugih ministrstev _
Vsekakor pa bomo o razrešitvi nastale situacije še poročali.
SM

Foto: SM
Celje • Odprli 39. mednarodni obrtni sejem
Obrt in podjetništvo - velika razvojna priložnost
V Celju so v sredo odprli 39. mednarodni obrtni sejem, eno največji tovrstnih prireditev v Evropi in obenem največji praznik slovenske obrti in podjetništva.
Letos se samostojno in prek zastopnikov predstavlja več kot 1500 razstavljavcev iz 35 držav. Organizatorja, Obrtna Zbornica Slovenije in Celjski sejem, pričakujeta, da bo tudi letos privabil veliko obiskovalcev, predstavitve in dogajanja so številčna in pestra. Pričakujejo pa tudi veliko obiskovalcev iz tujine, sejemsko dogajanje so letos predstavili tudi v nekaterih sosednjih državah - Italiji, Avstriji, Hrvaški in Srbiji. Kot je povedal direktor Cejskega sejma Franci Pangerl, mednarodni obrtni sejem v Celju ostaja pomemben most med slovenskimi podjetji in podjetji zahodne Evrope z območjem JV Evrope.
Sejem je odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Slovenska vlada je skladno s prenovljeno Lizbonsko strategijo med ključne prioritete vključila spodbujanje podjetništva. Na slovenski obrti in podjetništvu sloni vrsta priložnosti za nadaljnji gospodarski razvoj, za nova delovna mesta, za večjo blaginjo Slovenije. Vlada želi v tesnem sodelovanju z obrtno zbornico ustvariti okolje, ki bo naklonjeno razvoju gospodarstva. V vladi se trudijo, da bi uresničili čim več obrtniških zahtev. Podjetniško okolje, gospodarska ureditev in politika podjetništva se v vseh teh letih nista kaj prida približala obrtnikom in podjetnikom. Od 30 zahtev, ki so jih zapisali leta 2003, se praktično ni uresničila nobena. Novi zakoni in predpisi, sprejeti v letu 2003 in v začetku leta 2004, pa so število
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Novi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič: »Čeprav letos OOZ Ptuj nima samostojnega razstavišča, to ne pomeni, da nas ni na sejmu. Sodelovali bomo na vseh pomembnejših sejemskih dogodkih. Včeraj pa smo pripravili tudi že tradicionalni Ptujski dan na sejmu.«
Janez Rižnar, sekretar OOZ Ptuj: »Na sejmu je iz leta v leto manj zbornic, obrtniki in podjetniki vidijo v samostojnih nastopih večjo možnost za promocijo in navezovanje poslovnih stikov.«

^SNJA-LEDejiîJ
^ ® ^

Herman Kokol s.p. Dolane 8 2282Cirkulane
tel.: 761 20 01 www.herman.sl
Obilate nas na 39. MOS v Hali M+N na razstavnem prostoru 27.
zahteve slovenske obrti in podjetništva povečali na 78. V letu 2005 so se zahteve skoraj prepolovile, od 115 se jih je v celoti ali delno uresničilo 42. Nekatere spremembe veljajo že v letu 2006, nekatere bodo vplivale na gospodarjenje v letu 2007.
V smeri zahtev slovenske obrti je naravnan tudi okvir ekonomskih in socialnih reform, zato so jih slovenski obrtniki med prvimi podprli. Plačilna nedisciplina je še vedno eden največjih problemov obrti in podjetništva, o njej so govorili na prvem od štirih
tematskih pogovorov v okviru letošnjega mednarodnega obrtnega sejma v Celju; na drugem bo govora o promociji podjetništva za mlade, na tretjem o internacionalizaciji obrtništva in podjetništva, na četrtem pa o uvedbi evra.
Obrtna zbornica Slovenije bo v okviru sejemskega dogajanja letos organizirala 20 izobraževalnih dogodkov, med njimi bo tudi 16 strokovnih delavnic, v okviru katerih bodo promovirali obrtne poklice, s poudarkom na deficitarnih.
Konec leta 2005 je bilo v
obrtni register Slovenije vpisanih 47.813 obrtnikov, od tega 40.018 samostojnih podjetnikov. Število obratov se je v lanskem letu povečalo za 350. Prevladujejo obrti v gradbeni dejavnosti.
OOZ Ptuj ima okrog 1260 članov, ki zaposlujejo okrog 2800 delavcev. Ptujska obrtna zbornica je ena večjih slovenskih obrtnih zbornic. Letos je praznovala 35-letnico uspešnega delovanja. Ptujski obrtniki preko zbornice na sejmu v Celju tradicionalno sodelujejo že od samega začetka sejma, v 35 letih jih ni bilo samo dvakrat, vključno z letošnjim letom. Kljub večkratnim po-
zivom zanimanja za razstavljanje na skupnem razstavnem prostoru med obrtniki in podjetniki na Ptujskem letos ni bilo, je povedal sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar. Tisti pa, ki stavijo na sejemske priložnosti, imajo tudi letos samostojne stojnice. Kljub temu pa so tudi letos na sejmu organizirali Ptujski dan, ki je že po tradiciji namenjen pregledu aktivnosti lokalnih skupnosti pri spodbujanju razvoja obrti in podjetništva, da bi skupaj ugotovili, kaj lahko obrt na Ptujskem še stori za razvoj tega območja, ki si prizadeva za samostojno pokrajino.
MG
Ptuj • Položili temeljni kamen za gradnjo štirizvezdičnega hotela
Zgodbe izpred 2000 let bodo ponovno oživele
Štirizvezdični hotel v Termah Ptuj, katerega začetek gradnje so 6. septembra obeležili tudi s položitvijo temeljnega kamna, opravili so jo mag. Andrej Vizjak, Janez Bohorič, Dušan Bencik in Andrej Klasinc, bo imel 250 ležišč, 500 m2 vodnih površin, 400 m2 savn, wellness center na 700 m2, tri konferenčne dvorare in druge spremljajoče prostore. Naložba, ki bo veljala 3,5 milijarde tolarjev, je delno pokrita tudi s sredstvi EU, evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Odprli naj bi ga septembra 2007, ob Savinem 87. rojstnem dnevu.
Potreba po ptujskem hotelu je stara več kot 20 let, zgodba hotela, za katerega so v sredo položili temeljni kamen, pa je stara tri leta in pol - od izbora idejne zasnove ter dolge in mučne poti do gradbenega dovoljenja in pričetka gradnje. Na tej poti je direktor Term Ptuj Andrej Klasinc tudi dobil odgovor, zakaj se več kot 20 let na Ptuju ni gradil hotel. Čeprav še fizično niso pričeli zidati, se je posebej se je zahvalil vsem tistim, ki so pomagali pri tem projektu, ker je bil dosedanji del poti h gradnji za Terme Ptuj odločilen: Dušanu Benciku, glavnemu direktorju Term 3000, in njegovim sodelavcem za potrditev predloga v decembru 2002, županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, sodelavcem in mestnim svetnikom za pozitiven odnos pri urejanju prostorske dokumentacije, upravi Save, d. d., Kranj, in predsedniku Janezu Bohoriču za odločilni da, članu uprave Vinku Perčiču za pomoč pri reševanju problemov z zemljišči in financami, članu uprave Save Emilu Vizovišku za tehnično podporo, direktorju turizma v PS Sava Andreju Šprajcu, arhitektu Fedorju Špacapanu in njegovi ekipi »za faze riši, briši, spet riši« ter za dokončno potrditev projekta. Kljub temu da je bil projekt tako zaželen, ga ne bi bilo, če ne bi bilo podpore države, zato so se zahvalili tudi ministru za gospodarstvo mag. Andreju Vizjaku, direktorju direktorata za turizem mag. Marjanu Hribarju in poslancu Branku Mariniču za pomoč
pri pridobitvi teh sredstev.
S sodelavci jih čaka še 13 mesecev trdega dela, je povedal Andrej Klasinc, da bo zgrajen objekt, ki bo v ponos Termam Ptuj, mestu in okolici ter jim bo pomagal uresničiti obvezo, ki so jo napisali tudi na temeljni kamen: »Ustvarjamo nov pojem turizma«. Terme Ptuj so pred prelomnim obdobjem. Ves čas priprav na gradnjo hotela so dobro varovali še eno skrivnost, vsebino hotela. »Če ima kateri hotel težo in pravico pripovedovati tematsko zgodbo, je to grand hotel v Termah Ptuj. To bo zgodba starega Rima. Na mestu gradnje je pred 2000 tisoč leti bivalo 8000 vojakov 13. rimske legije Gemina, Poeto-viona je imela več kot 30 tisoč prebivalcev, današnji Ptuj jih ima 24 tisoč. Zgodbe, ki so čakale več kot 2000 let, bodo ponovno oživele. Prepletale se bodo po hotelu in vodile goste od ene do druge,« je ob položitvi temeljnega kamna še povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Po treh letih intenzivnih investicijskih vlaganj so naredili preobrat, ustvarili gigantski termalni park, dvignili boniteto družbe Terme Ptuj; z novim ciljajo še više, zanima jih samo vrh.
Zaspana Trnuljčica se prebuja
V imenu Term 3000 Moravske toplice in Panonskih term, ki poslujejo v okviru PS Sava, je v sredo v Termah Ptuj govoril glavni direktor Dušan Bencik. Da se bo na Ptuju gra-
dil hotel s štirimi zvezdicami, so rekli že pred leti. V Panonskih termah pa tudi sicer veliko vlagajo v razvoj. Strategija razvoja Panonskih term izhaja predvsem iz kapitalske povezave šestih turističnih centrov. Eden od osnovnih ciljev je čim prej pridobiti 5000 postelj in s tem resno nastopiti na evropskem turističnem trgu, čim prej ustvariti letno milijon nočitev in 10 milijard prihodka.
Na zgodbo okrog zaspane Trnuljčice na področju tuirz-ma na Ptuju je spomnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tako kot mnogi drugi je tudi sam prepričan, da istega, ki bo prvi presekal vse bariere okrog nje, čaka lep zaklad. Upa na bogat zaklad, ki ga bo to okolje znalo skupaj koristiti in razvijati.
Položitev temeljnega kamna za štirizvezdični hotel v Termah Ptuj predstavlja enega od pomembnih mejnikov v razvoju dejavnosti Turizem, ki postaja vedno močnejši generator razvoja Sava, je med drugim povedal predsednik uprave Save, d. d., Kranj Janez Bohorič. Polaganje temeljnega kamna je simbolično dejanje, ki pa ima globlji pomen, saj izraža zadovoljstvo nad preteklimi dosežki, hkrati pa predstavlja obvezo za udejanjanje korakov v prihodnje. V pripravah na gradnjo hotela v Termah Ptuj je bilo potrebno premagati veliko ovir. Uresničitev želenih načrtov pa je v veliki meri olajšala pridobitev 500 milijonov tolarjev nepovratnih evropskih sredstev, kar jim kljub lastni finančni moči pri tako kompleksnem pro-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, direktor Term (skrajno desno), je goste z največjim veseljem popeljal na kraj dogodka, položitev temeljnega kamna za gradnjo štirizvezdičnega hotela.
jektu predstavlja pomemben razvojni zagon. Na tvorno partnerstvo države računajo tudi v prihodnjih razvojnih načrtih. Tudi v prihodnje si bo Sava prizadevala za bogatitev slovenske turistične ponudbe kot celote in ustvarjanju podobe Slovenije kot prepoznavne in želene turistične destinacije. Sava je na Ptuju prisotna že vrsto let, najprej z gumarstvom, sedaj pa s turistično dejavnostjo. Tehnično strokovno in zahtevno delo pri projektu izgradnje hotela v Termah Ptuj so zaupali SCT, d. d., Ljubljana. SCT je Savin dolgoletni partner, zanjo je zgradil tudi njen prvi hotel Sava leta 1982 v Rogaški Slatini. Strokovno vodenje projek-
Slovenija • Zaključek Poli nagradne igre
Prva nagrada za Mariborčanko
V torek, petega septembra, je v upravni stavbi na sedežu Perutnine Ptuj potekal »veliki finale« nagradne igre s sloganom Jej Poli in odpotuj v Poli-nezijo, ki se je začela petega junija in zaključila zadnjega avgusta. Pod strogim očesom tričlanske komisije in v prisotnosti medijev so namreč izžrebali srečnega nagrajenca glavnega dobitka in prejemnike ostalih nagrad.
Med kar 28.092 pravilno izpolnjenimi kuponi je vodja projekta v PP Vesna Čeh potegnila tistega, ki ga je izpolnila in po-
slala Jasna Kac iz Maribora. Tako je prva nagrada, devetdnevno potovanje in bivanje v Polineziji, konkretno na Tahitiju,
Vesna Čeh je izžrebala srečno nagrajenko, dobitnico potovanja za dve osebi v Polinezijo; to je Jasna Kos iz Maribora.
»odšla« v štajersko prestolnico. Kdaj bo Vesna želela izkoristiti lepo nagrado, ki je, mimogrede, vredna približno milijon in pol tolarj'ev, saj velja za dve osebi, se bo lahko dogovorila z odgovornimi v podjetju. Takoj po žrebu so srečno nagrajenko poskušali poklicati po telefonu, vendar je bila nedosegljiva, oglasila pa se je njena mama, ki je bila nad veselo novico nadvse navdušena in prav gotovo ne gre dvomiti, da je bila nagrade vesela tudi Vesna, ko je zanjo izvedela.
Potem ko je bila glavna nagrada oddana, je sledilo žrebanje ostalih nagrajencev; brezplačno enotedensko počitnikovanje v apartmajih Sol Polynesia v Umagu si bodo lahko privoščili David Horvat iz Poljčan, Aleš Romih iz Laškega, Metka Čeh - Filipovič iz Žirovnice, Sabina Mrak iz Lesc in Rok Kržišnik iz
Škofje Loke. Podobne nagrade - teden dni bivanja v apartmajih na Krku - pa so prejeli:Tanja Papež iz Frama, Marija Čretnik iz Šempetra, Biserka Košmerlj iz Črnuč in Jan Titan iz Celja.
Izžrebani pa so bili tudi dobitniki ostalih nagrad, in sicer: 10 srečnežev bo prejelo toliko Poli salame zastonj, kolikor znaša njihova teža, 100 jih bo prejelo knjigo Poli na 100 načinov, 200 pa kupon za dve Poli salami.
Vse dobitnike bodo iz Perutnine Ptuj o nagradi obvestili po pošti ali telefonu. Sicer pa je bil odziv na igro velik, saj so skupno prejeli preko 58.000 odgovorov, žal pa vsi niso bili pravilni. Med 29.008 pravilnimi jih je večina bila oddana preko interneta (21.966), veliko manjši delež (6.126) pa po pošti.
ta pa bo izvajalo podjetje Sava investicjsko podjetje, d. o. o., iz Ljubljane pod vodstvom direktorja Jožeta Kavčiča. »Ob nemotenem poteku izgradnje pa predvsem želim, da bi priprave na tržno uveljavitev tega hotela potekale skladno z načrti. Zadovoljstvo kupcev je tisti dejavnik, ki zagotavlja rast prodaje in dobiček,« je v sredo na Ptuju še posebej poudaril Janez Bohorič.
Za kakovostne projekte bo vedno denar
Položitve temeljnega kamna za gradnjo štirizvezdičnega hotela v Termah Ptuj se je udeležil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. »Sodelovanje ni pomembno samo za ta projekt, pomembno je tudi za nadaljnji uspeh tega projekta, kakor tudi turizma v Sloveniji. Vrhunska infrastruktura je potreben, ne pa zadosten pogoj, dober hotel je potreben, ne pa zadosten pogoj za uspeh turizma; za razvoj turizma, nadaljnjo širitev te gospodarske panoge je potrebno vse kaj več. Zelo pomembno se mi zdi, da je to nekaj več' združeno v specifikah okolja, v katerem se nahaja ta turistična infrastruktura. Ptuj ima z
mestom in okolico neverjetne možnosti za popestritev in zagotovitev turistične ponudbe.« Govoril pa je tudi o promocijskih aktivnostih, ki jih je doslej Slovenija preveč drobila, celo do te mere, da je v luči tujcev popolnoma naprepoznavna. Veseli ga, da skupina Sava in ostalo slovensko turistično gospodarstvo prepoznava specifiko podeželja in da na teh specifikah želi graditi svojo ponudbo v prihodnje. Pri tem lahko računajo tudi na pomoč ministrstva za gospodarstvo; v okviru izpogajane ugodne finančne perspektive do leta 2013 bo še denar za takšne in podobne projekte. Z veseljem bodo podprli vse kakovostne turistične projekte, s tem pa tudi turistično ponudbo Slovenije.
Slovesno položitev temeljnega kamna za štirizvezdični hotel v Termah Ptuj je spremljal priložnostni kulturni program. Zapel je Ptujski nonet, Saška Lendero, ki je goste zabavala tudi še na pogostitvi, Silvo Safran pa je recitiral Prešernovo Zdravljico. Temeljni kamen je blagoslovil ministrski provincial p. Milan Kos. Na kraj dogodka so ga pripeljali ptujski balonarji, ki bodo imeli ob novem hotelu vzletno bazo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Bencik, glavni direktor Term 3000: »V Panonskih termah veliko vlagamo v razvoj. Za izgradnjo hotela v Termah Ptuj smo se odločili že pred leti.«
Foto: SM
Slovenska Bistrica • 10. Podobe bistriških domačij
Letošnja posebnost - živinorejska razstava
Danes bodo v Slovenski Bistrici odprli vrata letošnjim prireditvam Podobe bistriških domačij. Organizatorji so vsem razstavam dodali še živinorejsko, zato so letošnje prireditve prestavili na prostor za cerkev sv. Jerneja, razstavo kulinarike pa iz gradu selili v prostore Slomškovega kulturnega doma.
Prireditve bodo pričeli že danes dopoldan s tekmovalno razstavo govedi lisaste in črno-bele pasme ter predstavitvijo rej in pasem govedi, drobnice in konjev, predstavili se bodo tudi rejci drobnice - na ogled bo pet tropov - in konjerejci. Letos bodo prvič na ogled tudi plemenski biki iz osemenjevalnega centra in mlado pitano govedo. Organizatorji pričakujejo večji obisk otrok iz vrtcev in šol ravno zaradi razstave živali.
V prostorih Slomškovega kulturnega doma pa bo na ogled tako kot vsako leto razstava kmečke kulinarike aktivov kmečkih žena,vinograd-ništva in vinarstva, sadjarstva, zeliščarstva, gobarstva in nagrajenih kulinaričnih izdelkov z Dobrot slovenskih kmetij.
Ob uradnem odprtju danes ob 11.30 bodo v kulturnem programu sodelovali folklorna skupina Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zgornja Ložnica, Frajhajmska godba na pihala in ansambel Trio Adijo iz Oplotnice.
Turistična društva bodo že danes (pa tudi jutri in v nedeljo) pričela prikaze starih obrti in običajev, skozi ves dan pa se
10, Podobe bis+riškiK domačij
Slovenska BisWca, S. -10. 9. SOOâ
4, Z.ivinok'eisUa razstava
8. 9- 2000 Medoííčihsíiú ťaasfůva govedi^ dťobnice in konjev
Novost letošnjih Podob bistriških domačij bo živinorejska razstava.
bodo zvrstili še nastopi ljudskih pevcev in godcev. Predsednik organizacijskega odbora desetih Podob bistriških domačij Gabrijel Cintauer pravi: »Letos smo prvič pripravili še tekmovanje, v katerem bodo lahko članice aktivov ali posameznice pokazale vso svoje znanje v peki gibanice. Najboljše bomo na razstavi v Slomškovem kulturnem domu ob improvizirani krušni peči tudi predstavili. Pred cerkvijo sv. Jerneja bo organizirana kmečka tržnica, na kateri bodo
kmetje prodajali svoje izdelke, na voljo pa bodo tudi izdelki domače in umetne obrti. In letos še eno presenečenje: pod cerkvijo sv. Jerneja si bomo vsi skupaj lahko prvič ogledali vinsko klet, ki jo bomo izkoristili za degustacije vin.«
Jutrišnji program je tako kot današnji poln prikazov starih obrti in običajev, razstavišče pa bo odprto od 9. do 16. ure. V soboto bodo v gasilskem domu v Slovenski Bistrici ob 11. uri organizirali še okroglo mizo, ki jo pripravljata Zveza
kmetic Slovenije in Društvo kmetic iz Slovenske Bistrice. O vlogi ženske v javnem življenju bo predavala Sonja Robnik. Ob 13. uri pa potekalo tekmovanje v kmečkih igrah.
V nedeljo dopoldan bo v grajski pristavi ob 10. uri na ogled lutkovna predstava za otroke lutkovne skupine Koruzno zrno - predstava Jožeta Tomažiča Pohorska legenda. Desete podobe bistriških domačij pa bodo zaključili v nedeljo ob 13. uri.
Nataša Pogorevc
Novo na Ptuju: Optika Foton
Stroka in prijaznost na enem mestu
Na Minoritskem trgu 5 na Ptuju je 2. septembra odprla vrata nova ptujska optika, Optika Foton, kot poslovna enota mariborskega podjetja Nervus, d. o. o. Ime je dobila po najmanjšem delcu svetlobe. Za veselo razpoloženje gostov na otvoritvi je skrbel ansambel Doptera iz Ptuja, za postrežbo hrane in pijače Zoran Ristič, za cvetlične aranžmaje pa je poskrbela cvetličarna Cvetka z Minoritskega trga 1.
Lastnik Fotona Matjaž Živec je že stari Ptujčan, prav tako sodelavec Tadej Roškar. Vrsto let sta skupaj delala v optiki Art, Matjaž je bil tudi vodja poslovne enote. Zapustila sta jo iz strokovnih razlogov, saj sta menila, da strankam več nista mogla ponuditi kvalitete, ki so je bili vajeni.
Nova ptujska Optika Foton dela v prijaznih in svetlih prostorih, z zavidljivo ponudbo optičnih izdelkov svetovno znanih blagovnih znamk (poudarek je na steklih Essilor in Zeiss), z najsodobnejšo opremljeno delavnico in ambulanto za pregled
vida za očala in kontaktne leče ter z bogato izbiro sončnih očal. Skupaj imata nova ptujska optika 21 let izkušenj v optiki, s katerimi sta nadgradila osnovno izobrazbo, saj strankam želita ponuditi najboljše v stroki. Gradita na izkušnjah, prijaznosti in zadovoljstvu strank. Strankam odpirata tudi pogled v delavnico, kjer bodo lahko, če bodo to želeli, v živo videli, kako se izdelujejo očala. Tudi zato delavnica nima vrat.
V Fotonu stranke pričakujejo vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PR
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Živec in Tadej Roškar želita v novi optiki ponuditi strankam najboljše.
Optika Foton dela v prijaznih in svetlih prostorih, z zavidljivo ponudbo optičnih izdelkov in najsodobnejšo opremo za pregled vida za očala in kontaktne leče ter delavnico.
Od tod in tam
Hajdina • Nestrankarska lista "Hajdina naša občina"
Nestrankarska lista "Hajdina naša občina" bo tudi letos kandidirala na lokalnih volitvah za članstvo v občinskem svetu občine Hajdina. Lista si prizadeva, da bi lokalno samoupravo dejansko usmerili k vprašanjem, ki zadevajo ljudi in okolje, ter za okrepljeno vlogo vaških odborov, ki naj postanejo most med organi občine in občani. V prvem mandatu nove občine je bilo čutiti neko sodelovanje z zdajšnjim županom Radoslavom Simoničem, ki pa se je nehalo, ko se je leta 2002 v drugem mandatu odločil za profesionalno (plačano) funkcijo župana. Viktor Markovičpravi, da je v drugem mandatu prišel do izraza "njegov samovšečni način vodenja občine po načelu deli in vladaj". Zaradi tega so se v nestrankarski listi "Hajdina naša občina" odločili, da bodo na letošnjih volitvah podprli nestrankarskega kandidata za župana občine Hajdina mag. Stanka Glažarja, ker je njegov pristop do kandidature za župana občine Hajdina odprt in brez obljub, s poudarkom na osnovni celici občine, občanu, je povedal Viktor Markovič.
MG
Kidričevo • Ženske v politiki in njihov socialni položaj
Območna organizacija Liberalne demokracije v občini Kidričevo pripravlja v petek, 8. septembra, ob l8.uri v prostorih restavracije PAN v Kidričevem okroglo mizo pod naslovom "Ženske v politiki in njihov socialni položaj". Kot gostje bodo sodelovali Zdenka Cerar, podpredsednica stranke LDS in bivša ministrica za pravosodje; Dragica Bac, članica Izvršilnega odbora LDS in predsednica Odbora LDS za politiko enakih možnosti, Lidija Majnik, članica Izvršnega odbora LDS in predsednica mestnega odbora LDS občine Ptuj, ter mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo in podžupan Mestne občine Ptuj. Kot je povedal predstavnik organizatorjev Anton Habjanič je čas, da tudi v občini Kidričevo odkrito spregovorijo o položaju žensk v družbi, zato bodo na okrogli mizi zastavljali vprašanja na najrazličnejše teme, povezane z ženskami, in skušali razjasniti okoliščine, ki zavirajo ženske pred aktivnejšim vključevanjem v družbene dejavnosti ter jih odvračajo od bolj množičnega političnega udejstvovanja. Med drugim bodo poskušali odgovoriti tudi na dve osnovni tezi: Ženske v politiki - alternativa ali lepotni privesek ter Ženska - najprej mati, šele potem vse ostalo.
-OM
Markovci • Letni kino z Z. Šugmanom
Turistično društvo občine Markovci prireja v nedeljo ob l8-ih na dvorišču za občinskim poslopjem v Markovcih tradicionalno prireditev ob zaključku akcije ocenjevanja okolja. Na prireditvi bodo podelili priznanja za najlepše urejene okolice stanovanjskih hiš, vaški in poslovni objekt ter del vasi oziroma zaselka. Podelili bodo tudi posebno priznanje za razvoj turizma v občini. Po podelitvi priznanj sledi filmski večer. Ob 20-ih bo projekcija filma na prostem. Predvajali bodo film Ne joči Peter, turistično društvo pa je tokrat v goste povabilo igralca Zlatka Šugmana.
MZ
Središče • S kolesom po naši občini
Foto: Jurij Borko
OO SDS Središče ob Dravi je v nedeljo, 3. septembra, organiziralo prireditev »S kolesom po krajih naše občine«. udeležilo se je je okrog 100 ljudi, ki so večinoma kolesarili, nekaj pa je bilo tudi motoristov, ki so skrbeli za varnost in red na cesti. Na 13-kilometrski poti so obiskali vse kraje v občini Središče ob Dravi, se v njih ustavili in tam seveda slišali marsikatero znamenitost iz preteklosti in sedanjosti posameznega kraja. Na vseh točkah postanka je bilo poskrbljeno za osvežitev in prigrizek, celotna prireditev pa je potekala v dobrem razpoloženju in smehu. Ob 14. uri so se vrnili v Središče, v Rekreacijski center Stras, kjer je za vse udeležence in ostale prisotne bil pripravljen golaž in osvežilne pijače. Nadaljevali so s športnimi igrami ter se razšli v enkratnem vzdušju, ko seje že dan prevesil v noč. Sklenili so: Prireditev moramo naslednje leto ponoviti!
Jurij Borko
Foto: arhiv
Stoperce • 70 let gasilskega društva
"Bomo za to, da smo pripravljeni pomagati, morali še plačati?"
V okviru prireditev ob 10. prazniku občine Majšperk so v soboto, 2. septembra, proslavili 70 let humanega delovanja prostovoljnega gasilskega društva Stoperce, ki je ob tej priložnosti razvilo nov društveni prapor ter prejelo visoko odlikovanje Gasilske zveze Slovenije.
Slovesnosti pod šotorom na športnem igrišču v Stoper-cah so se poleg domačih gasilcev, predstavnikov krajevne skupnosti, občine in gasilske zveze udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev Ptujska Gora, Majšperk, Majšperk-Breg, Medvedce, Makole in Sveti Florijan. O gasilstvu nekoč in danes ter o aktualnih problemih sodobnega gasilstva je kritično razmišljal predsednik PGD Stoperce Adolf Kopše, ki je med drugim ugotovil, da postaja zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za gasilska društva vse večji problem.
"Prostovoljno gasilsko društvo, kot je naše, z operativno enoto 2. kategorije, potrebuje najmanj 23 dobro usposobljenih in opremljenih gasilcev. Brez večjih težav lahko zagotovimo le ljudi, ki so se pripravljeni nenehno žrtvovati, strokovno izobraževati in izpopolnjevati. Vprašanje pa je, kako jih primerno opremiti, da bo vodja intervencije od njih lahko zahteval izpolnitev potrebne naloge. Vsi, ki se ukvarjamo z iskanjem sredstev za opremo, tehniko
in vozila, vemo, da so te stvari tako drage, da jih lahko le redki nabavijo v takem številu, kot zahtevajo predpisi. Pri politiki nabave, da polovico potrebnih sredstev zagotovi država prek lokalne skupnosti, drugo polovico pa gasilsko društvo, se vse neha. Ni pogojev, da bi društvo, kot je naše, zagotovilo dovolj finančnih sredstev, zato vsi pričakujemo, da se bo na tem področju nekaj spremenilo. In mora se spremeniti. O tem govorimo gasilci na vseh nivojih in še bomo govorili, dokler se ne bo spremenila črka zakona, ki govori, da je za opremo in usposabljanje gasilskih društev in gasilcev dolžna poskrbeti država prek lokalnih skupnosti. Ali ni dovolj, da v prostovoljnih gasilskih društvih članice in člani žrtvujemo veliko prostega časa za usposabljanje, urejanje prostorov in vzdrževanje opreme, ali bi morali še plačati za to, da smo pripravljeni nekomu nuditi pomoč?" je bil kritičen Kopše.
Ob vsem je ugotovil, da so bili v gasilstvu še težji časi, kot so danes, saj so včasih
Foto: M. Ozmec
O težavah gasilstva je kritično razmišljal predsednik PGD Stoperce Adolf Kopše.
gasilska društva prejemala še manj denarja ali sploh nič, ko so morali njihovi predniki sami poskrbeti za vse, kar so imeli. Danes pa je veliko odvisno tudi od razumevanja vladajoče politične garniture v občini, zato je pohvalil sedanjo županjo dr. Darinko Fakin in svetnike, ki imajo za gasilstvo veliko posluha in razumevanja. To so pokazali tudi s sofinanciranjem gradnje prizidka h gasilskemu domu, ki je namenjen za garažiranje novega gasilskega vozila, ki ga pričakujejo leta 2008, ter skladiščenju gasilske opreme, pa tudi pri nabavi novega gasilskega prapora.
Foto: M. Ozmec
Nov gasilski prapor PGD Stoperce je svečano razvila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
Za razumevanje in pomoč pa se je zahvalil tudi gasilkam in gasilcem ter krajanom Sto-perc.
Zgodovino in razvoj PGD Stoperce, ki je raslo skupaj s krajem, so podrobneje predstavili v dokaj obsežnem spominskem zborniku Pripravljeni, ki so ga izdali ob 70-let-nem jubileju, na slovesnosti
pa so oboje predstavili tudi članice in člani Kulturno-pro-svetnega društva Stoperce, ki so poskrbeli tudi za kulturni program.
Stoperškim gasilcem je ob jubileju čestitala in se jim v imenu vseh občanov zahvalila za humano delo tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je pouda-
Ptuj • Andrej Rebernišek odgovarja na obtožbe Kužnika in Zupančičeve
Kdo pije in kdo plača?
O nezadovoljstvu Milene Zupančič in Vladimirja Kužnika, ki sta se v Krčevino pri Vurberku preselila pred 10 meseci,, smo že pisali; tudi njuno pismo o tem, kaj ju moti v njunem novem kraju, smo objavili.
Njune opazke so se nanašale na kopico stvari. Med drugim sta podala tudi predlog ureditve prepoznavnosti naselij s sistemom naselij ali ulic, zahtevala sta odgovor, kdaj nameravajo na njihovi cesti narediti asfalt, nezadovoljna pa sta tudi s trans-parentnostjo in delovanjem organov na primestni četrti Grajena. Andrej Rebernišek, predsednik sveta Primestne četrti (PČ) Grajena, je v času, ko smo objavili članek, bil na dopustu, sedaj pa se je odločil, da javno pove tudi svojo plat zgodbe.
Kot je poudaril Reber-nišek, je delo PČ Grajena prilagojeno glede na vire financiranja, ki jih imajo. Na obtožbe Kužnika in Zupančičeve o nezadovoljivi transparentnosti dela PČ Grajena Rebernišek odgovarja: »Stvari nikoli nismo ničesar prikrivali pred krajani. Vse seje so javne, ne
moremo pa o poteku seje obveščati vsakega krajana posebej. V naši pristojnosti je delo na družbenem področju in zastopanje interesov krajanov. O finančnih sredstvih odloča mestni svet in župani.«
Rebernišek dodaja, da so pobude Kužnika in Zupančičeve obravnavali tudi na seji sveta. »S svojimi izjavami delata krivico ostalim krajanom,« dodaja Rebernišek. Čeprav Kužnik in Zupančičeva pravita, da delata v imenu vseh krajanov, Reber-nišek trdi, da temu ni tako. Po njegovih besedah so 24. avgusta na sedežu Primestne četrti Grajena prejeli tudi pismo, ki to dokazuje. »Čitamo v Tedniku stvari, ki niso resnične, zato Vam v imenu večine krajanov Krčevine pri Vurberku, ki nas ta stvar zadeva, napišem nekaj pripomb. V Krčevini sem se rodil in tu živim že
precej čez 60 let. Res je, da bi tudi mi želeli asfalt, in dosti smo prispevali za KS Grajena, vendar tudi razumemo, da vse in povsod ne gre naenkrat. Cesta sicer ni slaba, kot občana pišeta v Tedniku. Še manj pa, kar si domišljata, da bi bila nova ulica. Premislite, koliko stroškov bi imeli mi krajani z dokumenti. Tega ne dovolimo!! Najprej pa ju vprašajte, koliko sta že prispevala za KS Grajena??Pred selitvijo sta videla teren! Zakaj sta šla v to hišo?? Sedaj pa delata zdraho med nami sosedi, kateri smo bili vedno v dobrih odnosih.
/.../
Takih ne rabimo pri nas, če pa že so, pa naj se prilagodijo razmeram! Ne dopustite, da po časopisu blatita našo KS, ki je zelo lepa in tudi po naših zmožnostih urejena. Kar ni, pa še bo, kajne? Postavite se ter do-
bro in strogo se postavite za nas. Mi smo z vami!Kampa pridemo, da bi vsak prišlek začel gospodariti z nami, ki smo od rojstva do smrti krajani te skupnosti. Podpisa ne morem dati zaradi varnosti Ker pravijo, da znata biti zelo hudobna. Povsod
sta igrala neke oblastnike! (Verjemite, to je iz dobrih virov). Lep pozdrav! Vam in vsem odbornikom,« je zapisano v pismu, ki nam ga je pokazal Rebernišek. Dodaja, da je že iz pisma razvidno, da krajani ne želijo, da se imena ulic spremenijo.
rila, da dajejo financiranju gasilstva v občini velik poudarek, saj so svojo nalogo vzeli resno in odgovorno. Čestitkam sta se pridružila še predsednik sveta gasilcev Podravske regije mag. Janez Merc ter predsednik gasilske zveze Majšperk Milan Kor-že, ki je izrazil posebno zadovoljstvo, da je med gasilci vse več mladih, ter jim čestital tudi ob letošnjem visokem priznanju, plaketi Civilne zaščite Slovenije.
Nov gasilski prapor je svečano razvila županja dr.Da-rinka Fakin ob pomoči predsednika Adolfa Kopšeta in poveljnika Antona Lorberja, potem ko je prapor blagoslovil pater Franc Meško, pa so nanj pripeli trakove in žebljičke številnih darovalcev in donatorjev. Gasilska zveza Slovenije je PGD Stoperce ob 70-letnem delovanju odlikovala z gasilsko plamenico 11. stopnje, na slovesnosti pa so izročili priznanja in zahvale vsem zaslužnim gasilcem ter tistim, ki so pomagali pri delovanju in razvoju gasilstva v tem kraju.
M. Ozmec
Tudi od Kužnika in Zupančičeve je Rebernišek prejel veliko pisem, a pravi, da energijo raje vloži v razvoj kraja kot v ogovarjanje. »Naše okolje je prijetno in zdravo okolje. 1n take stvari so sramota za kraj. Kmalu bodo volitve, naj poskusita kandidirati, če menita, da lahko kaj naredita za ta kraj,« še zaključuje Rebernišek.
Tudi obtožbe, da na področju Krčevine pri Vurber-ku, kamor sta se preselila Kužnik in Zupančičeva, že nekaj let ni bilo modernizacije, Rebernišek zavrača. »V zadnjih letih so ti krajani dobili največ sredstev. V letu 2001 smo porabili nekaj več kot 4 milijone za modernizacijo odseka JP 582-990 Krčevina pri Vurberku-Berlinger. 1stega leta smo izdelali tudi vodno zajetje, kar je bila zahtevna investicija. Leta 2003 pa smo na odseku JP 828-391 Gavez-Krčevina pri Vurber-ku prav tako modernizirali odsek, za kar smo porabili 6.636.736 tolarjev. To so le nekatere izmed del, ki smo jih izvajali na tem območju,« še poudarja predsednik PČ Grajena.
Dženana Bećirović
Rebernišek ima pismo, v katerem krajani zatrjujejo, da Kužnik in Zupančičeva ne delata v njihovem imenu.

Foto: DZ
Kicar • Občinski praznik primestne četrti Rogoznica
Krajevni praznik letos v Kicarju
Svet primestne četrti Rogoznica, ki združuje vasi Kicar, Nova vas, Žabjak, Pacinje, Spodnji Velovlek, Podvinci in Rogoznica, se je pred dvema letoma odločil, da bodo enkrat letno priredili krajevni praznik, ki bo vsako leto potekal v enem izmed omenjenih krajev. Letos so ga v sodelovanju z mnogimi društvi in okoliškimi vasmi, pripravili krajani Kicarja.
Pričeli so ga s 4. mednarodno likovno akademijo. »Na naše povabilo se je odzvalo petindvajset umetnikov iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Avstrije. Akademija je potekala pod strokovnim vodstvom Sonje Menoni. Ustvarjalci so svoje izdelke podarili našemu kulturnemu društvu. Nekatere bomo obdržali in bodo na ogled v stalni zbirki v Domu krajanov Rogoznica, izkupiček od prodaje ostalih del pa bomo namenili za delo z mladimi umetniki,« je dejal Marjan Cajnko, predsednik kulturnega društva PČ Ro-goznica.
Kolesarjenja po vaseh PČ Rogoznica, ki je prav tako potekalo v okviru tega praznika, se je letos udeležilo 125 kolesarjev, ki so kot darilo na začetku prejeli jubilejne majice.
Nekateri so se pomerili v tekmovanju v namiznem tenisu in šahu. Oba turnirja sta potekala v prostorih gasilskega doma v Kicarju. Zmagovalec tekmovanja v namiznem tenisu je bili Nino Križej, drugo mesto je zasedel Franc Štumberger, tretje pa Danilo Križej. Najboljši šahist je postal Avgust Štefanec, sledila pa sta mu Danilo Križej in Boris Žlender.
Svetniki so se z ekipami iz vasi PČ Rogoznica pomeri-
li tudi v malem nogometu. Zmagovalci tekmovanja, ki je prejšnji petek potekalo na nogometnem igrišču NK Rogoznica, sta bili dve ekipi - nogometaši Kicarja in Pod-vincev, tretje mesto pa je osvojila ekipa Nove vasi. Žal se tekmovanja nista udeležili ekipi iz Pacinja in Žabjaka.
V soboto zvečer so krajani lahko uživali ob poslušanju koncerta ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Ki-carja, ki je potekal v prostorih gasilskega doma. Poleg omenjene skupine je nastopilo še enajst skupin godbenikov in godcev iz drugih krajev.
Osrednji dogodek ob tretjem krajevnem prazniku PČ Rogoznica pa je bila sklepna prireditev, ki je v nedeljo potekala pred gasilskim domom v Kicarju. Po odprtju likovne razstave v prostorih PGD Kicar so si obiskovalci lahko ogledali stvaritve, ki so jih likovniki ustvarili na likovni akademiji. Nato pa je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan skupaj z dobitniki priznanj in predsednikom PČ Rogozni-ca Dragom Zorkom posadil lipo v počastitev krajevnega praznika.
Priznanja, ki so bila podeljena v zahvalo za dolgoletno aktivno družbeno in društveno delo, so dobili Francka Petrovič, upokojena ravnate-
Foto: pš
Zupan MO Ptuj dr. Stefan Celan je skupaj z dobitniki priznanj in predsednikom PC Rogoznica Dragom Zorkom v počastitev krajevnega praznika posadil lipo.
ljica OŠ Juršinci, nekoč tudi predsednica skupščine KS Rogoznica, danes pa aktivna članica Društva upokojencev Rogoznica, Franc Terbuc za dolgoletno prizadevno delo v prostovoljnem gasilskem društvu Spodnji Velovlek in Maks Menoni, vodja likovne sekcije in organizator mednarodnih likovnih akademij ter
član sveta PČ Rogoznica.
Govoril je tudi predsednik sveta PČ Rogoznica Drago Zorko, ki je med drugim dejal: »Lani smo sicer napovedali, da bomo letos praznovali na novem športnem igrišču v Kicarju. Žal pa PČ Rogoznica sama finančno ni mogla izpeljati projekta. Morda bi nam uspelo, če bi občina odkupila
zemljišče, tako pa žal zaenkrat ostajamo brez igrišča. Veliko je tudi potrebno narediti na področju posodabljanja infrastrukture. Kljub zelo majhnim denarnim sredstvom, ki so nam bila na razpolago, smo vendarle uspeli izpeljati nekatere projekte, kot je prestavitev kapele, kar je izboljšalo prometno var-
nost na tem delu. Asfaltirali smo tudi del ceste v Kicarju in uspeli vzdrževati obstoječo infrastrukturo. Želja in potreb na našem območju je seveda veliko in upamo, da nam bo uspelo k sodelovanju pritegniti tudi MO Ptuj, da nam bo v prihodnje bolj stala ob strani, saj smo v preteklosti dobili občutek, da smo pri razdeljevanju sredstev večkrat prezrti,« je sklenil Zorko in se obenem zahvalil tudi vsem, ki so s svojim delom pripomogli k izboljšavam na območju PČ Rogoznica in tudi pri pripravi krajevnega praznika.
Župan MO Ptuj dr Štefan Čelan pa je v svojem govoru najprej pohvalil vse, ki so sodelovali pri pripravi praznika, in vse tiste, ki se trudijo in aktivno delujejo v svojem kraju na območju PČ Rogoz-nica. »V Mestni občini Ptuj se zavedamo, da je potreb in želja veliko, in kolikor je v naši moči, tudi pomagamo. Žal pa je sredstev za vse, kar bi bilo potrebno narediti, vedno premalo. Tudi v drugih krajih, ki so pod našim okriljem, smo vedno soočeni z istimi težavami. Upam, da bomo s krajani PČ Rogoznica tudi v prihodnje dobro sodelovali in realizirali kar največ njihovih želja,« je zaključil Čelan.
Obiskovalce prireditve so pozdravili tudi člani Slove-njegoriške konjenice, ki so se odzvali povabilu in v častnem sprevodu s praporji prijahali pred dom PGD v Kicarju. Na koncu pa so se udeleženci veselega dogodka pomerili še v vlečenju vrvi. Zmaga je ostala v domačem kraju, prav tako drugo mesto, tretji pa so bili fantje iz Nove vasi.
Polona Šemnički
Pobrežje • Drugi praznik krajevne skupnosti
Zadovoljni z doseženim
Tudi videmski »Pobrežani« so konec prejšnjega tedna praznovali svoj drugi krajevni praznik in ob tej priložnosti podelili pokale za športne dosežke ter priznanja in zahvale najzaslužnejšim krajanom.
bitniki zahval so bili: Franc Lah st., Štefan Topolovec, Janez Sodec, Friderik Šimenko, Marjan Selinšek, Franc Koder-
ni del prireditev so s pesmijo in recitali popestrili člani FD Pobrežje, praznovanju pa so se priključili tudi gasilci PGD
man, Friderik Bračič in čast- ?????????????? in PGD Videm, ki ni občan France Forštnerič.
Predsednik KS Pobrežje je v okviru praznika nanizal uspehe, ki so jih dosegli v zadnjem letu, pa tudi v vsem štiriletnem mandatu.
Novo
v mestu
Znana obraza na novi lokaciji
NťRVUí. drvtba n kgo-Hoo in itaritrt đ.o KrponovD ullcti 200Q A^albsr

OPTIKA FOTON Minofitski trg 5, 2250 Ptuj T: 02/771 \4 A2 Ft 02/771 U 43
Slavnostni govornik na osrednji sobotni prireditvi je bil predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek, ki je povedal, da so nadvse zadovoljni tako s pridobitvami zadnjega leta, med katere spadajo nove obcestna razsvetljava in pre-plastitev klanca pri Popoško-vih ter ureditev odra v dvorani, kar so naredili na osnovi 10-milijonske proračunske postavke, pa tudi z vsemi pridobitvami zadnjega štiriletnega mandata. Sicer pa so v Po-brežju letos dobili tudi novo plast asfalta skozi naselje, kar je bilo financirano iz t. i. skupnega programa, je še povedal Selinšek ter med številčnimi podatki navedel še, da je KS Pobrežje v zadnjih štirih letih razpolagala s skupno 50 milijoni tolarjev lastnih sredstev, za 25 milijonov investicij pa je bilo financiranih iz skupnega dela občinskega proračuna.
Na slovesnosti, ki sta si jo prišla ogledat tudi poslanec Alojz Sok in minister Andrej Bajuk, so bile športnim navdušencem podeljene medalje in pokali za najboljše dosežke
na različnih tekmah in turnirjih, ki so bili izvedeni v okviru zadnjega praznika, seveda pa tudi zahvale in priznanja. Do-
Priznanja za vidne dosežke v razvoju KS pa so prejeli: Folklorno društvo Pobrežje za desetletnico delovanja, ki jo je obeležilo tudi s posebnim koncertom na predvečer praznika, podjetje Sveča za področje gospodarstva in Ivan Fridauer na področju kmetijstva. Urad-
so izvedli prikaz gašenja požara ter predstavitev gasilske opreme. In kot se za takšen praznik spodobi, je sledila še vsesplošna zabava s pijačo in jedačo ter nepogrešljivo domačo glasbeno skupino Bič Boys.
SM
Prejemniki letošnjih zahval in priznanj ob drugem prazniku KS Pobrežje
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Letos povprečna letina hmelja
S prodajo hmelja ne bo težav
Zadnje avgustovske dneve se je začelo tudi obiranje hmelja. »Najprej smo začeli v nasadih v Vidmu, kjer so zasajene zgodnje sorte, sicer pa se bo nato kontinuirano nadaljevalo tudi po ostalih nasadih,« je povedal direktor podjetja Hmelj, d. o. o., Franc Šegula.
Dela so letos, vsaj na začetku, bila precej težka in za-mudnejša zaradi razmočene zemlje, ki je bila neprimerna za stroje, v zadnjih dneh pa so se razmere že izboljšale. »Kar se tiče same letine, pa letos pričakujemo nekaj povprečnega tako v kvaliteti kot v kvantiteti. Razloge za to gre iskati tako v suši kot, na nekaterih predelih, tudi toči.«
Obiranje hmelja se bo po besedah Šegule zaključilo v drugi polovici septembra, okrog 20. v mesecu. S prodajo pridelka pa naj ne bi bilo težav: »Lani se nam je sicer iztekla pogodba z nemškim kupcem, ki je bil del prevzemne pogodbe ob nakupu hmeljišč od Perutnine Ptuj. Letos iščemo torej kupce sami, saj pogodba ne obvezuje več nobene strani, vendar pa smo v dogovoru za prodajo tudi s tem nemškim kupcem. Glede prodaje moram reči, da težav kot v prejšnjih letih ne pričakujemo, saj letina nikjer ni nadpovprečna.«
Tudi letos je v hmeljnih nasadih največ tujih, romunskih delavcev, ki se selijo po vseh območjih: »Tako kot vsako leto smo tudi letos najprej vzpostavili stik z zavodom za zaposlovanje in ponudili delo našim ljudem, ker jih pa ni dovolj, smo pač prisi-
ljeni zaposliti tudi tujce, kar je v tovrstnem sezonskem delu praksa po vsej državi. Osebno bi veliko raje zaposlil domačine, saj je veliko lažje sporazumevanje, poleg tega pa so naši delavci boljši, tisti, ki res želijo delati in zaslužiti, bolj pridni.«
Kako dolgo še hmelj v centru Vidma?
Z deponiranjem oz. odlaganjem hmeljnih odpadkov, ki je minuli dve sezoni hudo razburjalo zlasti videmske občane in posledično potem še občinske može, letos po besedah Franca Šegule ne bo težav, saj odpada ne bodo odlagali ob Dravinji, pač pa na že pripravljenih deponijah znotraj nasadov.
Kako dolgo pa bo hmelj še kraljeval v samem središču Vidma, pa je drugo vprašanje. Šegula je glede te problematike zaenkrat povedal, da je seznanjen z namerami občine Videm, ki želi del hmeljne cone s prostorskim planom spremeniti v stanovanjsko: »Vendar pa je treba vedeti, da je naše podjetje le lastnik 'in-frasturkture', ne pa tudi zemljišča, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Če in kdaj bo slednje pripravljeno prodati ta zemljišča, zdaj ne moremo
V bližnji prihodnosti bo gotovo najbolj »vroč« hmelj tisti v centru Vidma: del tega nasada bi namreč občina želela odkupiti in preurediti v stanovanjsko cono ^
reči, saj je najprej vse odvisno od odobritve prostorskega plana občine Videm s strani ministrstva. Če bo ministrstvo ureditev stanovanjske cone na tem delu odobrilo, pa sem prepričan, da bomo z občino gotovo našli ustrezno rešitev in dogovor glede prodaje.«
Jasno pa je, da je videmska občina pri tej točki odkupa v precejšnjem precepu: kot najemnik ima namreč pred-pravico do odkupa Franc Šegula, ki bo, če bo že prišlo do konsenza med občino in njim, da se zemljišče vendarle odkupi zaradi druge namembnosti, gotovo prvi
kupec. In jasno je, da potem kmetijskega zemljišča ne bo prodal kot kmetijsko, ampak ima vso možnost in pravico, da slednje (če se že odpove pridelavi hmelja) prekategorizira v skladu z občinskim prostorskim aktom v stavbno zemljišče. Da se posledično temu hudo spremeni, oz.
konkretno povedano, poviša cena kvadratnega metra, pa tudi ni nobena skrivnost ...
Kakorkoli že, vso zadevo, povezano s hmeljem, bo gotovo še zanimivo spremljati, pa čeprav ne bo več govora o takšni ali drugačni letini.
SM
Gornja Radgona • Končal se je 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
V sedmih dneh 135.000 obiskovalcev
"Letošnji sejem je minil v znamenju pozitivnih trendov, skoraj na vseh segmentih. Večje je bilo število razstavljalcev, večje je število obiskovalcev, večje pa je bilo tudi zadovoljstvo vseh udeležencev sejma," je ob zaključku 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni povedal direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec.
V sedmih dneh si je sejem ogledalo po oceni organizatorjev približno 135.000 obiskovalcev, Ki se jim je s svojimi izdelki in storitvami na 58.500 kvadratnih metrih zaprtih in zunanjih površin predstavilo 1530 razstavljavcev iz 25 držav. "Obisk je presenetil tudi nas, ki smo vedno optimisti," je dodal Erjavec ter izpostavil, da so v nedeljo našteli 34.000 obiskovalcev, kar je rekordna znamka v zadnjih 15 letih.
Med strokovno javnostjo je bil, kot je dejal Erjavec, izreden odziv za razne okrogle mize, strokovna srečanja in forume, saj so bile dvorane v času strokovnih dogodkov polne. Med komercialnimi razstavami je bil največji delež namenjen kmetijski mehanizaciji, pomembno mesto so imele živilskopredelovalna industrija in strokovne razstave govedi, prašičev, drobnice in konj, tudi letos pa so
sejem za promocijo svojega gospodarstva in kmetijstva izkoristile številne države, predvsem Avstrija in Srbija.
Slovensko viteško vino prihaja iz Ormoža
Združenje slovenskega reda vitezov vina je na 44. mednarodnem kmetijsko-ži-vilskem sejmu pripravilo tretji viteški turnir slovenskih vin. Ocenjevali so vino sorte sovinjon, člani pa so na po-kušnjo pred petdeset vitezov prinesli dvajset vzorcev. Zmagovalec je med suhimi so-vinjoni postalo vino letnika 2005 Jeruzalema iz Ormoža, med polsuhimi je bil najboljši sovinjon 2004 Ljutomerčana iz Ljutomera, med polsladkimi je bil zmagovalec sovinjon 2005 mariborskega Vinaga, med sladkimi pa sovinjon 2000 suhi jagodni izbor Iva-
na Mijoška iz Rogaške Slatine. Zmagovalec turnirja je postal Jeruzalemov sovinjon 2005, ki si je tako pridobil naziv slovensko viteško vino.
Vinar leta je Stanko Čurin s Koga
Ob dnevu vinogradnikov so na sejmu podelili priznanja z 32. odprtega državnega ocenjevanja vin. Med vini, katerih kakovost je bila po splošnem mnenju enologov na izredno visoki ravni, je komisija podelila 363 medalj, od tega 11 šampionskih naslovov, 28 velikih zlatih medalj, 133 zlatih in 202 srebrni medalji. Na prireditvi so prvič razglasili in nagradili vinarja leta, ki je z največjim številom najbolje ocenjenih vin na ocenjevanju postal Stanko Čurin, Čurin-Pra-protnik PRA-VINO s Koga.
MŠ
Foto: SM
Ormož • Prve trgatve že čez dober teden
Podjetje pred trgatvijo in sredi investicij
Jesen je čas, ko je v podjetju Jeruzalem Ormož VVS veliko dela. V zadnjih mesecih delo vodi in usmerja nov predsednik uprave, diplomirani agronom Ivan Serec. To je priložnost, da pove, kako so se v podjetju pripravili na trgatev in kakšne načrte imajo.
Podjetje obdeluje 400 hektarjev vinogradov. Lani je bila številka še večja, saj so z lanskega na letošnje leto izkrčili kar 80 hektarjev vinogradov. Kljub temu v letošnji letini pričakujejo pridelek okrog 3.000 ton grozdja. Temu je treba prišteti še 2400 ton grozdja, ki ga bodo kupili od obeh ormoških zadrug. Na vprašanje, kako usklajujejo interese z zadrugo, ki je njihov večinski lastnik, je Serec povedal, da »ima zadruga interes, da čim več grozdja odkupi in proda. Ni rečeno, da bomo vse odkupili mi, zadruga lahko proda tudi kateri drugi kleti, vse je stvar pogajanj. Letos ima zadruga za 400 ton več sklenjenih pogodb s kooperanti, kot smo dogovorjeni. Zaradi dežja v maju bo pridelek kakšnih 10 % manjši od načrta. Tako glede količin bistveni odstopanj ne bo.«
Glede cen, ki pridelovalce najbolj zanimajo, se bodo odločali jeseni, doslej še niso imeli nobenih pogovorov o tej temi. Sicer pa Serec pričakuje povprečen pridelek in je vesel, da se ne bo se ponovila lanska slika, ko so imeli le 51 % izplen iz vinogradov. Kvaliteta je zaenkrat tudi povsem zadovoljiva, in če ne bo kakšne zapoznele toče, zaradi katere bi se potem pojavljala gniloba, bo let-
Prejeli smo
Protestno nestrinjanje
Člani Vinogradniško-sadjarskega društva Vi-tomarci, zbrani dne 18. 8. 2006, ob podelitvi priznanj ocenjevanja vina in srečanja ob klopotcu na turistični kmetiji Marte Druzovič iz Derbetincev, smo med drugim sprejeli sledeči sklep: Ne strinjamo se z zmanjševanjem
-	krčitvijo vinogradov!
Taka usmeritev se pojavlja v Evropski skupnosti za reševanje vinske krize v Evropi. Ministrica g. Lu-kačičeva je sicer podala nestrinjanje za Republiko Slovenijo. V njeno podporo zahtevamo, da Vinis, Kme-tijsko-gozdarska zbornica
-	Odbor za vinogradništvo, Poslovna skupnost za vinogradništvo, Združena zveza Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, Parla-
nik prav dober. V podjetju so tudi že določili površine za pozne trgatve, saj zaradi vremenskih razmer zadnji dve leti takih trgatev niso uspeli pridelati. Blagovna znamka z imidžem Jeruzalem Ormož pa seveda nujno potrebuje tudi predikate.
Muškatna penina slavila
v Gornji Radgoni
Že štiri leta v ormoški kleti sodelujejo z mobilno enologinjo Angelo Moor, ki potuje po svetovnih vinskih destinacijah in zasleduje najnovejše trende. V tem času so tudi aktivneje prisotni na sejmu v Londonu, v preteklosti preko poslovne skupnosti, letos pa celo samostojno. Direktor Serec je prepričan, da bodo po nekaj letih vloženega dela sedaj začeli obirati sadove. »Na vinskem trgu je namreč tako, da te kupci prva tri leta le opazujejo, spremljajo, in če se pojavljaš vsako leto s primerljivo kvaliteto, te začnejo jemati resno. V vinogradništvu so različni letniki, in kdor ni sposoben konstantno zagotavljati solidne kvalitete vina skozi daljše obdobje, v tem svetu nima možnosti.
Letos so nas začeli kontaktirati različni trgovci. Odprl se nam je poljski trg,
mentarni odbor za kmetijstvo in še drugi, posebno pa vlada, sprejemajo odklonilno stališče proti krčitvam in prepoved obnov še pred sprejetjem v EU. V EU naj zgornjo zahtevo nemudoma pošljejo ministrstvo in vlada.
Obrazložitev:
-	V Republiki Sloveniji bi postali vinogradniki še bolj nekonkurenčni, ker smo mali pridelovalci in v diskriminatornem položaju z vinogradniki v EU. Tam so vinogradniki večji in s tem cenejši.
-	Z vinogradniki EU smo v neenakopravnem položaju še zaradi tega, ker oni več pridelajo po hektarju, imajo večje vinogradniške kmetije, pri nas cenovno politiko vin vodijo posebne kletne organizacije, ne pa vinogradniki-kletarji, pri nas je zastopanih več sort na vinogradnika, zaradi bolj gotove pridelave različnih vremenskih let,
Ivan Serec je že nekaj mesecev prvi človek podjetja Jeruzalem Ormož VVS.
kamor je šlo preko 40.000 buteljk, zaključili smo posel z Wirgin Airlines in še nekaj zanimivih poslov se obeta jeseni. Uspešni smo tudi na različnih ocenjevanjih. V Gornji Radgoni je muškatna penina prejela naziv šampion, vino terasé pa je dobilo naziv prvaka Jeruzalemske vinske turistične ceste. To je veliko priznanje.«
Podjetje končuje tudi prenovo etiket in te dni bo na policah prva pošiljka Jeruzalemčana z novo eti-
keto. Na ta način bodo poenotili celotno linijo v obliki nasmeha. Odločili so se natisniti tudi nove prospekte, kmalu bo na voljo prenovljena internetna stran. Med različnimi prireditvami, ki so jih bolj ali manj uspešno poskušali obuditi k življenju v minulih letih, so se odločili obdržati martino-vanje. Nedavno pa so imeli na Svetinjah tudi zelo odmeven salon vin.
Jeruzalem Ormož se vse pogosteje pojavlja tudi kot sponzor raznih vsesloven-
pri nas je večina vinogradniških leg strmih in sopar-cele uporabnih leg male, po katastru imamo sicer veliko ha vinogradov, dejansko pa precej manj. Vinogradi so že bili izkrčeni zadnja leta. Obnova vinogradov je zadnja leta zastala. Večina pridelovalcev je starejših, brez pokojnine ali je ta nizka (kmečke) in se ne morejo prestrukturirati. Problem je tudi prenos na druge. Dejanske parcele so male, mnoge še z ročno obdelavo. Težave v trsničarstvu bodo še večje.
Predlogi, rešitve in pobude: upoštevanje že izkrče-nih vinogradov v Republiki Sloveniji, upoštevanje kvalitetne omejitvene pridelave s 7.000, 10.000 in 12.000 kg po ha, odvisno od sorte in nasada, uvajanje integrirane - naravi prijazne pridelave, uvajanje ekološke pridelave, zajem vseh obstoječih vinograde v register, vzpodbujanje za pridelavo na absolutno vinogradniških
legah vseh, za integrirano pridelavo in ekološko pridelavo in še kaj, usmeritev v pridelavo vrhunskih vin, to je le ob malih pridelkih na ha, tako bi obdržali in širili tržnost, dohodek - višje cene. Ohranila bi se poseljenost in kultivirana krajina in ne bi bilo konkurence pridelovalcem v EU. Za večje pridelovalce grozdja in vina je pomembno, da niso obremenjeni z višjimi dajatvami, kot so v EU, z osnovnimi davki ter DDV in stroški predvidenimi za repro material in življenjske stroške, tudi ne s trošarinami, kar velja za vse pridelovalce. Preveč je tudi restrikcij subvencij. Zbuditi je treba sindikat kmetov in iti v boj za pravice.
Podpredsednik društva Edi Kupčič Predsednica Mojca Druzovič, ing. agr.
Vinogradništvo sadjarsko društvo Vitomarci, Vitomarci 71
skih akcij in prireditev. V minulih letih menda podjetje ni imelo sredstev za marketing in samopromo-cijo, sedaj temu dajejo večji poudarek. Posledično beležijo tudi precej večjo prodajo vina. Ta se je v primerjavi z lani povečala za 11 %, kar je pri zmanjševanju potrošnje vina zelo dober rezultat. Večino vina še vedno prodajo v Sloveniji.
Aktivni so tudi pri posodabljanju kleti. Lani so veliko investirali v vrelne hale, letos pa nameravajo pred sezono nabaviti dve novi stiskalnici. Pri tem so se potegovali na razpisu agencije za kmetijske trge, kjer bodo dobili refundiranih 40 % od skupno 37 milijonov tolarjev, kolikor je predračunska vrednost stiskalnic. Direktor pa je mnenja, da bo potrebno posodobiti tudi mehanizacijo v pridelavi, saj imajo velike stroške s popravili.
Brez strahu pred reformo
Na vprašanje, ali spremlja in s kakšnimi občutki pričakuje evropsko reformo na področju vinogradništva, je Serec povedal: »Na evropsko reformo je treba počakati, politika melje, na kocu se bo izcimilo vse kaj drugega kot na začetku. Na krčitve in reforme gledam realno. Krčitve so najverjetneje problem velikih vinskih držav, kjer so šli v skrajnosti, ko so povsod, tudi na ravnini, kjer so opuščali drugo proizvodnjo, sadili trto. Ekonomika jim je to seveda bogato poplačala, saj so na ravnici stroški dela manjši. Vendar je to povzročilo poplavo vina. Pri nas je integrirana pridelava pogojena z nadmorsko višini, na kateri vinogradnik lahko prideluje. Ker je pri odkupu pogosto pogoj integrirana pridelava, kmetje pod to mejo niti niso sadili trte. Naši griči so zasajeni z vinogradi, kaj dosti prostora ni več, je pa bilo v zadnjih letih, kar je zelo pozitivno, veliko obnovljenega.«
Poleg vinogradništva ima podjetje tudi sadjarsko pridelavo, kjer imajo 250 hektarjev bruto površin, obdelujejo pa 160 hektarjev. Večinoma so posajene jablane. Pričakovani pridelek jabolk je okrog 3000 ton, od tega skoraj 1900 ton prve kvalitete, saj je
bila letina doslej brez toče. Glede na povpraševanje bodo pridelek razprodali, okrog 1300 ton pa bodo spravili tudi v hladilnico. Doslej so jabolka prodajali preko direktne pogodbe s Štajerskim sadjem, kako bo letos, pa je odvisno od novih dogovorov, saj se stara pogodba te dni izteče.
Celoten Jeruzalem Ormož VVS ima po kadrovskih spremembah 133 redno zaposlenih, od tega 23 v sadjarstvu. Med letom dodatno za določen čas zaposlujejo okrog 30 oseb, v času pobiranja grozdja in jabolk pa se ta številka povzpne krepko preko 200 zaposlenih za določen čas. Letos večjih težav z delavci nimajo, saj so se dogovorili z zavodi za zaposlovanje, k temu pa je pripomogla tudi spremenjena zakonodaja. Sedaj je namreč več vzvodov, ki preprečijo, da je en dan na obiranju 100, drugi dan pa le še 30 ljudi, kot se je znalo dogajati v minulih letih.
Jeruzalem odprt
šele spomladi
V zadnjih letih, tudi po lastniških spremembah, Jeruzalem Ormož VVS sodeluje z drugimi ponudniki na vinski turistični cesti, največ s podjetjem IGD Holermuos, ki ima objekt na Svetinjah in je podnajemnik objekta na Jeruzalemu. Vedno več gostov pa sprejema tudi Malek.
Na Jeruzalemu, kjer se dogaja prenova osrednjega objekta, je pogodbeni rok za zaključek del začetek januarja. Vendar v podjetju razmišljajo, da najbrž ne bi bilo preveč modro objekt odpirati v zimskem času, ko ni gostov, zato razmišljajo o uradni otvoritvi v marcu. Obnova bo stala 293 milijonov tolarjev, investitor pa je IGD Holermuos. Ta je nekaj sredstev pridobil iz skladov za regionalni razvoj v obliki kreditov in nepovratnih sredstev, tretjino sredstev pa prispeva podjetje Jeruzalem. Objekt imajo za 50 let v najemu od občine Ljutomer, nato pa so ga dali v podnajem podjetju Holermuos. Uporabljati ga nameravajo za ekskluzivno prodajo in promocijo svojega vina.
vki

Foto: vki
Ormož • Startali v novo šolsko leto
Razmišljajo o drugih programih
Te dni je ponovno oživela tudi ormoška gimnazija. V novo šolsko leto je startalo 247 dijakov v osmih oddelkih, med njimi 59 prvošolcev, z njimi pa tudi 23-članski učiteljski zbor.
Za razliko od lanskega šolskega leta, ko so bili oddelki zasedeni do zadnjega mesta in so morali kakšnega dijaka, ki se je še želel prepisati k njim, zavrniti, je letos v prvih letnikih na Gimnaziji Ormož še nekaj prostih mest, je povedala ravnateljica Sonja Posavec. Relativno mlada splošna gimnazija si je v minulih letih prizadevala, da bi pridobila pod svojo streho še kakšen športen oddelek, vendar jim ministrstvo tega ni nikoli odobrilo. Veliko poudarka dajejo pri svojem delu naravoslovju, kar se lepo vidi tudi pri maturitetnih skupinah, ki so najbolj polne prav pri naravoslovnih predmetih. Sicer pa se jim zdi pomembna prednost njihove šole tudi majhnost, saj dejansko lahko poznajo in poskrbijo za vse dijake. To omogoča tudi povsem drugačne odnose med dijaki in profesorji, kot smo jih vajeni v velikih centrih. V prihodnjih letih pa nameravajo ponudbo srednješolskih programov v Ormožu dopolniti še s kakšnim. Za konkreten program še se niso odločili, vendar ravnateljica
Gimnazija je ponovno oživela.
Posavčeva pravi, da imajo v mislih programe, ki bi ustrezali potrebam po izobrazbeni strukturi ormoškega okolja.
Te dni so zaključili jesensko maturo, ki jo je opravljalo 11 dijakov, le pet jih je bilo iz letošnje generacije. »Iz pogovorov z lansko generacijo lahko sklepam, da se je velika večina naših maturantov uspela vpisati na izbrano fakulteto oziroma so se vpisali na fakultete, kjer ni bilo omejitve vpisa.«
Precej pozornosti bodo
letos posvetili mladinskemu evropskemu parlamentu, debatnim turnirjem, morda pa jim bo uspelo organizirati tudi izmenjavo z dijaki iz Nizozemske. Ob koncu leta bodo zaključili večletni projekt zbiranja prleških besed in natečaj za literarno delo v prleškem narečju. Lani je pričel z novim zagonom delovati pevski zbor, letos pa razmišljajo tudi o ustanovitvi orkestra oziroma mešane zasedbe. Nadaljevali pa bodo tudi s prostovoljnim soci-
alnim delom v kraju. Med športnimi dejavnostmi so v ospredju rokomet in nogomet, gotovo pa bodo izvedli tudi šolsko ligo v malem nogometu in namiznem tenisu. To bo letos tudi bolj prijetno kot minula leta, saj so v polenih počitnicah opravili nujno potrebno zvočno izolacijo športne dvorane.
Gimnazija je kot partner pristopila tudi k evropskim projektom, katerih nosilci so različne fakultete. Tako so profesorji aktivni pri uvajanju pripravnikov in mentorjev za delo s pripravniki. V okviru tega projekta so za dobo 10 mesecev dobili pripravnika. V sodelovanje s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo so vključeni vsi naravoslovci gimnazije. S Pedagoško fakulteto v Ljubljani pa sodelujejo na področju vzgojnega delovanja in ukrepanja na šoli ter v projektu akcijskega raziskovanja in medpredmetne-ga povezovanja na področju matematike, glasbe, športa in državljanske kulture. Projekti so na samem začetku uvajanja, zato bo na rezultate potrebno še malo počakati.
vki
Pobrežje • Deset let folklornega društva
Slavili, peli, igrali in plesali
Folklorno društvo Pobrežje, ustanovljeno 21. 1. 1996, se je v letih od svojega nastanka zelo uveljavilo, tako da so poznani tudi drugod, ne samo v domačih krajih. Pohvalijo se lahko, da vabila na raznorazne prireditve kar dežujejo, njihove vrste pa zadnja leta zapolnjuje čedalje več članov.
Kot radi povedo, je Folklorno društvo Pobrežje svoj razvoj pravzaprav nadgradilo iz »Pobreških plesačev«, znane skupine iz Pobrežja, ki je že pred mnogimi leti v času pusta s petjem hodila od hiše do hiše ter gospodarju in gospodinji voščila obilno in srečno letino, nato zaplesala in tudi zapela. Zaradi tega je pri vaš-čanih Pobrežja moč zaznati še poseben čut po ohranjanju ljudskega plesa, petja ter dru-
gega ljudskega izročila.
Društvo od nastanka v letu 1996 ohranja tradicijo in običaje, ki so se ohranili, prav tako pa s svojim raziskovanjem njeni člani iščejo kulturno dediščino, ki je tik pred pozabo. Že nekaj let po nastanku društva, ki je sprva štelo tri sekcije: Folklorno skupino, Korante in Pobreške plesače - kolednike, je svojo prepoznavnost utrdilo s sekcijama Obetavnikov in ljudskih
pevk. Obetavniki so tako na domačih in tudi drugih odrih poskrbeli s humorističnimi skeči ter drugim razvedrilnim programom za veliko nasmejanih in radostnih obrazov, sekcija ljudskih pevk pa je že kmalu po nastanku izdala svojo prvo avdio kaseto s 14 ljudskimi pesmimi.
Da so zares uspešni, smo se lahko prepričali v petek, 1. septembra, ko so v vaškem domu Pobrežje pripravili
Foto: Miran Drevenšek
Člani FD Pobrežje so proslavili 10-letnico.
zares bogat kulturni program. Kar 135 nastopajočih so ob svojem slavju povabili na pobreški oder, ki je pred kratkim dobil novo podobo. Zraven ljudskega petja in plesa je bilo mogoče slišati tudi veliko ljudske glasbe. Člani društva so ob tej priložnosti izdali zloženko z opisom svojega 10-letnega delovanja ter posneli DVD z video in avdio vsebino.
Zraven gostiteljev so v goste povabili prijatelje iz Trbovlja - folklorno skupino Kulturnega društva Svoboda center Trbovlje. Na prireditvi so nastopili še ljudski pevci Društva upokojencev Dolena ljudske pevke Turističnega društva Klopotec Leskovec ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče, Folklorna skupina Rožmarin Dolena, ljudske pevke Folklornega društva Lancova vas, harmonikarji Veseli Jožeki, ljudske pevke Kulturnega društva Sela ter folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas. prireditev je vodil marjan Nahberger. Po podelitvi zahval vsem udeležencem, se je slavje nadaljevalo pred vaško dvorano. Slavljenci so namreč poskrbeli, da pijače in jedače po bogatem kulturnem programu ni zmanjkalo.
Miran Drevenšek
Tednikova knjigarnica
Danes je mednarodni dan pismenosti
Kakšen dolgčas -dan pismenosti! A ne bi bilo bolj zanimivo imeti dan nepismenosti? To bi bil dan brez črk in številk. Brez napisov, podnapisov, naslovov, časopisov, knjig, učbenikov, denarja, računov, revij, letakov, vstopnic, reklam, oglasov, brez urnikov, voznih in sedežnih redov, brez smerokazov, brez raznovrstnih dispeljev... Nihče ne bi smel nič prebrati, nič tiskati, nič pisno sporočati, nič telefonirati, nič po elektronski pošti pošiljati, niti podpisovati potrdil plačil z bančno kartico, nič razvrščati, preštevati, ne tekmovati, meriti, odmerjati, preverjati, ocenjevati, načrtovati, tehtati... Si predstavljate? Kaj bi sploh počeli, da bi se izognili črkam in številkam? Zaprte bi bile trgovine, banke, šole, knjižnice ... Gostilne in bifeji ne bi imeli ne cenikov, ne jedilnikov, ne blagajne ne bi ropotale. Zdravniki ne bi pisali receptov, javni prevoz bi bil nemogoč brez vozovnic in televizijci zagotovo ne bi spravili skupaj programa brez črk. Zaprte bi bile bencinske črpalke, občinski uradi, mejni prehodi... To bi bil hec! Ali pa ena sama groza, človeški kolaps. Ne spomnim se imena znane, branju zavezane osebnosti, ki ji je bilo zaradi bolezni odsvetovano branje. Malo za šalo, malo pa zares je možak zaprosil svoje varuhe, ali lahko prebere vsak kakšno pisemsko znamko. Hmm, kako samoumevna je vsakdanja, povsem mimobežna raba črk in števil! Kaj vse je mogoče s petindvajsetimi črkami in desetimi števkami? Inje nemogoče brez njih.
Morda bi tak nepismen, nebralni dan spreobrnil mnoštvo tistih, ki jih lahko mirno okličemo za pomanjkljivo pismene, slabo pismene, skoraj nepismene.
Pismenost (glej tematsko izdajo Sodobne pedagogike, št. 2, letnik 2000) je niz spretnosti za predelovanje pisnih informacij, potrebnih za opravljanje številnih nalog v domačem, delovnem in v življenjskem okolju nasploh. To je kompleksna spretnost, ki zahteva in združuje različne zaznavne in miselne procese ter raznotere intelektualne sposobnosti. V mednarodnih raziskavah pismenosti odraslih (leta 1988je bila vključena tudi Slovenija) obdelujejo tri kvalitativno različne vrste pismenosti: besedilno, dokumentacijsko in računsko. Prva zajema znanje in spretnosti za razumevanje in rabo umetnostnih in neumetnostnih besedil. Druga, ki nasprotno od prve ne prevladuje v okviru šolskih dejavnosti, zahteva obvladovanje širokega spektra dokumentov, matričnih struktur (razpredelnice, znaki, kazala, seznami, urniki, zemljevidi, diagrami, obrazci...). Računska pismenost zajema spretnost reševanja nalog in različnih operacij, ki jih zahteva vsakodnevno življenje.
Izraz pismenost se lahko navezuje izključno na branje (bralna pismenost, čeprav se sliši kot nonsens), zaslediti je še geografsko pismenost, informacijsko, računalniško, na domačem brskalniku pa je največ zadetkov v zvezi s finančno pismenostjo, a pojavi se tudi družinska pismenost.
Ob dnevu pismenosti sama največkrat pomišljam o skromnih zmožnostih pisnega izražanja in pomanjkanja kritičnega branja predvsem pri odraslih, o dolgočasnem sporočanju, brez domišljije in z majhnim besednim zakladom, spomnim se sicer smešnih, a v resnici trapastih sporočil, ki rada krožijo po elektronski pošti ( npr. zapisniki policistov ob prometnih nesrečah in drugih prekrških, terjatve zavarovalnicam za povračilo škode, sporočila z oglasnih desk v župniščih, zbirke nerodnosti iz malih oglasov v različnih medijih, novinarske race...). A najbolj kritično ob vsem tem je nebranje in neposlušanje ter posledično nerazumevanje, napačno tolmačenje, površno komuniciranje, prazno govoričenje, zavajanje, brez-sramno nepoznavanje osnov pisnega sporočanja in pravil rabe maternega jezika. (In rada bi vedela, zakaj ima večina zdravnic in zdravnikov tako obupno grdo in nečitljivo pisavo.)
In spomnim še na lepopisje, vrlino, ki počasi, a vztrajno izumira. Morda bi pred dnem pismenosti veljalo uzakoniti še dan lepopisja.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Ptuj • Za katere srednje šole se mladi največ odločajo
Največ dijakov ima Ekonomska šola
Natanko pred tednom dni se je novo šolsko leto začelo tudi za dijake po vsej Sloveniji. Za dijake na ŠC Ptuj bo letošnje leto prineslo kopico sprememb. Med najpomembnejšimi je zagotovo prehod na enoizmenski pouk, ki ga na Ptuju ni bilo že približno 20 let.
Foto: M. Ozmec
Preverili smo, na katere srednje šole se mladi najraje vpisujejo ter kakšne novosti jim prinaša novo šolsko leto.
Na Šolskem centru imajo daleč največ vpisanih dijakov na Ekonomski šoli, in sicer kar 884. Skupaj imajo kar 32 oddelkov, izvajajo pa 6 različnih programov. Najmanj vpisanih v prvi letnik imajo v programu administrator, kjer bo 1 oddelek, ki ga bo obiskovalo 20 dijakov. Sledi mu smer trgovec, v katerega se je letos vpisalo natanko 30 dijakov. V ekonomski gimnaziji bo 56 dijakov prvega letnika razdeljenih v 2 oddelka. V 1. letnik smeri ekonomski tehnik se je letos vpisalo 64 dijakov, ki bodo prav tako razdeljeni v 2 oddelka. Največji vpis na Ekonomski šoli beležijo v poklicno-tehni-škem izobraževanju, kjer je v 1. letnik vpisanih 68 dijakov. Zraven naštetih programov izvajajo tudi poklicni tečaj, za katerega podatkov o vpisu še nimajo, saj vpis traja do konca septembra. Po besedah ravnateljice Ekonomske šole Branke Regvat-Kampl se bodo tudi letos trudili zagotoviti vse višjo kakovost pedagoškega procesa. Poudarek bodo v letošnjem letu

-t_L.
dali podjetništvu za dijake. Skupaj z Gea Collegem iz Ljubljane bodo konec aprila pripravili na šoli tudi dan odprtih vrat. »Posvetiti se nameravamo tudi mednarodnim projektom. Pričenjamo projekt Comenius, izvajali bomo tudi mednarodni projekt podjetništva v sodelovanju s 1. ekonomsko šolo v Zagrebu, nekaj bo projektov, namenjenih naravoslovju, kjer bo šlo za urejanje okolice šole v kontekstu razvoja turizma, nekaj pa bo tudi družboslovnih in umetniških projektov,« je povedala Regvat-Kamplova. Ekonomska šola Ptuj zelo dobro sodeluje tudi z nekaterimi organizacijami, kjer dijaki izvajajo prostovoljne oblike dela, posvetiti pa se nameravajo tudi humanitarnim akcijam.
Na Poklicni in tehniški elektro šoli na Ptuju imajo letos skupaj vpisanih 512 dijakov. Izvajajo šest različnih programov: elektrotehnik elektronik, elektrotehnik računalništva, tehnik mehatro-nike, elektrikar elektronik, mehatronik operater in elektrotehnik elektronik. Največ dijakov, vpisanih v 1. letnik, imajo v programu elektrotehnik računalništva, in sicer 62. Na drugem mestu je elektrotehnik elektronik, kjer se je na novo vpisalo 34 dijakov. 27 dijakov bo obiskovalo 1.
letnik programa tehnik me-hatronike, ki ga letos izvajajo poskusno. Popolnoma enako število dijakov je vpisanih v program mehatronik operater, v program elektrotehnik elektronik pa 18 dijakov. Najmanj dijakov se je odločilo za vpis v srednje-poklicno izobraževanje elektrikar elektronik, in sicer 9. Kot je povedal ravnatelj Poklicne in tehniške Elektro šole Rajko Fajt, se bodo letos osredotočili predvsem na izostanke dijakov, ki so jih v minulem letu že precej zmanjšali, a se bodo trudili, da bo teh še veliko manj. »To bomo poskušali doseči vsi skupaj; starši, dijaki in učitelji. Potrudili se bomo tudi, da bomo dosegli čim boljši uspeh. Letos so bili naši dijaki 91-odstotni, a bomo poskusili ta rezultat še izboljšati,« je povedal Fajt.
Na Poklicni in tehniški kmetijski šoli se bo letos šolalo 236 dijakov. Samo 11 dijakov se je odločilo za vpis v 1. letnik nižjega poklicnega izobraževanja, v program kmetijski tehnik se jih je vpisalo 13, v poklicno-tehniško izobraževanje 25 in v triletni program izobraževanja 30 dijakov.
Na Poklicni in tehniški strojni šoli imajo letos skupaj vpisana 402 dijaka. Od tega je kar 126 dijakov vpisanih v 1. letnik. Izvajajo
4 programe: nižje poklicno izobraževanje, strojni tehnik, poklicno tehniško izobraževanje in triletni program. Za nižje poklicno izobraževanje je bilo najmanj povpraševanja, v 1. letnik so se vpisali samo 4 dijaki, 31 se jih je odločilo za program strojni tehnik, 36 za poklicno tehniško izobraževanje, največ, 55 dijakov, pa za triletni program.
Po besedah direktorja Šolskega centra (ŠC) na Ptuju Branka Kumra bodo na Kmetijski šoli poskušali povečati ali vsaj ohraniti interes med mladimi za področje kmetijstva, na Strojni šoli pa bodo delali na tem, kako zadostiti potrebam okolja.
Od oktobra naprej se bodo teoretične vsebine Elektro šole izvajale v prostorih stare vojašnice na Vičavi, kjer bo ŠC imel na razpolago 20 učilnic za izobraževanje. »Pomembno je poudariti, da se na Vičavo ne seli Elektro šola. Tam bomo samo izvajali teoretični del, laboratorijske vaje in praktično usposabljanje pa še bo vedno potekalo v prostorih ŠC,« je poudaril Kumer. Vsekakor pa bo eno-izmenski pouk, ki ga bodo izvajali od oktobra dalje, pozitivno vplival tako na delo učiteljev kot tudi dijakov.
Dženana Bećirović
Jakob Emeršič
Je Ptujska knjiga resnično ptujska?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ortodoksni zgodovinarji se seveda zmrdujejo nad amaterskim zgodovinarjem, ki si je dopisoval s številnimi arheologi po Evropi, zlasti v Angliji, na Češkem itd. ter poklicnim vojakom Davorinom Žunkovičem (1859, Ptujska Gora-1940) in v številnih delih dokazoval avtohtonost Slovanov v Evropi. Njegovo je tudi avtorstvo knjige Die Ortsnamen des oberen Pettauer Fel-des. Dokazuje med drugim, da je središče danes tako razvpitega grala Boč, saj išče te dokaze zlasti pri Eschenbachu ter drugje, kar potrjujejo najnovejše izdaje zgodb kralja Arturja in vitezov okrogle mize.
Že prav trapasto je, kako je zanemarjeno ime Jakoba Gomil-šaka (1843, Biš-Trst, 1906), avtorja pesmi Slovenec sem, ki je celo konkurirala za slovensko himno, prleške Dere sen še mali bija, Če študent na rajžo gre, njegovega opisa Haloz, povesti iz Ptuja in okolice Dva soljubnika, potopisa Potovanje v Rim itd. To dejansko spada med urednikove večje spodrsljaje. Slovensko-goriško motiviko v številnih zbirkah obdeluje tudi pesnik in pisatelj Franc Mohorič (1866, Podgradje-1928). Podobno bi lahko omenili njegovo hčerko Mileno Mohorič (1905, Ormož-1972) v njenih zgodbah, ki se dogajajo v teh krajih.
S Halozami jepovezana povest RibičevJurka (1911) politika in pisatelja ter udeleženca soškefronte Ljudevita Pivka (1866, Nova vas pri Markovcih-1937), da ne računamo njegovih drugih del. Med duhovnike, ki so se lotili pesnikovanja v prleškem narečju z vsem šegavim humorjem, štejemo Petra Skuhalo (1847-1913) z zbirkama Popevke (1907) ter Povesti, črtice in nekatere pesmi (1919). V Lenartu je nastala zgodovinska in zelo brana knjiga Ožbolta Ilauniga (1876-1945) Črni Križ pri Hrastovcu (1928), delo, ki se dogaja v Slovenskih goricah okrog Hrastovca in delno na Ptuju. Avtorja je v slovenskogoriškem romanu Kontrolor Škrobar (1914) opisal Alojz Kraigher (1877-1959), ki je pri Lenartu služboval kot zdravnik, in iz časa njegovega službovanja imamo tudi prekrasne vrstice o tukajšnjih krajih v pismih Ivana Cankarja.
Iz malo poznejšega obdobja je mladinska pesnica Anica Čer-nejeva (1900-1944), ki se s pesmimi Viničarka in Božič v Halozah dotika tukajšnjih razmer. Za Ptujčane je zlasti zanimiv nedokončan roman obetavnega pesnika in socialnega pisatelja ter ptujskega gimnazijskega profesorja Toneta Šifrerja (1911, Žab-nica-1942), in sicer Vrnitev meščana (1971), ki je izšel v Šifrer-jevem zbranem delu. Tudi prekmurski Miško Kranjec sega z romanom Fara sv. Ivana (1947) v opis Sv. Tomaža pri Ormožu ter ostalih Slovenskih goric. Ustreljeni pisatelj in ptujski gimnazijec Jože Kerenčič (1915-1941) se v svojih delih in študijah enako dotika tukajšnjih krajev. Prav tako je njegov bližnji rojak in idejni nasprotnik Ruda Jurčec (1905, Ormož-1975) s svojo spominsko prozo Skozi luči in sence (1964) zanimiv tudi za Ptujčane.
V zborniku sta omenjena dva nemška pisatelja, vendar bi za objektivno podobo moral omeniti vsaj še Ernsta Kratzmanna s ptujskim romanom Die Automaten (1922), enako ptujski roman Kurta Hildenbranda Matzaka (r. 1896) Waldmûllerprekine potovanje - W. unterbricht seine Reise, kjer je poleg mitnice več o sosednjem Turnišču. Tudi znani nacionalistični Hans Bartsch govori v svojih delih tako o Slovenskih goricah kot tudi o Halozah. Naslednji nemški pisatelj in Ptujčan je Hermann Pirich z romanom Der verufene Inseln (Berlin 1939), ki se dogaja v Ptuju v začetku 19. stoletja in ta otok je tako imenovani Gunžerjev otok. Zelo dober opis Ptuja dobimo tudi v monografiji Heinza Schûttlerja Kasimir Luigi (1944).
Po vojni so se ukvarjali s ptujsko oziroma okoliško motiviko Jože Pahor (1884-1964) v drami iz Haloz Viničarji (1951), duhovnik, pozneje znani koroški slovenski kulturni delavec, pisatelj, dramatik ter narodopisec Metod Turnšek (1909, Budi-na-1976), kije v romanu In hrumela je Drava (1957) opisal življenje v Ptuju med vojno, kjer so glavne osebe iz znane ptujske družine Aličev. Tudi drugi zamejec in v nekem smislu eden od »očetov slovenske države« FrancJeza (1916, Hajdina-1984, Trst), krščanski socialist, partizan ter po letu 1948 begunec v Trstu, pisatelj in publicist, katerega ime je bilo v Jugoslaviji prepovedano sploh omenjati, razen v primeru napadov ob izdaji njegove knjige Skandinavski izvor Slovencev (1967), obdeluje Ptuj in Hajdino tako v svojem nedokončanem avtobiografskem romanu Smrt v pomladi (Novi list 1968-1969) kot tudi v zgodovinski povesti Moč ljubezni (1967), osebnosti iz teh krajev v pretresljivi knjigi o Dachauu Spomini iz taborišča (1985) ter še marsikje drugje: celo v omenjeni študiji Skandinavski izvor Slovencev ni lik kurenta samo na naslovnici, temveč je glavna nit dela. Tudi njegov brat Maks Jeza (r. 1918-1944), ki je bil ubit kot partizan, se v svojih začetnih literarno-publicističnih spisih dotika Ptuja in Haloz in tako na primer spregovori o tukajšnji skoraj neznani temi o Francozih na Ptuju. Sedaj že pokojni Cvetko Zagorski (1916, Jesenice) v knjigi Zločin: povest o nekem življenju (Mohorjeva družba Celje 1975; z obširno bibliografijo ter opisom Haloz J. Emeršiča) poseže v ptujsko Ornigovo ponemčevalno politiko kot tudi v slaboumnost nemškega sodstva, ki malce omejenega haloškega viničarja obtoži kanibalizma ter ga celo najprej hoče obsoditi na smrt. Med zgodovinske obdelave Ptuja štejemo tudi roman Svet v zatonu (1953) Ilke Vašte, Oskarja Hudalesa roman Požar krvi (1969; posvečen 1900-letnici Ptuja), Alojza Rebule V Sibilinem vetru (1968; 1992), romanu, ki se delno dogaja tudi v rimski Poetovioni in ji avtor napiše pravi hvalospev. Dunajski Slovenec, pesnik in pisatelj Lev Detela (1939, Maribor), ki je mladost preživel v Središču ob Dravi, v zgodovinskem romanu Jantarska zveza (1998) vzame za osnovo venetsko teorijo, da so Veneti predniki današnjih Slovencev, in delo se delno dogaja tudi na Ptuju. Navsezadnje spada v to skupino tudi precej mlajši Jakob Emeršič (r. 1940, Gradišče pri Leskovcu v Halozah), ki obdela v delu Manjši in ponižani bratje: pasijonske igre ob 750-letnici prihoda minoritov na Ptuj (1989) v dramsko-pesniških slikah zgodovino slovenskih oziroma ptujskih minoritov. Tudi Tone Peršak (1947, Ločki Vrh pri Destrniku) se z zgodovinskim romanom Vrh (1984) loteva ptujskih dominikancev.
Nadaljevanje prihodnjič
Videm • Županski kandidat LDS Janez Merc
Za večjo gospodarnost s prostorom
Zadnji avgustovski dan se je kot kandidat za župana Vidma na listi LDS predstavil magister Janez Merc, sicer že od ustanovitve občine občinski svetnik.
»Ta korak je rezultat večletne in trezne presoje, zelo dobrega poznavanja problematike naše občine in cilja, da kot župan lahko naredim več za boljše življenje naših ljudi,« je uvodoma povedal Janez Merc.
V širokem, podrobno predstavljenem programu je Merc izpostavil predvsem nujnost boljšega ravnanja s prostorom: »Nujno za nadaljnji razvoj občine je posvetiti vso pozornost učinkovitejšemu gospodarjenju s prostorom, pri tem pa mislim na zagotavljanje predkupne pravice ob-
čine v smeri ureditve obrtne in industrijske ter stanovanjske cone, pa tudi zagotovitve zemljišč za druge projekte, kot je, recimo, dom za starejše občane. Osebno menim, da je občina doslej na tem področju naredila veliko premalo oz. veliko manj kot bi lahko! Z boljšim prostorskim gospodarjenjem se namreč občini in občanom odpirajo številne nove možnosti za izboljšanje kvalitete življenja, nujno pa je tudi pritegniti nove investitorje, za kar pa je seveda osnova pravilno prostorsko planiranje in ustvarja-
Magister Janez Merc: »Z boljšim prostorskim gospodarjenjem se občini in občanom odpirajo številne nove možnosti za izboljšanje kvalitete življenja, nujno pa je tudi pritegniti nove investitorje!«
nje ugodnih pogojev.«
Sicer pa se Janez Merc, kot je povedal, zaveda, da bo v prihodnjem mandatu potrebno izpeljati že sprejete projekte, v prvi vrsti izgradnjo vodovoda v Halozah in kanalizacijo v nižinskem delu ter dokončati izgradnjo vrtca, napoveduje pa še nadaljnje modernizacije cest v haloškem delu občine s pomočjo evropskega sofinanciranja, zavzel se bo tudi za razvoj turizma, kmetijstva in gospodarstva, aktivnejše društveno življenje ter razrešitev nekaterih čisto konkretnih
nerešenih težav. Za realizacijo programa pa Merc poudarja, da bo potrebna tudi učinkovita in sposobna občinska uprava, kjer bi bilo potrebno zaposliti še pravnika.
Predstavitve kandidature sta se udeležila tudi generalna tajnica LDS Metka Vesel Valentinčič ter direktor LDS Peter Jamnikar, ki sta Mercu izrekla vso podporo stranke ter napovedala, da ima največja opozicijska stranka letos v državi na lokalnih volitvah kar 140 županskih kandidatov.
SM
Gorišnica • SDS in SLS s skupnim županskim kandidatom
Kandidiral bo tudi župan Jožef Kokot
V kulturni dvorani gorišniške občinske stavbe so v soboto popoldne pod okriljem kratkega kulturnega srečanja tudi uradno predstavili in potrdili podporo SDS županskemu kandidatu stranke SLS, sicer tudi sedanjemu županu Jožefu Kokotu.
Po predstavitvi dela OO SDS Gorišnica, ki je od marca letos brez cirkulanskega članstva, predseduje pa mu Danica Zupanič, je zbranim svoj program predstavil župan in županski kandidat na letošnjih volitvah Jožef Kokot, ki je najprej povedal, da so razlog za njegovo ponovno kandidaturo številni začeti in še neizpeljani projekti: »V enem mandatu je nemogoče izpeljati vse zastavljeno, zlasti ko gre za velike, medobčinske projekte, kot je načrtovana izgradnja kanalizacijskega omrežja, za katero smo uspeli pridobiti tudi
velik delež evropskih in državnih sredstev. Prav tako se začenja zelo pomemben proces regionalizacije države, v katerem sem kot župan občine ves čas aktivno sodeloval za doseganje naše 14, spod-njepodravske regije. Glede na razcepitev občine nas čaka še zelo težka delitvena bilanca, ki jo lahko korektno opravi le tisti, ki ima neposreden vpogled v vse občinske zadeve. V pripravi je nov občinski prostorski plan in strategija ter seveda številni razvojni projekti, namenjeni pridobivanju evropskih sredstev v finančnem obdobju
Kandidaturo za župana občine Gorišnica je uradno napovedal tudi sedanji župan Jože Kokot - poleg SLS mu je podporo izrekla tudi SDS
2007 do 2013. Že doslej smo bili kot občina zelo uspešni pri projektnem delu, saj smo s številnimi uspešnimi kandidaturami uspeli obogatiti občinski proračun za približno 200 milijonov tolarjev!«
Kokot je v nadaljevanju kot enega prednostnih konkretnih projektov, ki se jih bo lotila občina, navedel izgradnjo novega in večjega vrtca z jaslimi, nadaljevanje in širje-ne industrijsko-obrtne cone, pripravo cone za umestitev kmetijskih objektov, kot so npr. farme, ter določitev stanovanjskih con, zavzel se je tudi za ohranjanje in razvoj
društvenega življenja, vizijo turizma pa je povezal s ptujskimi Termami, od koder naj bi goste pripeljali na oglede kulturnih in drugih znamenitosti občine. Ob koncu je Kokot še poudaril: »Kot županski kandidat vam ne bom in ne mislim obljubljati 'gradov v oblakih! Tisto, kar vam z gotovostjo lahko obljubim, pa je veliko trdega dela in odlični projekti za pridobitev dodatnega denarja. To pa lahko obljubim na osnovi doslej doseženega in realiziranega!«
Župansko kandidaturo Kokota je podprl tudi poslanec SDS Branko Marinič, ki je poudaril, da se je izvršilni odbor stranke odločil s sklepom podpreti njegovo kandidaturo v skladu z načelom SDS, da se bodo povsod podrli le najboljši ljudje, tisti, ki so se že dokazali s svojim delom in uspehi, ne glede na to, ali so člani SDS ali ne.
SM
Hajdina • Radoslav Simonič še tretjič v župansko bitko
V kandidaturo izključno zaradi velikega napredka
Za tretjo župansko kandidaturo se je hajdinski župan Radoslav Simonič odločil izključno zaradi mnenja velike večine občanov, da je občina Hajdina od svoje ustanovitve pred osmimi leti dosegla velik napredek na vseh področjih lokalne samouprave, je povedal za Štajerski tednik.
Občina Hajdina je projekt lokalne samouprave, ki je zagotovo upravičil pričakovanja. "V naslednjih štirih letih se bodo v občini Hajdina pričele izvajati investicije, za katere so se projekti pričeli pripravljati že pred več kot štirimi leti. V mislim imam največji projekt ekologije, ki se bo kdajkoli odvijal v naši občini: v sklopu projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja oziroma konzorcija se bodo zgradili primarni vodi kanalizacije in zamenjale obstoječe azbestne vodovodne cevi. Ob tem priložnosti moram jasno povedati, da si svojega dela na tem projektu v preteklih petih letih pač ne pustim vzeti. S takratnim županom MO Ptuj Miroslavom Lucijem sva podpisala prvo pismo o nameri
za sodelovanje občine Hajdina in MO Ptuj pri tem projektu. Ideja je nastala pri in v mojem pozdravno-otvoritvenem nagovoru pri odprtju prvega globinskega vodnjaka pri vohohranu v Skorbi. Projekt bo v občino Hajdina v prihodnjih štirih letih prinesel nad 800 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz ko-hezijskega sklada EU in nad 300 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz RRP za varstvo okolja. K temu pa je potrebno dodati še okrog 300 do 400 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna. Zaradi tega bomo v občini morali biti v naslednjem mandatu zelo varčni pri ostalih investicijah. Vsakomur mora biti jasno, da tak in še nekaj drugih projektov, med katere štejem tudi Megalaxio, ne more na-
stati z nekimi programi za naslednja leta, ker gre za projekte, ki nastajajo več let, preden postanejo operativni. Občinska uprava je samo v času potekanja upravnih postopkov
pridobila nad 300 podpisov lastnikov zemljišč in jih notarsko overila. Ob Megalaxiji, ki naj bi se začela graditi spomladi leta 2007, se bo začela graditi tudi avtocesta Slivnica
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič
- Draženci, načrtujemo tudi izgradnjo vrtca pri OŠ Hajdina, v občinskih načrtih pa je tudi izgradnja doma starejših," je še dodatno svojo kandidaturo utemeljil Radoslav Simonič, zdajšnji župan občine Hajdina, ki svoje zaposlitve ne jemlje kot funkcijo ali poklic, temveč že kar način življenja. Kot župan mora včasih hočeš-nočeš reči ne v določenih zadevah, s tem pa pri tistih, ki ne znajo poslušati in ne vidijo drugih, razen samega sebe in svojega prav, povzroči nezadovoljstvo.
Kot delno realiziran projekt šteje 11. fazo obkanalske ceste s kolesarsko stezo od Hajdoš do Slovenje vasi. Prva faza od meje z MO Ptuj do hajdoškega mostu je namreč v zaključni fazi. Za 11. fazo bo v letu 2007 izveden skupni
javni razpis z DRSC, na katerem pričakujejo okrog 30 milijonov tolarjev namenskih sofinancerskih sredstev. Ostali projekti, ki so si jih zastavili v drugem mandatu, so uresničeni, nekaj jih je sicer še v delu. V tem obdobju pa je bilo realiziranih tudi nekaj projektov, ki so kot urgentni prihajali v občinski proračun na temelju odločitev občinskega sveta in skladno s programi potreb vaških odborov, društev in drugih predlogov občinskih svetnikov. Šele z izvedbo najrazličnejših investi-cijih v preteklih dveh mandatih, smo ugotovili, kako smo zaostajali za drugimi okolji na Ptujskem, kjer so svoje občine imeli že veliko pred nami, je še povedal Radoslav Simonič.
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
Prvenstvo v 1. SRL se nezadržno bliža
Stran 16
Judo
Klemen Ferjan 9. na vojaškem SP
Stran 16
Kolesarstvo
Matija Kvasina v solidnem položaju
Stran 17
Padalstvo
Ptujski padalci spet na zmagovalnih stopničkah Stran 17

t
Tenis
Na turnirju občin Ptuja najboljša Rola in Komel Stran 19
Strelstvo
Ptuj gostil mlade perspektivne strelce
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Brez kompasa
Slovenska nogometna reprezentanca je v sredo pričela nastopati v kvalifikacijah za EP leta 2008 v Švici in Avstriji. Če smo pred tekmo z Bolgari še verjeli v ugoden rezultat in smo pričakovali borbeno igro naših nogometašev, so se ta pričakovanja v Sofiji povsem razblinila. Poraz z 0:3 je odkril vse slabosti naše reprezentance, ki pod vodstvom Braneta Oblaka nikakor ne najde svoje prepoznavne igre, ki je npr. krasila varovance Srečka Katanca. Skoraj prepričan sem, da uporabnega načrta, kako do te igre priti in še posebej s katerimi igralci, sedanji selektor nima. Na voljo je imel namreč celi dve leti, da izvede selekcijo, ki bi slovenski reprezentančni nogomet dvignila na višji nivo ali mu vsaj dala prepoznaven pečat. Res je preizkusil preko 40 igralcev, a kakršen koli pozitiven premik ni viden, prej je bil storjen korak nazaj. Kakšna merila pri vpoklicu v reprezentanco veljajo, če v udarni enajsterici najdemo Branka Iliča, Andreja Komca, Tončija Žlogarja ali Boruta Mavriča, preobrat pa poskuša selektor izvesti z Borutom Semlerjem? Vedno glasneje se govori, da pri izbiri reprezentantov ne veljajo zgolj načela dober - slab, ampak so v ozadju še drugačni interesi. Miran Pavlin je v sredo pred TV kamerami govoril ravno o tem, ko je povedal, da so v njegovih reprezentančnih časih vsi sodelovali s poštenimi nameni. Ali jih ima tudi Brane Oblak, je težko reči in na tem mestu tudi ne bomo o tem razpravljali, izbira in postavitev igralcev na igrišču pa je vsekakor njegova domena. In v teh elementih so se na tekmi z Bolgarijo postavila številna vprašanja, na katera nismo dobili odgovora: ali na desnem boku res nimamo boljšega igralca, kot je Branko Ilič, kaj lahko naredi v konici napada osamljeni Novakovič (še posebej v trenutkih, ko lovimo prednost nasprotnika), ali je zvezna vrsta Žlogar - Koren - Komac zadolžena samo za obrambo, zakaj strokovni štab ni reagiral na vodstvo domačinov s hitrimi menjavami (na klopi so npr. sedeli Čeh, Lavrič in Šukalo), po kakšnih merilih ima v reprezentanci svoje mesto Borut Semler, zakaj Nast-ja Čeh ni zamenjal Milenka Ačimoviča, kljub temu da slednji očitno ni imel moči za več kot 60 minut
V skopi izjavi po tekmi je selektor Brane Oblak povedal, da ni sramota izgubiti z Bolgari na njihovem igrišču in da so ti igralci najboljše, kar trenutno premoremo, zato o odstopu ne razmišlja. S prvim delom izjave se vsak, ki pozna razmerja v evropskem nogometu, seveda lahko strinja, z drugim delom pa nikakor ne. Posebno poglavje bi lahko namenili temu, kako je selektor reagiral na padec v igri in na vodstvo Bolgarov!
Alije pilot v letalu?
PrvaLiga Telekom
Movcnijc
Drava - Bela Krajina, Nafta	- Domžale, Koper		- HIT Gorica; NEDELJA -			17.15:
Primorje - Maribor						
1. DOMŽALE	6	5	1	0	12:4	16
2. PRIMORJE	6	4	1	1	11:5	13
3. HIT GORICA	6	3	2	1	11:4	11
4. DRAVA	6	3	0	3	8:6	9
5. MARIBOR	6	2	2	2	7:7	8
6. KOPER	6	1	4	1	9:8	7
7. NAFTA	6	2	1	3	5:9	7
8. BELA KRAJINA	6	1	2	3	6:8	5
9. FAKTOR	6	1	1	4	4:15	4
10. CMC PUBLIKUM	6	0	2	3	3:10	2
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Kdo so zmagovalci prestopnega roka?
V četrtek, 31. avgusta, se je končal prestopni rok za profesionalne nogometaše. Klubi, ki tekmujejo v 1. SNL, so bili zelo aktivni tudi v zadnjih dneh prestopnega roka, tako da je drese zamenjalo kar nekaj bolj ali manj uveljavljenih igralcev. Po odigranih začetnih krogih so klubi v 1. SNL že dobili vpogled v prednosti in slabosti svojih igralskih zasedb, tako da so v zadnjem trenutku zapolnjevali vrzeli na posameznih igralnih mestih.
Pri najvišje uvrščenih ekipah se seveda niso pretirano odločali za nakupe, saj so lahko zadovoljni z dosedanjim potekom prvenstva. Kljub temu so v Domžalah angažirali Velimirja Vargo (v Domžale se je vrnil iz Belgije), v Gorici Dejana Iliča (Srbija), v Ajdovščini pa Aleksandra Bajiča (Srbija). Koprčanom sta se ob koncu prestopnega roka pridružila Portugalec Nilton in Saša Bo-žičič, Mariborčanom pa Dejan Robnik (Publikum) in Bolgar Dmitar Ivanov Makriev, ki bosta poskušala zapolniti vrzeli po odhodu Zajca in Jeliča.
Razumljivo je, da so bili najaktivnejši pri iskanju okrepitev klubi, ki v dosedanjem delu pr-
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, beli dres) in Milan Srebrnič (HIT Gorica)

venstva niso zbrali veliko točk, torej Publikum, Bela krajina in Factor. V Celju se bodo iz težke situacije poskušali rešiti s preizkušenimi močmi: v matični klub so se vrnili Simon Sešlar, vratar Aleksander Šeliga in Dragan Čadikovski. Pri Beli krajini so se odločili za nakup Željka Mitrakoviča, Roberta Najdeno-va in Turka Sajava Gunduza, ki je nazadnje igral v Nemčiji. Ljubljančani, ki so doslej zbrali 4 točke, so angažirali Roka Elsnerja, Ljubišo Štrbca, Milka Kovača (Varteks) ter Srba
Milorada Peroviča in Nenada Begoviča. Ptujskega prvoligaša je prejšnji teden zapustil Aleš Čeh, ki se je v Lendavi pridružil bivšemu trenerju Drave Milku Đurovskemu, kar je zagotovo največja okrepitev Nafte. Že po izteku prestopnega roka pa se je Nafti pridružil še Damjan Ošlaj (bil je prosti igralec), ki je v pretekli sezoni branil barve Maribora.
Ptujčanom so se pred sezono pridružili Zilič, Bošnjak, Toplak, že po začetku prvenstva še Senad Tiganj, pretekli teden
pa še trije mladi Nigerijci, ki se bodo na Ptuju najprej poskušali privaditi na evropski način igranja, nato pa bodo konkurirali za mesto v ekipi Drave.
Kdo je imel najsrečnejšo roko pri izbiri okrepitev, se bo seveda prej ali slej pokazalo, čeprav je težko čez noč pričakovati bistvene spremembe. Včasih je potrebno za dosego rezultata tudi nekaj tveganja, in če pri tem pride do simbioze med igralci in trenerjem, je vse mogoče.
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - PETEK - 16.30: Factor - CMC Publikum; SOBOTA - 16.30:
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
4 zadetki: Mladen Kovačevič, Saša Ranič (oba HIT Gorica), Goran Arnaut Primorje; 3 zadetki: Sead Zilić (Drava), Amir Agič (Bela Krajina), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Dario Zahora (Koper), Oskar Drobne (Koper), Zoran Pavlovič (Nafta), Ermin Rakovič (Domžale).
Drava:
Prišli: Sead Zilić (Wisla, Pol.), Miljenko Bošnjak (ZET Zagreb, Hrv.), Senad Tiganj, Tomaž Toplak, Damir Zagoršek, Dejan Novak, Rene Vrabl, Jani Druzovič, Eugen Obi Ohunta, John Ugochukwu Ogu in Endourance Odiri Jonathan.
Odšli: Jaka Štromajer (Triglav), Matjaž Vesenjak, Rok Letonja in Primož Petek (oba Zavrč), Gennaro Chietti (Ita.), Aleš Čeh (Nafta).
Gorica:
Prišli: Rusmin Dedič (Rudar), Miha Pitamic (Hapoel, Izr.), Tim Ma-tavž in David Velikonja (mladinca), Damir Čehič (Zagorje), Dejan Ilič (Srbija), Nikola Nikezič (Domžale)
Odšli: Miran Burgič (AIK Stockholm, Šve.), Valter Birsa (Sochaux, Fra.), Andrej Komac (Djurgarden, Šve.), Aleš Puš in Enes Handanagič (Koper), Jaka Šabec (Primorje)
Domžale:
Prišli: Ermin Rakovič (Tur.), Sebastjan Cimerotič (Hajduk Split, Hrv.), Dejan Grabič (Bela krajina), Janez Aljančič (Triglav Kranj), Ivan Knezović (Koper), Siniša Janković (Primorje), Macari (Reggina, Ita.), Darko Djukič (Hapoel, Izr.), Željko Filipovič, Džengis Čavuševič, Tadej
Apatič (Beltinci), Velimi Varga.
Odšli: Darijan Matič (Šinik, Rus.), Aleš Jeseničnik (Rudar Velenje), Miha Kline (Šinik, Rus.), Jhon-nes De Souza (Londrina, Bra.), Aleš Kačičnik (Avstrija), Dejan Djurano-vič (končal igranje), Žan Peterca.
Koper:
Prišli: Dario Zahora in Junior (Dinamo Zagreb, Hrv.), Enes Handanagič in Aleš Puš (HiT Gorica), Marko Božič (Mura), Aleš Mejač (Bela krajina), Dalibor Starčević (Pula, Hrv.), Ermin Hasić (Unterhac-hing, Nem.), Ivica Guberac (mladinec), Saša Božičič (Bela krajina), Nilton (Portugalska).
Odšli: Amir Karič (AEL, Ciper), Ivan Knezović (Domžale), Simon Gregorič, Luka Škrbina (CMC Publikum), Erik Salkič (Factor), Boštjan Pepelko, Toni Biuk (Hrv.).
Maribor:
Prišli: Fabijan Cipot (Nafta), Vladislav Lungu (Rom.), Rok Buzeti (Mura 05), Amel Mujakovič (Bela krajina), Dmitar Ivanov Makriev (Bolgarija), Dejan Robnik (Publikum).
Odšli: Tomaž Murko, Jan Ši-menko, Damjan Ošlaj, Aljaž Horvat, Aljaž Zajc (Siena, Italija), Dragan Jelič (Turčija).
CMC Publikum:
Prišli: Luka Škrbina (Koper), Denis Halilovič (Rudar Velenje), Emir Hadžić (Železničar, BiH), Simon Sešlar, Aleksander Šeliga, Dragan Čadikovski.
Odšli: Dejan Kelhar (Greuther Furth, Nem.), Matej Šnofl, Duško Stajić (BiH).
Nafta:
Prišli: Zoran Pavlovič (Rudar Velenje), Matej Ozim (Pohorje), Jernej Repina (Aluminij), Aljaž Čavnik (Dravograd), Igor Šoštarić (Čakovec, Hrv.), Stjepan Caban (Čakovec, Hrv.), Dušan Bogdanović (Ei-senstadt), Darko Prša (Mura 05), Aleš Čeh (Drava), Mate Eterovič (Aluminij), Damjan Ošlaj (Maribor).
Odšli: Vladimir Kožul (Madžarska), Hrvoje Sklepić, Admir Suljič, Feri Cifer, Fabijan Cipot (Maribor), Sebastjan Vogrinčič, Denis Srša.
Primorje:
Prišli: David Bunderla in Alen Petrovčič (mladinca), Vladimir Ka-ralić (Sarajevo, BiH), Jaka Šabec (HiT Gorica), Dalibor Teinović (Maribor), Aleksander Bajič (Srbija).
Odšli: Dražen Žeželj (Panionios, Grč.), Andrej Rastovac, Siniša Jan-
ković (Domžale), Bojan Ilič, Saša Božičič, Denis Baloh.
Bela krajina:
Prišli: Admir Raščić (Železničar, BiH), Željko Mitrakovič (Livar), Da-vor Brčina, Ivan Brozović (Pomorac, Hrv.), Robert Najdenov, Amir Agič, Rok Brajič (HiT Gorica), Denis Der-viševič, Sebastjan Komel (HiT Gorica), Savaj Gunduz (Nemčija), Željko Mitrakovič, Robert Najdenov.
Odšli: Aleš Mejač (Koper), Dejan Čauševič, Amel Mujakovič (Maribor), Abdulrashid Yusuf (Nig.), Mario Lamešić (Hrv.), Ljubiša Štrbac, Rok Marinič (Factor), Dejan Grabič (Domžale).
Factor:
Prišli: Žiga Kljajič (Dravograd), Rok Marinič (Bela krajina), Rok Hanzič (Svoboda), Blaž Brezovački (Benfica, Por.), Erik Salkič (Koper), Miloš Rus (trener), Dušan Kosič (pomočnik trenerja), Luka Grešar (trener vratarjev), Rok Elsner (Francija), Milorad Perovič (Srbija), Nenad Be-govič (Srbija), Ljubiša Štrbac, Milko Kovač (Varteks).
Odšli: Luka Vidmar (Dob), Anže Hribar (3. SNL), Mario Kitič (4. avstrijska liga), Elvis Šahinovič, Sašo Jokič, Marko Miklavž, Sašo Jovčič.
Nogomet • 1. SNL
Belokranjci so težak nasprotnik
Nogometaši ptujske Drave bodo jutri na ptujskem mestnem stadionu gostili ekipo Bele krajine. Srečanje je za oboje zelo pomembno, za Dravo morda celo bolj kot za goste, čeprav točke iščejo oboji. Odmor zaradi reprezentančnega nastopa Slovenije z Bolgari so klubi izkoristili po svoje. Neka-
teri so še zadnji čas ujeli kakšnega kvalitetnega igralca.
Proti Beli krajini v ekipi Drave po vsej verjetnosti ne bo Matjaža Lundra, ki je zaradi neprimernega obnašanja v disciplinskem postopku. Mladi reprezentant Rok Kronaveter je pričel vaditi po poškodbi, v ekipo pa se vrača argentinski
Foto: Črtomir Goznik
Tudi od Gorazda Gorinška (Drava, beli dres) bo odvisen končni razplet tekme med Dravo in Belo krajino.
Slovenec Lucas Horvat, ki je odlično igral v spomladanskem delu minulega prvenstva.
Ptujčani so na zadnjih tekmah (Nafta, Faktor, Gorica) pokazali, da lahko od njih pričakujemo dobre rezultate, saj je forma v vzponu. Ironija je, da so prav na zadnji tekmi v Gorici prikazali najboljšo igro, a so izgubili.
Bela krajina je v dosedanjem delu prvenstva pokazala dva obraza; od presenetljivo dobre igre (zmaga z Mariborom, neodločeno s Primorjem in Koprom) do poraza z ekipo Fac-torja v zadnjem krogu. Samo maksimalno angažirana igra Drave lahko v tem srečanju prinese točke Ptujčanom, kar pa si vsekakor želijo in zmorejo. Najbolj veseli povratek v ekipo izkušenega Viktorja Trenev-skega, saj bo s svojim načinom igranja razbremenil trenutno najboljšega klubskega strelca Seada Ziliča.
Danilo Klajnšek
Judo • Pred mladinskim EP v Estoniji
Lea v krogu favoritov za medaljo
V soboto, 9. septembra, se v Talinu v Estoniji pričenja mladinsko evropsko prvenstvo, na katerem bo imel svojo predstavnico tudi Ptuj. Evropska kadetska prvakinja ter zlata na olimpiadi mladih, poleg tega že zmagovalka mladinske tekme za evropski pokal in svetovnega B pokala za članice Lea Murko (JK Drava Ptuj) bo Slovenijo zastopala v kategoriji do 78 kg. Lea je za mnoge ena od favoritinj za medaljo.
S številnimi medaljami z letošnjih evropskih pokalov in naslovom državne prvakinje pri članicah, mlajših članicah in mladinkah je tudi najboljša izmed vseh slovenskih predstavnikov, ki so izpolnjevali normo za EP. Judo trenira že 10 let v Judo klubu Drava Ptuj pod vodstvom strokovnega trenerja in enega izmed selektorjev reprezentance prof. Vlada Čuša, ki je pred EP povedal: »V okviru priprav na letošnje evropsko in svetovno prvenstvo smo bili od junija na mednarodnih pripravah na Madžarskem, v Avstriji, Izoli, zaključne borbene treninge pred EP pa sva z Leo izvedla na Krku, v Ljubljani in Celju. Zadnjih 14 dni smo trenirali v našem centru na Ptuju. Ocenjujem, da so priprave dobro potekale, letošnje tekme in doseženi rezultati pa kažejo na dober napredek.
Zraven odlične tehnike je za Leo značilna velika motiviranost in borbenost na največjih mednarodnih tekmovanjih. Če bo uspešno izpeljala taktične zamisli, ki sva jih preizkusila v fazi priprav, bo zelo visoko uvrščena. Vedeti pa moramo, da bodo na prvenstvu nastopile tekmovalke iz več kot 40 evropskih držav, kar priča o izjemni konkurenci v tem olimpijskem športu.«
Pred odhodom v Talin smo
Lea Murko in trener Vlado Cuš
Lea Murko - JK Drava
Datum rojstva: 30. 4. 1989 Kategorija: do 78 kg - mladinke
za kratek pogovor zaprosili tudi Leo.
Je pred nastopom na EP kaj treme?
L. M.: »Trema je pred vsako tekmo, zato bo zagotovo tudi pred tem nastopom. Sem pa prepričana, da je prava količina treme pozitivna. S tem tekmovanjem pa se gotovo ne bom obremenjevala drugače kot se z drugimi tekmami, saj gledam na to le kot na še eno tekmovanje, kjer je potrebno pokazati vse svoje znanje in sposobnosti.«
Svoje nasprotnice poznaš. Katera pa je zate najnevarnejša?
L. M.: »Tekmice poznam, mislim, da te niso nobena uganka. Je pa v moji kategoriji do 78 kg kar nekaj favoritinj, sigurno je to Nemka Jana Stucke, ki se ji pripisuje največ možnosti za zlato medaljo. Zame osebno obstaja še nekaj nasprotnic, ki mi ne ugajajo, ena izmed teh je Rusinja Anastazija Denisen-kova. S tema dvema dekletoma sem letos že izgubila, zato sta mogoče zame najnevarnejši. Ampak v judu je na vsaki tekmi vse mogoče, zato bo veliko odvisno tudi od sreče.«
Judoisti zelo radi govorite predvsem o žrebu ^
L. M.: »To je zato, ker je pri našem načinu tekmovanja žreb
zelo pomemben. Od njega je veliko odvisno. Z neugodnim žrebom lahko že takoj dobiš najboljšega nasprotnika, v nasprotnem primeru, ob kančku sreče, pa se ti lahko vrata do najvišjih uvrstitev na široko odprejo.«
Tvoji rezultati v tej sezoni kažejo na dobro formo ^
L. M.: »Lahko bi se tako reklo, saj sem letos nastopila na petih tekmovanjih in sem odnesla 4 medalje. 3.mesto v Lyonu, 3.mesto na Dunaju, 3. mesto v Paksu in 1. mesto v češkem Jičinu.«
Izmed naših reprezen-tantov veljaš za tihega favorita za odličje ^
L. M.: »Lahko je govoriti, ampak narediti oz. izpolniti je veliko težje. Res je, da si želim vidnejšo uvrstitev, ampak ne bom pa je napovedala, ker je v športu vse mogoče.«
V oktobru te čaka še svetovno mladinsko prvenstvo v Dominikanski republiki?
L. M.: »Ja. Z letošnjimi rezultati sem si prislužila tudi karto za Dominikansko republiko in zato bom poletela tudi tja. Svetovnega prvenstva se zelo veselim, predvsem ker si želim borb s puncami iz Japonske, Koreje in ostalih. Želim si spoznat tudi judo drugih celin!«
Sebi Kolednik
Rokomet • 1. A SRL - moški
Prvenstvo se nezadržno bliža
Ormožani v generalki z Gorenjem ...
Rokometaši Jeruzalema bodo danes (v petek) ob 19. uri v ŠD na Hardeku v pripravljalni tekmi oz. bolje rečeno generalki pred prvenstvom gostili eno izmed najmočnejših ekip v Sloveniji, Gorenje Velenje. Slednji bodo letos Slovenijo v evropskem tekmovanju zastopali v Pokalu pokalnih zmagovalcev, v prvenstvu pa si želijo z vrha izpodriniti "nedotakljive" Celjane. Glede na zanimanje ormoške publike ter kakovost Velenjčanov se pričakuje lep obisk.
Tudi cilji Jeruzalema so kljub precejšnjim igralskim spremembam visoki, uvrstitev v Ligo za prvaka ali med prvih šest. Ali je to realnost ali prazna želja, bo pokazal že začetek prvenstva, ki je Jeruzalemu v uvodu prvenstva namenil težke nasprotnike (Rudar - doma, Gold Club - v gosteh, Slovan - doma, Prevent - v gosteh, Gorenje - doma). Danes proti Gorenju in nasploh v prvem delu prvenstva bodo "jeruzalemčki" nastopali brez enega izmed glavnih mož v obrambi, Alana Potočnjaka, ki je po operaciji roke trenutno šele na začetku štirimesečnega rehabilitacijskega postopka. Začetek prvenstva in Rudar sta že pred vrati, časa za popravke pa je vse manj. Igra na Šilčevem memorialu v Škofji Loki je le na trenutke izgledala, kot si jo v taboru Ormožanov želijo.
Ljubitelji rokometa iz občine Ormož bodo v 1. krogu imeli na sporedu dve tekmi: Jeruzalem - Rudar in Velika Nedelja -Celje PL. Za dobrobit rokometa bi bilo v redu, če bi bi moštvi Jeruzalema in Velike Nedelje našli skupen jezik glede terminov obeh tekem. Še najboljša
Foto: Črtomir Goznik
Darjan Ivanuša (Jeruzalem Ormož, beli dres) bo v letošnji sezoni eden glavnih adutov trenerja Saša Prapotnika.
rešitev bi bila, če bi ena tekma bila v petek ter druga v soboto, tako bi bili obe dvorani polni.
V	taboru Jeruzalema so tudi zadovoljni z žrebom 1/16 pokala Slovenije, ki jim je namenil 1. B-ligaša iz Maribora. Pokalna tekma bo na sporedu 20. septembra v Mariboru (igra se le ena tekma). Na novo sezono se pripravljajo tudi navijači Jeruzalema - Ormožani, ki že pridno zbirajo prijave za nove člane skupine (Aljoša - 041 584132).
... Velika Nedelja pa z reprezentanco Katarja
V	lepo prenovljeni športni dvorani v Veliki Nedelji so gostovali rokometaši Preventa, ki bodo skupaj z Nedeljani letos nastopali v elitnem slovenskem rokometnem razredu. Gostitelji so se "ježkom", pri katerih sta manjkala Rutenka ter Vidic, uspešno upirali do 45. minute in izida 21:21. V zaključku tekme je varovancem Ivana Hrupiča zmanjkalo moči in pomlajeni Prevent je to s pridom izkoristil ter prispel do
visoke zmage; končni rezultat je bil 24:31.
V	vrstah Velike Nedelje je nastopil novinec iz Srbije, le-voroki Marko Ristić, ki bo poskušal zapolniti vrzel, nastalo z odhodom Planinca v avstrijski drugoligaš Celovec. Trenirati (zaenkrat le še v fitnesu) je po hudi poškodba kolena pričel tudi bivši mladinski reprezentant Dejan Kukec, ki pa bo na-red šele v drugem delu prvenstva. Velika Nedelja bo novi sezoni močnejša za najmlajšega od bratov Čudič, Aljošo, ki bo prvi del sezone skupaj s Kovač-cem, Mundo in Klemenčičem prebil v vratih Nedeljanov. Poleg Čudiča je iz Celja na poso-jo prišel tudi srednji zunanji igralec Sašo Mikanovič. Ostali novinci v ekipi so: Dino Poje (Ivanec), Matej Bračič (Ptuj) in Matjaž Pisar (Gorišnica).
V	soboto Velika Nedelja odhaja na turnir v Sevnico, kjer bo nastopila v konkurenci z gostitelji in Termom iz Škofje Loke. V sredo pa si bodo ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji lahko ogledali reprezentanco Katarja.
Uroš Krstič
Judo • Svetovno vojaško prvenstvo
Klemen Ferjan deveti na SP
Petčlanska reprezentanca Slovenske vojske se je vrnila z 32. svetovnega vojaškega prvenstva v judu, ki je potekalo od 28. avgusta do 5. septembra v Vinkovcih na Hrvaškem. V reprezentanci je bilo pet pripadnikov športne enote: Urška Žolnir (JK Sankaku), Raša Sraka (JK Bežigrad), Lucija Po-lavder (JK Sankaku), Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) in Renato Vezossi.
Prav vsi naši tekmovalci so pred odhodom na prvenstvo pokazali izredno pripravljenost že na nedavnih svetovnih pokalih, od koder so se tudi vrnili z medaljami. Zato so se tudi na tem prvenstvu v slovenski reprezentanci nadejali zanimivih bojev in osvojitve vsaj ene medalje.
Pričakovanja pred tekmovanjem so naši predstavniki presegli, saj so se s prvenstva vrnili s kar tremi medaljami.
Uvodoma so naše vojakinje osvojile 3. mesto med ekipami. Med posameznicami je Urška Žolnir, ki je branila lanski naslov, tokrat presenetljivo ostala brez uvrstitve, saj je klonila že v 1. kolu, Raša Sraka je nastopila v kategoriji do 70 kilogra-
Klemen Ferjan v uniformi slovenske vojske
mov in že tretjič osvojila naslov svetovne vojaške prvakinje, Lucija Polavder pa je bila 2. nad 78 kg.
Pri moških je brez uvrstitve ostal Renato Vezossi, judoist ptujske Drave Klemen Ferjan, ki je tokrat nastopal v višji kategoriji do 90 kg, pa je bil na koncu 9.
V Klemnovi kategoriji je bilo 29 tekmovalcev in uvrstitev
med deveterico je bila velik uspeh, saj je nastopal v višji kategoriji. Uvodoma je ugnal Jan Gregora iz Slovaške, nato Francoza Farouka Yousfija. Uvrstitev v polfinale mu je preprečil Azerbajdžanec Mamadov, kar je pomenilo za Klemna boj v repasažu, kjer pa je izgubil proti Italijanu Francescu Lepreju.
Sebi Kolednik
Foto: SK
Foto: SK
Kolesarstvo • Tour de l'Avenir
Matija Kvasina v solidnem
Dirka Tour de l'Avenir se je prevesila v drugo polovico, na sporedu so le še sklepne tri etape, ki bodo dale zmagovalca 43. preizkušnje. V dosedanjem poteku je bil najuspešnejši Norvežan Edvald Boasson Hagen; 19-letni Skandinavec je zmagal kar v treh od sedmih etap. Po uspehu v petkovi drugi etapi je bil najhitrejši še v ponedeljek ter v sredo. Kljub uspehom je v skupnem seštevku z velikim zaostankom sedmih minut za vodilnim Špancem Moisesem Duenas Nevadom šele na 70. mestu.
Na dirki nastopajo tudi štirje kolesarji Perutnine Ptuj, najvišje, na 11. mestu v skupnem
seštevku, je trenutno Matija Kvasina. 25-letni Zagrebčan je odlično odpeljal v obeh gorskih etapah, zadnji uspeh je šesto mesto s torkove preizkušnje od Nancyja do La Bressa v dolžini 161,5 km. »Kvasina je naš vodja ekipe. Tako Gazvoda kot tudi Omulec in Đurasek so mu podrejeni. Mislim, da je on kolesar, ki je sposoben narediti kakšen odmeven rezultat. Čakajo nas še tri zahtevne etape, kjer se bo odločalo o zmagovalcu. Do sedaj smo poskušali privarčevati energije, koliko se je le dalo,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Dirka se bo v soboto po prevoženih 1393 km zaključila v
43. Tour de l'Avenir - 2.1 UCI
5.	etapa: Metz - Nancy, 151 km
1.	Edvald Boasson Hagen (reprez. Nor.) +3.47.18
2.	Sergey Kolesnikov (Rus.) Omnibike Dynamo Moscow
3.	Stef Clement (Niz.) Bouygues Telecom
34. Kristijan Durasek (Hrv.) Perutnina Ptuj, vsi isti čas
6.	etapa: Nancy - La Bresse, 161,5 km
1.	Moises Duenas Nevado (Špa.) 3.52.35 (41,6 km/h)
2.	Serge Pauwels (Bel.) Vlaanderen +0.33
3.	Julien Mazet (Fra.) Auber 93
6.	Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj, vsi isti čas
7.	etapa: La Bresse - Ornans, 163 km
1.	Edvald Boasson Hagen (Nor.) 3.46.36 (43,16 km/h)
2.	Bruno Neves (Por.) reprezentanca
3.	Geert Steurs (Bel.) reprezentanca +0.04 25. Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +8.31
Trenutni skupni seštevek:
1.	Moises Duenas Nevado (Špa.) Agritubel 26.29.04
2.	Serge Pauwels (Bel.) +0.33
3.	Diego Gallego (Špa.) Vina Magna-Cropu +0.35 11. Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +2.18
Atletika • Pokal Slovenije
Zmaga Pajtlerjevi
Na celjskem atletskem stadionu Kladivar je v soboto potekal atletski pokal za mlajše mladince (letnik 1989 in mlajši). Izmed enajstih članov odprave Atletskega kluba Keor Ptuj je največji uspeh dosegla Laura Pajtler, ki je zmagala v teku na 800 metrov. S tem je še enkrat dokazala, da ji letos ni para v mladinski konkurenci v teku na razdalji dveh stadionskih krogov. Za zmago, ki nikoli ni bila ogrožena, je tokrat zadostoval čas 2 minuti in 17,42 sekunde.
Mest na zmagovalnem odru sta se lahko veselila tudi Rok Grdina in Mitja Horvat, ki sta se povzpela na drugo stopničko: Grdina v skoku v višino
s preskočenimi 185 centimetri (v teku na 110 metrov z ovirami je zasedel četrto mesto s časom 15,80 sekunde), Horvat pa v teku na 100 metrov v času 11,57 sekunde. Med prvo šesterico so se uvrstila tudi Aleksander Kelenc na 100 in 200 metrov (11,90 in 24,35 sekunde) in Urška Škerget na 200 metrov (27,18 sekunde).
Mlajši tekmovalci, ki se jim na poklanem tekmovanju ni uspelo uvrstiti na vidnejša mesta, a so kljub temu solidno tekmovali, bodo imeli naslednjo priložnost že prihajajoči konec tedna, ko bo v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za pionirje.
UE
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
kraju Marcinelle en Montagne. »Žal se nam ni posrečilo sodelovati v kakšnem pobegu, čeprav smo si to želeli in smo tudi napadali. Samo s štirimi kolesarji lahko le spremljamo dogajanje ter se poskušamo priključiti, če menimo, da gre za kakšno odločilno akcijo. Po sedmih dneh zahtevnega dirkanja smo že precej utrujeni, utrujeni pa so tudi ostali kolesarji. Upajmo, da se nam bo taktično dobro izšlo in se spet zavihtimo pod vrh, kot smo se vselej v prejš-
njih nastopih na tej dirki,« je še dejal Glivar.
Osma etapa, dolga 143 km, je kolesarjem predstavljala trd oreh predvsem zaradi 15 km dolgega vzpona na Neuve Mairie (1265 m nadmorske višine). Danes je na sporedu 24 km dolg posamični kronometer, »začinjen« z zahtevnima vzponoma v okolici Chamonixa, jutri pa čaka kolesarje še kraljevska etapa s sedmimi vzponi druge kategorije in dvema prve.
UG
Padalstvo • AK Ptuj
Ptujski padalci spet na stopničkah
Spremenljivo vreme, ki že zelo spominja na jesen, je spremljalo tekmovanje za evropski pokal v padalskih skokih na cilj, ki je minuli konec tedna potekalo v majhnem mestecu Altenstadt v Nemčiji. Da je tekmovanje potekalo v okviru močne mednarodne konkurence, govori podatek, da se je tekmovanja udeležilo 33 ekip iz 13 držav, skupno kar 165 tekmovalk in tekmovalcev.
Ptujčani so znova poskrbeli za prijetno presenečenje in s stopničk izrinili tudi svetovne prvake. Med tistimi, ki so imeli nogo najbolj mirno in uspeli premagati pritisk konkurence, sta bila predstavnika Aero-kluba Ptuj Boris Janžekovič in Petra Podgoršek. Oba sta se povzpela na drugo mesto vsak v svoji kategoriji. V moški konkurenci je bil nepremagljiv Madžar Istvan Asztalos, tretje mesto pa so si delili Slovenca Roman Karun in Borut Erjavec
iz Lesc ter Slovak Robert Juris. Omeniti velja tudi Tončka Gre-goriča in Milana Juriča, padalca Aerokluba Ptuj, ki sta dosegla prav tako lep rezultat, saj sta si delila 10. mesto. Pokal za prvo mesto pri ženskah je pristal v rokah Poljakinje Agnieszke Wi-esner, drugo mesto pa so si delile Slovenke Petra Podgoršek iz Aerokluba Ptuj, Irena Avbelj ter Maja Sajovic, obe iz Lesc.
Da pa je uspeh ptujskih padalcev še popolnejši, je svoj delež prispevala tudi ekipa Ptuja, ki je zasedla odlično tretje mesto in se tako v skupni razvrstitvi tekmovanj za evropski pokal povzpela na drugo mesto. Ekipo sestavljajo Peter Balta, Go-razd Vindiš, Boris Janžekovič, Milan Jurič in Aleksander Čuš.
Pred zaključkom tekem za evropski pokal v padalskih skokih na cilj Ptujčane čaka še zadnja tekma, ki bo potekala konec septembra v Švici.
UR
Ptujčani so v Altermarktu osvojili ekipno tretje mesto.
Laura Pajtler - zanesljivo do zmage
Atletska šola Mirka Vindiša se predstavi
Skrb za zdrav razvoj otroka
Atletski klub Keor Ptuj je leta 2003 ustanovil Atletsko šolo Mirka Vindiša z namenom, da postane nosilka razvoja atletike za najmlajše v širši ptujski regiji. Otroška atletika, prilagojena razvojnim potrebam otroka, je v zadnjih letih dosegla velik razmah v svetu in Sloveniji.
V Atletski šoli Mirka Vindiša se otroci seznanijo z osnovami sistematične športne vadbe, gimnastičnimi, razteznimi in krepilnimi vajami ter z osnovnimi značilnostmi posameznih atletskih disciplin. Vadba obsega sklope osnovne motorike in gibalnih sposobnosti in je prilagojena posameznim razvojnim obdobjem, s čimer je zagotovljeno integralno pridobivanje in razvijanje športnih znanj, ki so ključna za celosten in zdrav razvoj otroka.
Veliko pozornosti je posvečeno atletski abecedi, tekalnim in štafetnim igram ter elementarnim metom in skokom. Otroci se s tem naučijo nadzirati svoje gibanje, pravilno teči, odrivati in metati.
Vadba atletike je namenjena dečkom in deklicam, ki obiskujejo prvo in drugo triletje osnovne šole, vabljeni pa so tudi starejši. Poteka zelo sproščeno, z obilico igre in druženja ter ne traja dlje kot dve šolski uri. Z začetkom letošnjega šolskega leta uvajajo prilagojen program atletske vadbe tudi za
populacijo predšolskih otrok. Vadba poteka celo leto; v toplejšem delu leta poteka na zunanjih atletskih objektih, pozimi pa v atletski dvorani in telovadnicah. Ob koncu poletnega in zimskega ciklusa organizira šola interno tekmovanje v atletskem mnogobojčku, člani šole pa se udeležijo tudi sorodnih tekem drugje. Za atletski podmladek skrbita dva atletska trenerja: Barbara Gačnik in Aleš Bezjak skupaj z vaditeljico Mojco Gramc, po potrebi pa se
Foto: Črtomir Goznik
jim pridruži še dodaten izšolan atletski kader. Vsi imajo veljavne licence trenerja oziroma vaditelja atletike, za katere skrbi Atletska zveza Slovenije, kar je zagotovilo za strokovno delo.
Želja atletskih delavcev v Atletskem klubu Keor Ptuj je, da bi pri delu z mladimi na podro-
čju atletike prišlo do pozitivnih premikov, zato vse otroke, ki jih navdušuje kraljica športov, vabijo v svojo šolo, kjer jim bodo posvetili vso potrebno pozornost. Storili bodo vse, da bodo otroci pri kakovostni vadbi in na tekmovanjih uživali, da bodo zadovoljni ter tako še bolj vzljubili atletiko in se ji mogoče tudi trajno posvetili. V nasprotnem primeru pa je atletska vadba odlična osnova za ukvarjanje s katerimkoli drugim športom. Osrednji cilj je pripeljati čimveč mestnih in obmestnih otrok na atletske steze in igrišča ter jih s tem odvrniti od kvarnih družbenih pojavov.
UE
NAGRADNO VPRAŠANJE Kdaj je bila ustanovljena Atletska šola Mirka Vindiša?
Vpis v Atletsko šolo Mirka Vindiša poteka vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 na Mestnem stadionu Ptuj.
Ime in priimek: _ Naslov:
Odgovore pošljite do srede, 13. 9., na naslov: AK Keor Ptuj, Čučkova ul. 6, 2250 Ptuj. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo Izžrebali pet nagrajencev, ki bodo za nagrado dobili enomesečno brezplačno vadnino za atletsko šolo.
Foto: UE
Ptujski športni vikend 2006
Športni napovednik
»S športom je življenje lepše«
Življenje je lepše, če ga popestrimo s športom. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša naše zdravje in nas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. Ptujski športni vikend je odlična priložnost, da občankam in občanom vseh starosti ponudimo različne vadbene programe, kjer imajo možnost druženja, sprostitve, zabave, predvsem pa, da naredijo nekaj za svoje zdravje.
Zavod za šport Ptuj bo v okviru programa »Šport za vse« tudi letos organiziral tradicionalni Ptujski športni vikend, ki bo potekal od
petka, 22., do nedelje, 24. septembra 2006 pod sloganom »S športom je življenje lepše«.
Ptujčanom in drugim udeležencem vseh starosti bo omogočeno, da svoj prosti čas preživijo v naravi, na športnih površinah in v športnih dvoranah ter se pomerijo v različnih športnih panogah.
Vse ostale informacije lahko dobite pri koordinatorju projekta »PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND 2006«: Andrej Štumberger, Zavod za šport Ptuj, Čučkova ul. 7, Ptuj, ali na tel. št.: 787 76 30 ali 041 925 166, e-pošta: sportni. zavod.ptuj@amis.net.
Marjan Lenartič
Zavod za šport Ptuj vabi ob tej priložnosti vse klube, športna društva, osnovne in srednje šole, vrtce, podjetja in posameznike, da do 11. septembra s svojimi ponudbami še dopolnijo program prireditev Športnega vikenda Ptuja.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL, 1. SZL
Kadeti Aluminija premagali Goričane
1. MLADINSKA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: HIT Gorica - Aluminij 5:1, Domžale - Maribor 2:4, Krka - CMC Publikum 0:2, Bri-tof - Svoboda 3:2, Železničar - Rudar Velenje 6:1, Factor - Koper 0:1, Dravograd - Triglav 0.3
1. MARIBOR 6	4	1	1	21:7	13
2. KOPER 6	4	1	1	10:8	13
3. RUDAR VELENJE 6	4	0	2	16.14	12
4. TRIGLAV 6	3	2	1	12:4	11
5. DOMŽALE 6	3	2	1	11:6	11
6. HIT GORICA 6	3	0	3	11:8	11
7. ALUMINIJ 6	2	3	1	9:8	9
8. ŽELEZNIČAR 6	2	1	3	12:9	7
9. CMC PUBLIKUM 6	1	4	1	10:11	7
10. BRITOF 6	2	1	3	9.15	7
11. SVOBODA 6	2	1	3	9:17	7
12. FACTOR 6	2	0	4	8.11	6
13. DRAVOGRAD 6	1	1	4	5:14	4
14. KRKA 6	0	1	5	3:16	1
HIT GORICA - ALUMINIJ 0:5
(0:4)
STRELCI: 0:1 Emeršič (4), 0:2 Emeršič (13), 0:3 Meznarič (29), 0:4 Kurež (39), 0:5 Kurež (57)
ALUMINIJ: Medved, Rešek, Petek, Dirnbek, Lončarič, Delamea, Krajnc, Meznarič, Kurež, Milec, Emeršič. Trener: Pimož Gorše.
2. MLADINSKA LIGA - VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: NŠ Drava Poli - Pohorje 7:1, Get Power Šampion - Nafta 1:1, Slovenj Gradec - Krško 0:5, Šmartno 1928 - Malečnik 3:0 b.b., Šmarje pri Jelšah - Zreče 0:1, Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 1:2, Ljutomer - Mura 05 0:1
HIT GORICA - ALUMINIJ 5:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Velikonja (38), 1:1 Bečiri (41), 2:1 Matavž (45), 3:1 Si-movič (46), 4.1 Matavž (56), 5:1 Kol-man (76 iz 11-m)
ALUMINIJ: Lipovac, Krauthaker Kušar, Isufi, Hojski, Miha Lešnik, Hajšek, Miha Lešnik, Rotman, Lah, Bečiri. Trener: Bojan Špehonja
1. KADETSKA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: HIT Gorica - Aluminij 0:5, Domžale - Maribor 0:0, Britof - Svoboda 0:2, Krka
-	CMC Publikum 3:4, Železničar
-	Rudar Velenje 0.2, Factor - Koper 0.0, Dravograd - Triglav 1:0
1.	MURA 05	4
2.	G. P. ŠAMPION	4
3.	NŠ POLI DRAVA	4
4.	NAFTA	3
5.	ŠMARTNO	4
6.	ŠMARJE PRI J.	4
7.	N. F. JARENINA	3
8.	ZREČE
9.	POHORJE
10.	KRŠKO
11.	BISTRICA
12.	MALEČNIK
13.	LJUTOMER
4 0 3 1 3 0 2 1 2 0 2 0 2 0 2 0 2 0 1 1 1 1 1 0 0 0
14. SLOV. GRADEC 4 0 0
9:1 7:4 17:4 6:1 10:7 10:7 6:5 5:7 8;12 9.8 5:7 10.10 3:14 0:19
1. MARIBOR	6	4	2	0	14:1	14
2. FACTOR	6	4	2	0	12:4	14
3. DRAVOGRAD	6	4	1	1	7:4	13
4. HIT GORICA	6	3	2	1	12:8	11
5. CMC PUBLIKUM 6		3	2	1	10:6	11
6. KOPER	6	3	2	1	8:9	11
7. ALUMINIJ	6	2	3	1	13:7	9
8. DOMŽALE	6	2	3	1	9:5	9
9. RUDAR VELENJE 6		3	0	3	6:9	9
10. SVOBODA	6	2	0	4	4:11	6
11. TRIGLAV	6	1	2	3	10:9	5
12. ŽELEZNIČAR	6	1	0	5	6:17	3
13. BRITOF	6	0	1	5	4:12	1
14. KRKA	6	0	0	6	6:19	0
NŠ POLI DRAVA - POHORJE 7:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (5), 2:0 Zagoršek (10), 2:1 Strnad (14 iz 11-m), 3:1 Zagoršek (35), 4.1 Novak (50), 5:1 Druzovič (79), 6:1 Zagoršek (81), 7:1 Zagoršek (84)
NŠ POLI DRAVA: Vesenjak (Osterc), Nežmah (Muršič), Klajderič (Gavez) Druzovič, Šriberc, Čeh (Vrabl) Železnik, Novak, Požegar (Lesjak), Zagoršek. Trener: Miran Emeršič.
2. KADETSKA LIGA
-	VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: NŠ Poli Drava - Pohorje 0:2, Get Power Šampion - Nafta 2:4, Slovenj Gradec
-	Krško 0:1, Šmartno 1928 - Ma-
lečnik 3:0 b.b., Ljutomer - Mura 05 0:2, Šmarje pri Jelšah - Zreče 1:1, Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 1:1
1.	MURA 05	4	4 0	0	19:0	12
2.	NAFTA	3	3 0	0	19.4	9
3.	POHORJE	4	3 0	1	13:3	9
4.	NŠ POLI DRAVA 4	2 11	10:4	7
5.	LJUTOMER	4	2 0	2	4:6	6
6.	KRŠKO	4	2 0	2	5:9	6
7.	N. F. JARENINA	3	1 2	0	5.4	5
8.	ŠMARJE PRI J.	4	12	1	8:10	5
9.	BISTRICA	4	12	1	5:8	5
10.	MALEČNIK 4 112	10:10	4
11.	G. P. ŠAMPION 4 112	6:8	4
12.	ŠMARTNO 4 1 0 3	4:16	3
13.	ZREČE 4 0 1 3	3:11	1
14.	SLOV. GRADEC 4 0 0 4	1:19	0
NŠ POLI DRAVA - POHORJE
0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Šnofl (73), 0:2 Hri-beršek (82)
NŠ POLI DRAVA: Horvat, Brumen Čuš, Fekonja, Kozar, Roškar, Vinko-vič, Fijan, D. Krajnc, Dizdarevič (Dre-venšek), M. Krajnc (Šegula). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: Mura 05 - Aluminij 2:0, Dravograd - NŠ Poli Drava Ptuj 1:2, Maribor - Le coq Sportif 5:1, Rudar Velenje - Radgona 0:0, Nadta - Ljutomer Oxigen 0:4, Bistrica - Železničar 1:3, CMC Publikum - Get Power Šampion 4:0
Matjašič (15), 1:2 Hauptman (37)
NŠ POLI DRAVA: Špešič, Topolo-nik (Simonič), Roškar, Perger, Ostro-ško, Pernek, Ošlaj (Ošlaj), Muršec (Slanič), Matjašič, Ljubec, Hauptman (Horvat). Trener: Miran Ljubec.
MURA 05 - ALUMINIJ 2:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Dugonjič (25), 2:0 Dugonjič (53)
ALUMINIJ: Valentan, Rumež (Bab-šek), Koren (Cesar), Stoilkovič, Rogi-na, Šket, Dovečar (S. Pulko), Vindiš, Perger (D. Pulko), Strel (Sitar), Čeh. Trener: Simon Vidovič.
1. ŽENSKA LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Slovenj Gradec - ŽNK Ljudski vrt 5:0 (1:0), Maribor - Pomurje 0:23 (0:5), Se-nožeti Vode - ŽND Slovan 1:2 (0.1), Krka - Kamen Jerič 2:0 (1:0)
1.	POMURJE
2.	SLOV. GRADEC
3.	KAMEN JERIČ
4.	KRKA
5.	ŽND SLOVAN
6.	SENOŽETI VODE 2
7.	LJUDSKI VRT 2
8.	MARIBOR 2
0 0 0 0 0 0
48:0 8:1 14:2 2.0 2.0 2:5 0:30 0:37
1.	CMC PUBLIKUM 4
2.	MARIBOR	4
3.	RUDAR VELENJE 4
4.	MURA 05	4
5.	G. P. ŠAMPION	4
6.	ALUMINIJ	4
7.	ŽELEZNIČAR	4
8.	NŠ POLI DRAVA	4
9.	RADGONA	4
10.	DRAVOGRAD	3
11.	LJUTOMER O.	4
12.	NAFTA	2
13.	L. C. SPORTIF	3
14.	BISTRICA	4
4 0 0 3 0 1
2 2	0 2 1 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2
1 2	1 1 1 2 1 0 2 1 0 3 1 0 1 1 0 2 0 0 4
17:0 15:3 5:1 8:3 4:7 3:8 5:13 4:5 5:7 5:4 4:7 2.5 2:7 2:11
DRAVOGRAD - NS POLI DRAVA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Weligumi (12), 1:1
SLOVENJ GRADEC - ZNK LJUDSKI VRT 5:0 (1:0)
STRELKE: 1:0 Golobova (5), 2:0 Golobova (47), 3:0 Čavnikova (74), 4:0 Kolarjeva (83), 5.0 Mikelnova (88)
ZnK ljudski VRT: U. Arnuš, Korenova, Trafelova, Topolovčeva, Skazova, Pihlerjeva, L. Arnuš, Šminti-čeva, Ljubčeva, Cafutova, Nuhičeva. Trener: Miran Zorčič.
Tudi drugo zaporedno gostovanje, tokrat v Slovenj Gradcu, je bilo za mlade ptujske mlade nogometašice neuspešno. Zaradi poškodb ekipa ni nastopila v najmočnejši sestavi, kljub temu pa so se gostje v prvem polčasu dobro upirale. V drugem polčasu so prišle do izraza večje izkušnje domačink, ki so proti koncu trikrat zadele v polno.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6.KROGA - PETEK 16.30: Factor - CMC Publikum; SOBOTA 16.30: Drava - Bela krajina, Nafta - Domžale, Koper - HIT Gorica; NEDELJA 17.15: Primorje - Maribor
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - PETEK 20.00: Tinex Šenčur - Aluminij; NEDELJA 16.00: Zagorje - Dravinja Duol, Livar - Rudar Velenje, Krško - Triglav, Bonifika - Mura 05
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.30: Stojnci - Malečnik, Tehnostroj Ver-žej - Tišina, Paloma - Pohorje; NEDELJA 16.30: Odranci - Zavrč, Koroška Dravograd - MU Šentjur, Železničar - Črenšovci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.30: Bistrica - Gerečja vas Unukšped, Rogaška - Zreče, Šentilj Jarenina - Tehnotim Pesnica, Get Power Šampion - Mons Claudius, Oplotnica - Šmartno 1928; NEDELJA 16.30: Holermuos Ormož - Šoštanj, Jurovski Dol - Peca
1. Zenska nogometna liga
3. KROG - NEDELJA 11.00 ŽNK Ljudski vrt - Maribor (igrišče z umetno travo)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG - SOBOTA 16.30: Aluminij - Britof
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG - SOBOTA 14.30: Aluminij - Britof
2.	SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
5. KROG - SOBOTA 17.00: Mura 05 - NŠ Poli Drava
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA - VZHOD
5. KROG - SOBOTA 15.00: Mura 05 - NŠ Poli Drava
LIGA - U 14
5. KROG - SOBOTA 11.30: NŠ Poli Drava - Bistrica; NEDELJA 11.00: Aluminij - Rudar Velenje
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 16.30: Boč - Skorba, Markovci - Videm, Cirkulane - Podvinci; NEDELJA 16.30: Dornava Bukovci, Apače - Mark 69 Rogoznica, Hajdina - Gorišnica
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA: Lovrenc - Spodnja Polskava, Grajena - Tržec, Pod-lehnik - Zgornja Polskava; NEDELJA 16.30: Središče - Hajdoše, Pra-gersko - Leskovec
VETERANSKA LIGA
ZAHODNA SKUPINA: PARI 2. KROGA - PETEK 17.00: Boč - Polskava, Prepolje - Apače, Hajdina - Skorba, Zgornja Polskava - Lovrenc
VZHODNA SKUPINA: PARI 2. KROGA - PETEK 17.00: Stojnci - Savaria Rogoznica, Markovci - Gorišnica, Tržec - Grajena; NEDELJA 10.30: Leskovec- Dornava.
ODBOJKA / ODBOJKARSKI KROŽEK
Ženska odbojkarska šola Elektro Senčar Ptuj vabi deklice od 9. leta starosti dalje na odbojkarski krožek, ki se bo pričel v ponedeljek, 11. 9., ob 17.30 uri v dvorani Mladika pod vodstvom trenerke Sergeje Lorber.
PAINTBALL / 2 SLO OPEN turnir
ŠD Viper PAINTBALL PTUJ organizira 2. SLO OPEN PAINTBALL turnir, ki bo v soboto, 9. 9. 2006, na strelišču Gaj pri Pragerskem. Turnir se bo pričel ob 9. uri, zaključek pa je predviden okoli 17. ure. Turnirja se bo udeležilo 18 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, že sedaj je prijavljenih je več kot 100 tekmovalcev. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni!
Danilo Klajnšek
ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU
Športna šola JuHuHu je namenjena otrokom od 4. do 8. leta starosti, ki med šolskim letom 2 krat tedensko v popoldanskem času vadijo različne športe. Z raznovrstno športno ponudbo ponuja otrokom široko športno izobrazbo in jih na osnovi njihovih želja in sposobnosti, ki se med letom preverjajo, usmerja naprej.
Vadba bo tudi letos potekala ob ponedeljkih na OŠ Breg in ob sredah na OŠ Olge Meglič. Vpis je omejen na 30 otrok za posamezno starostno skupino. Otroci se bodo ponovno spoprijeli z gimnastiko, plavanjem, atletiko, pohodi, plesom, plezanjem, plavanjem, smučanjem, rolanjem in jahanjem. Ob strokovnjakih iz fakultete za šport, bo za otroke še naprej skrbel JuHi! Program ŠŠJ bo potekal še v Mariboru in v Ormožu. Prijave in informacije na www.juhuhu.si ali 031/663-777.
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek!
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
Poženi še na: www.polimaraton.si
Strelstvo • Poletni strelski kamp Ptuj 2006
Ptuj gostil perspektivne strelce
Strelski klub Ptuj je v sodelovanju s selektorjem slovenske strelske reprezentance, Rena-tom Štermanom organiziral v tednu od 21. do 25. avgusta »poletni strelski kamp Ptuj 2006«, ki se je odvijal na mestnem strelišču na Ptuju, v športni dvorani Mladika. Strelski kamp je postala že tradicionalna prireditev Strelskega kluba Ptuj ob začetku nove strelske sezone, saj poteka že četrtič zapored. Kampa so se tudi letos udeležili nadebudni mladi strelci s svojimi klubskimi trenerji iz Velenja, Ljutomera, Hotinje vasi, Juršincev, Črenšovcev in Ptuja, ki si želijo moderne, izboljšane metode strelskega treninga. Tako so se mladi strelci v prijetnem in sproščenem vzdušju družili s svojimi sovrstniki iz drugih strelskih klubov in obenem spoznavali osnovne zakonitosti tega kompleksnega športa, ki pogosto ostane nerazpoznaven za širši krog ljudi, saj se večino dogajanja odvija v strelčevi glavi, ki je največkrat
Foto: Simeon Gone
Strelci so med streljanjem pozorno poslušali navodila selektorja Štermana.
njegov največji nasprotnik.
Med potekom kampa je selektor opravljal tudi meritve strelcev s pomočjo računalniškega sistema Scatt, ki pripomore k izboljšani tehniki samega streljanja. Strelski kamp, ki je bil prepreden še z drugimi športnimi aktivnostmi, kot so
odbojka, košarka in plavanje, se je zaključil v petek s predavanji na teme: osnove psihologije v športnem streljanju, streljanje z uporabo vizualizacije ter izboljšanje splošne in specifične fizične pripravljenosti.
Simeon Gonc
Športne novičke
NAMIZNI TENIS / Mladinke NTK Ptuj zmagale v Kranju
Minuli vikend so bila na sporedu prva namiznoteniška tekmovanja v novi sezoni, ki so se jih udeležili tudi mladi ptujski namiznoteniški igralci in igralke.
V	Kranju je potekal Pokal Merkurja, na katerem je okrepljena ptujska ekipa mladink osvojila prvo mesto. V konkurenci posameznic je zmagala nova igralka NTK Ptuj Ivana Zera, druga pa je bila Vesna Rojko.
V	Murski Soboti je bilo Odprto prvenstvo za kadete in mladince. Med Ptujčani so bili najuspešnejši kadeti ekipno, saj so bili četrti (Luka Krušič, Domen Ovčar in Alen Ber). Prva ekipa mlajših kadetov je bila deveta in druga enajsta. Prav tako so bili enajsti mladinci. V konkurenci posameznikov sta se Simon Božičko pri mladincih in Luka Krušič pri kadetih uvrstila v četr-tfinale. Igralci, ki se niso uvrstili v finalni del turnirja, so igrali v tolažilnem delu, kjer je bil Domen Ovčar prvi med kadeti, Darko Hergan prvi in Marko Žuran drugi med mlajšimi kadeti ter Luka Krušič tretji med mladinci.
DK
MALI NOGOMET / Veterani Belconta prvi
KMN Tomaž je na igrišču pri Sv. Tomažu pripravil 1. veteranski turnir v malem nogometu za igralce nad 33 let. Udeležilo se ga je le šest moštev, čeprav je organizator imel zagotovilo devetih. Neresnost so pokazale ekipe Poetovio Ptuj, Majolka Videm in Trans-
Udeležence poletne šole odbojke na^^mivki je ob zaključku pozdravil mag. Stanko Glažar, predsednik Športne zveze Hajdina.
porti Jelen Ljutomer/Križevci. V treh polfinalnih tekmah sta se dve končali po izvajanju šestmetrovk. Belcont je suvereno opravil s Križevci s 3:0, presenetljivo pa sta v finale napredovali ekipi Male Nedelje po zmagi nad Pušenci (4:3 po 6-m) ter RTV Kupčič Tomaž po zmagi nad Smokiji iz Ormoža (5:4 po 6-m). V finalu je Belcont s 3:0 premagal Malo Nedeljo in s 3:1 RTV Kupčič, v tekmi, ki je odločala o drugem mestu, pa so malonogometa-ši RTV Kupčiča z 2:1 premagali Malo Nedeljo.
UK
Končana poletna šola odbojke na Hajdini
Šport ima v občini Hajdina po-
Ekipa Belconta
Foto: Uros Hozyan
membno vlogo v družabnem življenju občanov. Krovna organizacija v občini na področju športa je Športna zveza Hajdina, ki je v poletnih počitnicah na igrišču z mivko v Športnem parku v Gerečji vasi organizirala šolo odbojke, ki je bila končana konec minulega tedna. Pod vodstvom mentoric Maje Ornik in Barbare so vadile: Kaja Abraham, Maja Trlep, Rebeka Korošec, Nina in Katja Bedrač, Leja Topolovec, Katja Drevenšek, Tjaša Glažar in Tina Intihar.
Na Hajdini so se potrudili in mladim ponudili športno aktivnost v obliki poletnih šol, kar je vsekakor pohvale vredno. Predsednik Športne zveze občine Hajdina mag. Stanko Glažar nam je ob tem dejal: »Športna zveza Hajdina združuje športna društva in klube. Na našem območju je uradno registriranih in aktivnih 13 športnih društev. Večina je registriranih na področju tekmovalnega športa, z rezultati ekip in posameznikov pa smo lahko izjemno zadovoljni. Zraven teh pa so na območju občine aktivna še nekatera društva na rekreativni ravni; najaktivnejšii med njimi so planinci. V Športni zvezi smo v zadnjem obdobju več pozornosti posvetili prav športni rekreaciji. V poletnih počitnicah smo realizirali kar tri poletne šole: v sodelovanju s TK Skorba je bila organizirana otroška šola tenisa, v sodelovanju s ŠD Hajdina pa otroška šola nogometa. Poletna šola v odbojki je bila namenjena predvsem dekletom. Z organizacijo smo bili zadovoljni, zato se zahvaljujem obema mentoricama in Športnemu društvu Gerečja vas, ki je zagotovilo športno infrastrukturo. Z vsemi tremi športnimi šolami pa bomo nadaljevali rekreativno vadbo tudi v telovadnici osnovne šole Hajdina.«
Danilo Klajnšek
Teniške novice
Udeleženci zaključnih bojev na turnirju občin Ptuja
TC Kidričevo
Na turnirju občin Ptuja najboljša Rola in Komel
Pretekli teden se je končal tradicionalni turnir občin Ptuja, ki ga organizira TC Kidričevo. Tudi letos so nastopajoči, bilo jih je blizu 50, prikazali dober tenis, tako da so bili dvoboji zelo zanimivi. V kategoriji do 35 let je zmagal Blaž Rola, med posamezniki nad 35 let je slavil Brane Komel, med dvojicami pa sta slavila Žitnik in Dominc.
TK Ptuj vabi vse ljubitelje tenisa k vpisu v teniško šolo. Prijave bodo sprejemali do 15. septembra. Dodatne informacije: 041 281 040 (Luka Hazdo-vac).
Organizatorjem turnirja občin Ptuja so pri organizaciji turnirja pomagali naslednji sponzorji: Talum, Dominko, d. o. o., Vargas Al, Merkur zavarovalnica, IVD Maribor, Haloze, Tomas sport, IMG, Občina Kidričevo, NES, Ljubljanska banka, NKBM, Arte, d. o. o., Pralik.
Rezultati:
Do 35 let: posamezno,
polfinale: Hazdovac - Lazič 6:2, 6:4, Rola - Gobec 6:0, 6:1
Finale: Rola - Hazdovac 6:3, 6:2
Nad 35 let: posamezno, polfinale: Komel - Žitnik 6:3, 6:2, Glodež - Majcenovič 6:1, 6:2
Finale: Komel - Glodež 5:7 2:1, w. o.
Pari, polfinale: Pintarič/ Glodež - Gojčič/Rola 9:4, Žit-nik/Dominc - Kocjan/Merc 9:5.
Finale: Žitnik/Dominc - Pin-tarič/Glodež 9:7.
TK Ptuj
Uspešne predstave najmlajših
Mladi igralci TK Ptuj (8-11 let) so se pretekli teden udeležili turnirja v Radencih. Dosegli so nekaj odličnih rezultatov,
po zaslugi Mitja Čuša pa se domov vračajo tudi s posamično zmago v kategoriji midi tenisa (do 9 let). Mitja je uspešno tekmoval tudi v kategoriji dečkov do 10. leta starosti. Svoji prvi priznanji na turnirjih najmlajših sta v Radencih prejela Tine Glodež in Živa Šuta, oba sta se v kategoriji do 9 let uvrstila v polfinale.
Rezultati igralcev TK Ptuj:
midi dečki (do 9 let): 1.
Mitja Čuš, 3.-4. Tine Glodež in Mitja Kosi., 5.-8. Domen Lisjak mide deklice: 3.-4. Živa Šuta
dečki do 10 let: 3.-4. Mitja Čuš, 5.-6. Miha Kosi in Domen Lisjak
TC Luka
Četrti turnir Majcenoviču
V soboto, 26. avgusta, je bil v
teniškem centru Luka odigran četrti turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad trideset let. Zbralo se je 20 igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu.
Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Se-bastijan Kotnik in Dani Pušnik. Zmaga je pripadala Pušniku, ki je slavil z rezultatom 9:4.
V glavnem turnirju sta se v finalu že drugič letos srečala Bojan Kocjan in Dušan Maj-cenovič, ki je tudi tokrat bil pretrd oreh in je dvoboj z lepo igro prepričljivo zmagal. Rezultati: polfinale: Kocjan - Arte-njak 9:4, Majcenovič - Bratuša 9:0. Finale: Majcenovič - Kocjan 9:2.
Končni vrstni red: 1. Maj-cenovič 34, 2. Grabar 28, 3. Kocjan 28, 4. Bratuša 24, 5. Topolovec 20, 6. Kolarič 18, 7. Pušnik 18, 8. Zavec 16 ...
Zaključni turnir (masters) se bo začel 12. septembra in bo trajal do sobote, 16. septembra, ko so predvideni finalni dvoboji.
JM
Dušan Majcenovič in Bojan Kocjan, finalista 4. turnirja v TC Luka
Kasaštvo • Dve zmagi Ljutomerča-nov na Brdu
Na Brdu so pripravili kasaške dirke, na katerih so odlične rezultate dosegli tudi člani ljutomerskega kasaškega kluba. Prvi mesti sta osvojila Apofis z Markom Jurešem in Den MS z Markom Slavičem, drugi je bil Luc Scream z Andrejem Antolinom, tretja pa Dora November z Jožetom Sagajem mlajšim.
Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Ljutomeru, osrednja točka prireditve pa bo XVI. slovenski kasaški derbi oziroma državno prvenstvo štiriletnih kasačev. Za na-
slov najboljšega med štiriletniki se bodo v nedeljo v Ljutomeru potegovali Saco (Lars Gustafsson, Posavje Krško), Dabina (Blaž Babnik, Brdo), Sky Bird Vita (Klemen Klemenčič, Stožice Ljubljana), Varena (Matevž Jagodic, Komenda), Larissa (Silvester Moleh, Ljutomer), Imbros MS (Miha Jan, Triglav Bled), Fire Girl (Tomaž Zakrajšek, Komenda), Ana-bel Crown (Jure Kobler, Stožice Ljubljana), Ani November (Janko Sagaj, Ljutomer), Jo HV (Mirko Gregorc, Domžale), La Luna (Rene Hanže-kovič, Ljutomer), Jason GL (Roman Jerovšek, Brdo), Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) in Iza (Marko Sla-vič ml., Ljutomer).
MŠ
Strelstvo • Uspešni ormoški strelci
Strelsko društvo Alojza Hohkra-uta Trbovlje je 26. avgusta organiziralo 1. memorialno tekmovanje v čast Janiju Hranu. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Strelskega društva Tovarne sladkorja Ormož in v konkurenci desetih ekip zasedla drugo mesto; prvo je osvojila domača ekipa.
V posamezni konkurenci je med ženskami Ormožanka Vesna Mele zasedla 1. mesto s 184 krogi, v moški konkurenci pa je med 27 tekmovalci Tomaž Viher zasedel 5. mesto s 181 krogi, Matjaž Habjanič pa je bil s 175 zadetimi krogi 13.
Foto: DK
Ptuj • Planinci prevzeli novo pot v pogorju Triglava
Za varnejšo hojo v gorah
Triglav je gora simbol slovenskega naroda. Zaradi njegovega pomena že desetletja na svoj vrh pri-
vablja množice obiskovalcev tako iz Slovenije kot drugih delov sveta.
Ob tako množičnem obisku moramo upoštevati dejstvo, da je Triglav zahtevna gora, katere vrh doseže 2864 metrov nad morjem. Prepadne stene in ostri grebeni zaznamujejo našega očaka. Prvi pristopniki in obiskovalci so bili izkušeni vodniki oziroma plezalci, medtem ko se v današnjem času na goro odpravljajo tudi takšni z bore malo planinskih izkušenj.
Pred desetletji je bila Planinska zveza Slovenije pred veliko dilemo: ali ob vse več-
jem obisku pustiti poti na Triglav varovane le na najtežjih mestih ali jih kar se da dobro zavarovati v celoti. Prevladalo je slednje. Tako so danes vse poti na najvišjo slovensko goro dobro zavarovane z jeklenicami in klini ter lepo markirane s knafeljčevo markacijo. Da so poti varne in ustrezno označene, skrbijo planinska društva s svojimi markacisti.
Med planinska društva, ki skrbijo za poti na Triglavu, se od leta 1993 uvršča tudi
PD Ptuj. Kot prvo društvo s Štajerske je prevzelo najtežjo označeno pot na Triglav, znamenito Bambergovo pot čez Plemenice. Pot poteka s prelaza Luknja po strmem robu severne triglavske stene čez Triglavske pode na vrh. Poti čez Plemenice, ki jo Ptujčani vzorno vzdržujemo, se je letos pridružila še ena triglavska pot. PD Ptuj je namreč od PD Ljubljana Matica prevzelo markirano pot Triglavska škrbina - Tržaška koča na Do-liču. Pretežen del poteka pot
po nekdanji italijanski mula-teri, ki je povezovala Trento z obmejno karavlo Morbegno na nadmorski višini 2530 metrov. Po omenjeni poti poteka tudi Slovenska planinska pot štev. 1 od Maribora do Ankarana. Večina jo pozna pod imenom transferzala.
Ker gre za najstarejšo vezno pot v Evropi, smo Ptujča-ni še toliko bolj ponosni na novo pridobitev. Pot je bila v zadnjih letih slabo označena in deležna posameznih kritik obiskovalcev gora. Zato se je v letošnjem poletju odpravila na pobočja Triglava ekipa ptujskih markacistov. Glavna naloga je bila obnova zbledelih markacij in očiščenje poti zapadlega kamenja. Akcija, v kateri sta sodelovala markaci-sta Uroš Vidovič in Antun Mli-narevič je potekala tri dni. Pot
Barvanje markacij zahteva posebno spretnost, še posebej kadar je podlaga skalna.
je sedaj dobro označena in s tem varnejša za obiskovalce.
Kot že omenjeno, poteka pot pretežno po mulateri, zato se nam postavlja vpra-
Z vrha Triglava se nam odpre obširen razgled na Julijske Alpe.
Runeč • Odprte kleti in vaške igre
''Šel bom v gore in občudoval lepoto belih planik.
šanje, kaj v prihodnje storiti s številnimi italijanskimi mulaterami v naših gorah, ki so v vedno slabšem stanju. Verjetno bi se morali pri obnovi zgledovati po sosednjih alpskih državah, saj so pridobile večino potrebnih finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Čeprav bo do tovrstne temeljite obnove preteklo še nekaj časa, so bile na križiščih poti nameščene nove smerne table, iz katerih je razvidno, da delo ptujskih markacistov sega tudi na pobočja Triglava. Pot poleg novih smernih tabel in obnovljenih markacij krasi planinsko cvetje. Še posebej izstopajo bele planike, ki vas vabijo v prelepe planine.
Uroš Vidovič
Tudi na Runču zraste dobro vino
Krajevna skupnost Ivanjkovci bo svoj krajevni praznik praznoval več kot mesec dni. Prvi od skupno desetih prireditvenih dni je bil že 15. avgusta ob prazniku župnije Svetinje. Prireditve so razporejene po domala vseh vaseh krajevne skupnosti in minulo soboto so praznovali na Runču.
Hitrostno pitje špricarjev ni tako lahka disciplina, kot se morda zdi ^
Runeč se je v zadnjih letih pošteno razvil. Na hribu, po katerem se vleče Runeč, je zraslo lepo število novih hiš, številni mladi gospodarji so ostali doma in pripomogli k urejenosti kraja. Edino eno težavo imajo, da se o Runču pač le redkokdaj sliši in malokdo ga pozna. Zato pa je vsako jesen dobra priložnost - dan odprtih kleti, ko lahko Runeč spoznate po najboljši plati. Pravzaprav, če smo natančni, gre za praznik treh vasi. Praznujejo Žvab, Dobrovčak in Runeč, skupno približno 120 gospodinjstev.
Predsednik letos ustanovljenega turističnega društva Franci Škorjanec je povedal, da so dan pričeli z mašo pri kapelici. Po njej so za svečano in prijetno vzdušje poskrbeli godbeniki ormoške godbe in pevci zbora DU Ivanjkovci. Nato pa so se obiskovalci lahko s kočijo v lepem
sončnem vremenu popeljali od kleti do kleti. Konje je za-pregel Jože Rajh, ki ima doma kar štiri nordijske lepotce in dve kočiji, poznajo pa ga tudi po tem, da je zelo aktiven pri organizaciji vsakoletnega žeg-nanja konjev na Runču. Gostje so postali pri kleti Mirana Tropa, ki je eden večjih vinogradnikov, saj obdeluje skupaj 12.000 trsov. Vrata družinske kleti je odprl tudi Marjan Rajh, ki skupaj z vso družino skrbi za 5000 trsov. Obiskovalci so se lahko prepričali, da tudi na Runču znajo pridelati dobro vino. Pokušali so, kaj se skriva v kleteh, gospodinje pa so pripravile še kakšen slasten domač prigrizek.
Popoldne pa so se tri ekipe pomerile v vaških igrah. Nastopili so ekipa Žvaba, ki si je nadela ime Črne vdove, ekipa Runča in ekipa PGD Ivanjkovci. Ekipe so štele po 10 članov, ki so morali skozi
igre pokazati različne kvalitete. Vsebine iger so bile seveda smešne, naloge nenavadne in publika je imela veliko priložnosti za smeh. Iskali so zaklad v moki, razstavljali voz, vozili slalom na smučki. Najbolj naporna pa je bila nedvomno disciplina v hitrostnem pitju špricarja, kjer je 10 članov moralo v čim krajšem času izpiti ne le vino, ampak tudi mineralno vodo. Liter in voda sta tako pri najhitrejši ekipi izginila v dobri minuti. Na koncu so slavili domačini, ki so v skupnem seštevku zmagali pred ekipo Ivanjkovcev in Žvaba.
Krajani si želijo, da bi kraj zaživel, da bi ga poskušali promovirati in razmišljati o njegovem razvoju, včasih pa se tudi skupaj poveseliti, je povedal Franc Škorjanec. V naslednjih dneh se jim obeta tudi nekaj posodobitev. Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh je povedala, da bodo skupaj z občino sanirali in uredili spodnji del nekdanje šole na Runču, ki bo v prihodnosti služila za srečanja in sestanke kot nekakšen vaški dom. Športno igrišče ob šoli bodo obdali z žično ograjo, kar bo razveselilo zlasti mlajše prebivalce Runča, opravili pa bodo tudi manjša vzdrževalna dela.
vki
Foto: UV
Foto: UV
Foto: UV
Foto: vki
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (11.)
Dopust v Fortalezi in Lagoinhi
Po številnih pripetljajih sva končno dočakala pravi dopust, dopust v smislu poležavanja in plavanja v prečudovitem brazilskem morju ter opazovanja lepih brazilskih deklet ob pitju pravega brazilskega piva. Hotel sva si poiskala neposredno ob plaži Playa da Iracema v Forta-lezi, kjer se nahaja tudi največji zabaviščni kompleks v mestu. Celotna ulica je namenjena nočni in dnevni zabavi, ki se odvija v številnih barih in diskotekah, hkrati pa obstaja veliko raznovrstnih restavracij, kjer dobiš od lokalne do kitajske, celo kubansko hrano. Sicer sva bila nad mestom izredno razočarana, saj se zaradi onesnaženosti vode v mestu ni priporočljivo kopati, prav tako pa nimaš veliko kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki bi si jih lahko pogledal čez dan. V Fortalezo pridejo tisti, ki preprosto želijo uživati v nočnem življenju, zapraviti ogromno denarja in po možnosti ujeti kakšno lokalno lepotičko za nočno avanturo. Midva nisva imela toliko denarja, da bi ga lahko razmetavala po neverjetno dragih lokalih, zato sva večino večerov preživela na plaži s pijačo v roki, ki sva jo kupila v bližnji trgovini in razglabljala o težkem življenju slovenskih študentov. Čez dan pa sva poležavala po plažah ter uživala pod palmino senčko pri prijetnih tridesetih stopinjah. Prvi dan sva se še preudarno izmikala čofotanju v morju, a so naju že drugi dan premamili čari kristalno modre vode. Na srečo ni bilo hujših posledic na najini koži, čeprav sva veliko časa prebila v vodi in sva na vsakem koraku naletela na opozorila o nevarnosti kopanja. Osebno sem še vedno prepričan, da so vsa opozorila pretirana in da s tem le nagajajo ugledu Fortaleze.
Glede na to, da so se v najini soseski vsak večer odvijale izredno glasne zabave, sva se tudi midva zadnji večer odpravila v bližnji bar in z veseljem naročila lokalno pivo, saj so ob nama takoj zaplesale pomanjkljivo oblečene domačinke, ki so naju na vsak način želele spoznati. Očitno so bile prepričane, da imava zelo veliko denarja, a to je bilo zmotno prepričanje, tako da sva jim dala kaj kmalu vedeti, da imava verjetno manj denarja kot one same. Veliko manj veselja je na najin obraz prinesel pogled na račun, saj je le-ta znašal 14 BR ali 1400 SIT. Preprosto nisva mogla verjeti, da lahko imata dve pivi tako ceno, a kaj sva hotela. Morala sva plačati in se v najkrajšem
možnem času pobrati iz Fortaleze, saj bi nama v nasprotnem primeru ostalo zelo malo denarja za nadaljevanje potovanja. Ob sprehodu nazaj v hotel sva naletela še na punco, ki je imela prečudovite skodrane lase in ogromno oprsje. Seveda sva bila vsa ponosna, da naju osvaja tako dekle, ampak naju je kljub vsemu motilo, da je imela širši hrbet, bolj kosmate roke in predvsem bolj moški glas kot midva. Kaj kmalu sva prišla do grozovitega spoznanja, da naju osvaja transvestit (moški oblečen v žensko) in da morava nemudoma pobegniti, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo velike težave. Po tej neverjetni noči sva, kljub zanimivemu in predvsem razburljivemu nočnemu življenju, sklenila, da bova zapustila Fortalezo in se odpravila približno 100 km se-verneje, v ribiško vasico Lagoinho. Sicer je Fortaleza pustila zelo dober prvi vtis, saj sva se tukaj prvič srečala s kilometrskimi peščenimi plažami in sva prvič pila pivo pod naravnimi tropskimi palmami, a vendar sva se kar veselila odhoda iz te meke komercialne zabava. Forta-leza je namreč vse prej kot tipično brazilsko mesto, ki odseva svojo ponosno zgodovino in svoje ponosne ljudi. Zjutraj sva se torej odpravila na avtobusno postajo in nato v prečudovito ribiško vasico Lagoinha. Vožnja je trajala dobre tri ure, nakar sva stopila iz klimatiziranega avtobusa na približno 35 stopinj Celzija. Ta temperaturna sprememba je predstavljala za nevajeno telo velik šok, tako da sva se najprej odpravila v senčko, spila ogromno količino ustekleničene vode in se šele nato odpravila iskat prenočišče. Kmalu sva ugotovila, da so ob sami plaži sobe bistveno dražje, zato sva se odločila vzeti sobo v lokalni pousadi nekaj 100 metrov od plaže. Cena sobe je znašala 3500 SIT in je vključevala še obilen zajtrk ter prečudovit pogled na prekrasno peščeno plažo in kristalno čisto morje, ki je bilo obdano s sanjskimi palmami. Nekaj časa sva z odprtimi usti nemo gledala to božansko lepoto, saj noben od naju še ni videl česa tako popolnega. Še preden sva uspela razpakirati stvari, sva vzela kopalke in se odpravila na plažo. Ulegla sva se na drobni pesek pod palmami in se zatopila v lepoto, ki naju je obdajala. Samo rahel vetrček je motil najine misli, a še ta je bil tako popoln, da ga sploh nisva opazila. Dejansko sva ležala na plaži, ki jo mnogi lah-
Raj na Zemlji
Foto: Uroš Zajdela
Skromen razgled z najinega balkona
Foto: Uroš Zajdela
ko vidijo le na slikah in lahko o njej le sanjajo. Vmes sva seveda skočila še malo v morje, kjer sva se prijetno ohladila, nato pa spet nazaj pod palme. Seveda pa Lagoinha ni samo plaža, ampak tudi avtentična brazilska vasica, kjer lahko opazuješ vsakdanje življenje teh preprostih ljudi. Sama vasica sicer leži dober kilometer od plaže, a je kljub temu vredna ogleda. Prav neverjetno je, kako umirjeno in preprosto živijo
ti domačini, ki se ukvarjajo izključno z ribolovom, to velja predvsem za starejše, ter s turizmom, ki jim prinaša velik dobiček. Celotna vas se zvečer zbere pred nogometnim igriščem, ki se nahaja v centru vasi in tam pojejo, igrajo domino ali šah, mladi pa se bosi podijo za okroglim usnjem in poskušajo zabiti gol. Klub temu da so vsi ti fantje stari okrog petnajst let, moram priznati, da igrajo lepši nogomet kot vsi slovenski
Foto: Uroš Zajdela
Na eni strani stik puščave s sladkovodno oazo, na drugi pa z morjem
profesionalci skupaj. Prav prijetno jih je gledati, kako uživajo ob igri, hkrati pa tekmujejo med seboj, kdo bo pokazal bolj prefinjene trike z žogo. Vendar pa sva se počutila kar malo odveč, saj so naju vsi gledali postrani, kot bi vdirala v njihovo zasebnost. Menim, da preprosto niso vajeni turistov in popotnikov v vasi, saj se le-ti večinoma zadržujejo na plaži, sami pa se tudi želijo malo odpočiti od vseh mogočih in nemogočih zahtev turistov, ki jih morajo izvrševati čez dan. Vsekakor je bilo zanimivo spremljati vso to dogajanje v vasi, ki pa se zaključi že okrog desete ure zvečer. Po tej uri vasica in plaža zamreta, saj se vsi bari, trgovine in restavracije zaprejo, tako da ti ne preostane nič drugega kot pot v posteljo. Morda je ta način življenja primeren za ta raj na Zemlji, saj se zjutraj zbudiš že ob prvem svitu in izkoristiš prav vsako sekundo dneva.
Kot bi mignil so minili ti štirje dnevi v Lagoinhi in čas je bil za odhod proti Fortalezi, od tam pa v Salvador da Bahia, ki je tudi brazilska prestolnica plesa in glasbe. O tem sva se prepričala tudi na lastne oči, hkrati pa naju je očarala njena neverjetna in tako žalostna zgodovina.
Nadaljevanje prihodnjič
Kolesarstvo • Srečanje upokojencev
Torek je dan za kolesarjenje
Kot vsak torek dopoldne od aprila do oktobra se je tudi tokrat približno 45 kolesarjev odpeljalo izpred Miheličeve galerije na Ptuju, skupno smo jih na letališču našteli okrog 120. Kolesarsko društvo upokojencev Ptuj je na športnem letališču v Moškanjcih pripravilo že 4. tradicionalno podravsko srečanje ljubiteljev kolesarjenja.
Tradicionalni ribiški čoln
Foto: Uroš Zajdela
Člani kolesarskih sekcij upokojenskih društev iz Ptuja, Lovrenca, Gorišnice, Rogoznice in Budine - Brstja so na družabnem dogodku pomalicali, poklepetali ter se pomerili v vlečenju vrvi. Predsednik Kolesarskega društva upokojencev Ptuj Franc Rozman je ob tem povedal: »Pobrateni smo z društvom iz Gorišnice in tako letno pripravimo srečanje. Zraven povabimo tudi ostala društva, saj je namen vsega druženje. Kolesarimo skozi celo leto, srečujemo se vsak torek. Čeprav smo ptujsko društvo, imamo največ članov iz okolice. Nam ni važno, od kod si.« Ptujski upokojenci letno prevozijo okrog 1200 km. Najdaljši izlet je bil letos do Malih Moravcev, ko so prekolesarili 57 km. »Izleti so rangirani po težavnosti, vsak lahko najde nekaj zase. Če pa kdo ne zmore celotne poti, se lahko tudi obrne. Na dolgih izletih se med potjo večkrat ustavimo, kaj pojemo in spijemo ter tudi zapojemo, da je bolj veselo,« dodaja Rozman.
Edino, kar jih moti, je neurejenost
prometnih poti. Pogrešajo urejene kolesarske steze, saj so kot velika skupina v prometu precej ogroženi. V ta namen imajo svoja pravila obnašanja, ki so nujno potrebna, da ne
prihaja do nesreč. Večkrat se zaradi varnosti izmaknejo bolj obremenjenim prometnicam ter zaidejo na stranske in makadamske poti.
Ug
Odhod izpred Miheličeve galerije na Ptuju
Foto: Ug
Kuharski nasveti
Krompirjevo testo
Krompir je eno izmed najpogostejših živil naše in tuje kuhinje in to najbrž ravno zato, ker ponuja toliko raznovrstnosti in raznolikosti in je dostopen vsem. V prehrani ga uporabljamo že vse od časa Marije Terezije, radi pa ga imajo tako mladi kot starejši ljudje. Priprava krompirjevih jedi tudi ni tako zahtevna.
Danes imamo na tržišču različne sorte krompirja, ki jih lahko uporabljamo za točno določen toplotni postopek. Tako čvrste sorte uporabljamo za pečenje, cvrenje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju obdrži lepo obliko, na primer pri francoski solati, delno čvrste prav tako za pečenje, cvrenje in še praženje, mokaste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa.
Krompirjevo testo spada med gnetena testa. Za njegovo kvaliteto je pomembno razmerje med količino krompirja in moke. Uporabljamo škrobnat krompir, ki naj bo suh. Krompir skuhamo in še mlačnega pretlačimo, nato mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro moko. Za rahljanje testu dodamo še malo maščobe, to je margarine ali masla. Če po pripravi dalj časa kuhamo in da nam jedi ne razpadejo, dodamo še vezivno sredstvo, to je jajca. Če je testo zelo vlažno, "pocasto", lahko dodamo še pšenični zdrob. Testo ne glede na to, ali pripravljamo slane ali sladke jedi, rahlo solimo.
Iz krompirjevega testa si lahko pripravimo tri večje skupine jedi. Krompirjeve
cmoke, ki so lahko sladki, jih ponudimo kot sladico, če so slani, pa jih ponudimo kot prilogo ali kot uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustavci so slane jedi in jih najpogosteje ponudimo kot priloge ali samostojne jedi skupaj z omakami. Krompirjevi štruklji pa so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhani v kuhinjskem prtiču ali foliji in poljubno za-beljeni.
Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo iz pol kilograma olupljenega in na krhlje narezanega krompirja, ki mu prilijemo vodo in solimo ter damo kuhat. Lahko kuhamo tudi cel, neolupljen krompir. Kuhan krompir odcedimo, še vročemu dodamo 3 dekagrame masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 deka-gramov moke, pol ostre, pol gladke moke; če ste uporabili škrobnat krompir, pri čvrstih sortah uporabite samo ostro moko. Dodamo še 1 jajce in 3 dekagrame pšeničnega zdro-ba. Če dobite precej mehko testo, drugič dodajte moko, jajce in zdrob, ko se krompir popolnoma ohladi.
Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo veliko različnih jedi. Krompirjeve svalj-ke pripravimo tako, da vzamemo del testa, ga položimo na večjo pomokano desko, oblikujemo podolgovat večji sva-
Mokri smrček
Mačja družba
Vprašanje bralke Nataše iz Ptuja : Doma imamo dva mačka , ki sta kastrirana. Nov član mačje družbe je mlada muca.Vsi se dobro razumejo, problem je nastal, ker je en muc pričel markirati in ponovno praskati in uničevati pohištvo. Prosim za nasvet, kako pomagati. Hvala za odgovor.
Odgovor: Pri uvajanju neredko zgodi, da muce spre-novih muc v okolje, kjer že menijo obnašanje. Ponovno imamo eno ali več živali, se markiranje in spremembe v
ljek in ga narežemo na manjše, enako velike svaljke ter jih kuhamo v slanem kropu v slanem kropu 5 do 10 minut, odvisno od debeline svaljkov. Pred serviranjem jih zabelimo s prepraženimi drobtinicami, kislo smetano, prepraženimi lešniki ali mandlji, prepraže-no slanino in podobno.
Če narezane svaljke poljubno paniramo in ocvremo, dobimo ocvrtke ali hrustavce. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo zgnetemo manjšo količino sesekljanih zelišč - drob-njaka, peteršilja, špinače in blitve, lahko pa tudi kuhano in sesekljano meso: perutnino, ribe, prekajeno svinjino. Dodam pa lahko tudi sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in mandlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, dodajamo manj dodatkov, če jih ponudimo kot samostojne jedi ali kot uvodne jedi, pa naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki.
Za krompirjeve štruklje krompirjevo testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo na desko ne prime. Testo razva-ljamo 1 centimeter na debelo. Nato ga premažemo z razžvrk-ljanim jajcem in potresemo z nadevom. Tisti, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej
vedenju vašega muca so tesno povezane z novim mucem. Za lastnike mačk, ki se srečujejo s podobnimi težavami, se na našem tržišču pojavlja nov preparat, ki vsebuje sintetično frakcijo mačjega obraznega feromona, ta pa mačkam zagotavlja večji občutek varnosti, domačnosti in čustvene stabilnosti. Preparat se uporablja zlasti pri markiranju, uvajanju novih mačk v okolje, kjer že imamo eno ali več muc, nesocialnih živalih, agresiji, strahovih ipd. Preparat se nahaja v obliki pršila ali
s prepraženimi drobtinicami, ki jih prepražimo s pomočjo margarine svetlo rjavo, tako da je zmes gosto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s pre-praženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špinače ali blitve, in preden štruklje zavijemo, potre-semo z koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot je grah, korenje, brokoli; ker je v tem času tudi veliko gob, lahko tudi s prepraženimi gobicami. Če štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo tudi z mesno seka-nico oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje nato zavijemo in nato položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro potresli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj vre počasi. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabite tudi folijo, ki jo na rahlo premažete z belim oljem in temeljito zavijete. Če testo razvaljamo bolj na tanko kot 1 centimeter, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo 5 do 10 minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven serviramo solato.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
električnega razprševalca s polnilom. Preparat je varen, brez učinka na ljudi in ostale živali ter enostaven za uporabo. Za več informacij v zvezi z novim preparatom se posvetujte z vašim veterinarjem ali povprašajte farmacevta.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
& 02/771 00 82
V vrtu
Vrt v septembru
Poletju se odštevajo poslednji tedni, vrtno naravo je zapustila vročina, prijetno jesensko sonce jo že odeva v značilna jesenska oblačila. Krajši dnevi in jesenska svežina so vrtno naravo pričeli omejevati v rasti in pospeševati v zorenju. V najlepšem in najprijetnejšem obdobju jesenskih mesecev kimavca in vinotoka z drevja obiramo sadje, z gredic pobiramo vrtnine, v jesenskem cvetenju in barvitosti, ko se bo vrtna narava pričela pripravljati na zimsko mirovanje, pa že pričnemo priprave na prihodnje vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU so obrane še kasne sorte breskev. Takoj po obiranju opravimo poletno rez. Značilnost breskev je podobno kot pri vinski trti, da rodijo le na enoletnih mladikah, ki zrastejo iz dvoletnega lesa. Ne glede na vzgojno oblikodrevesne krošnje, ki je lahko kotlasta ali palmetna, le s poletno rezjo dosežemo enakomerno razporeditev in razvoj enoletnih mladik. Z izrezovanjem odvečnih poganjkov, ki drevesno krošnjo zgoščujejo in zasenčujejo, se izbrane mladike za nadaljnjo rast in rodnost zaradi boljše sončne osvetlitve in večje dostopnosti vseh drugih rastnih pogojev do jeseni dobro obrastejo s cvetnimi in listnimi brsti, les pa bolje dozori ter lažje prezimi. Pozimi oziroma spomladi pred brstenjem opravimo le nekatere popravke vzgojne rezi v drevesni krošnji in izrežemo po zimi poškodovane veje. Pri poletni rezi breskev je tudi celjenje ran hitrejše in lažje, ni pojavov smoljenja, ki je pogosto pri starejših drevesih, in kar je najpomembnejše, lažje in uspešnejše je varstvo breskev pred rastlinsko boleznijo breskovo kodravostjo.
Deset ali štirinajst dni po cepljenju pregledamo cepil-na mesta in ugotovimo uspešnost. Po uspeli okulaciji na speče oko se je cepilno mesto že zaraslo, kar spoznamo po tem, da ob dotiku listnega peclja ta odpade, odstranimo pa tudi vezivo, da ne bi vraslo v mlado lubje.
V	OKRASNEM VRTU sredi septembra še ni vzroka, da bi se morali poslavljati od cvetja zaradi hitrega odcvetanja nekaterih vrst poletnega cvetja. Cvetijo še skoraj vse enoletnice in tudi številne trajnice. S skrbno nego jih bomo lahko še dolgo občudovali pri cvetenju, vsaj do prvih jesenskih slan, s pokrivali in varstvom pa še dalje, tja do pozne jeseni. Odstranjevanje odcvetelih cvetov, izrezovanje poganjkov, ki so prenehali rasti in ne tvorijo več cvetnega nastavka, odstranjevanje prizemnih organov rastline, ki so se pričeli sušiti, in pletev naj bo pri negi rastlin pogostejše opravilu, kot je bilo v obdobju najbujnejše vegetacije, in v rastlinah se bo vzpodbudila obnova vegetacije in cvetenja. Po potrebi jih pognojimo z ustreznimi foliarnimi gnojili, ki učinkujejo takoj, ko smo jih nanesli na rastlino, seveda pa je potrebno vztrajno nadaljevati varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, med katerimi so najčešči siva plesen, črna listna pegavost in listne uši na mladih rastnih vršičkih.
Jesenskemu cvetju se pridružujejo okrasne drevnine, ki se ob zorenju in pripravi na zimski počitek iz zelenih listov zaradi razpadanja listnega zelenila na njegove sestavine prelijejo v pahljačo očarljivih jesenskih barv.
V	ZELENJAVNEM VRTU septembra pobiramo različne,. predvsem zgodaj sejane vrtnine, da ne prezorijo, kar bi jim poslabšalo kakovost in vzdržljivost v hrambi. Zgodaj sejan korenček rad poka, zlasti ob deževnem vremenu in hitrejših vremenskih spremembah, kot je to ob letošnjem izteku poletja. Rdeča pesa postane trda in manj sočna, če je predolgo na gredici. Brstičnemu ohrovtu, ki je že dosegel normalno rast v višino, priščipnemo vršiček, da hranila preusmerimo v tvorbo brstov za listi po steblu. Zeljevim in ohrovtovim glavam preprečimo pokanje, če jim z lopato nekoliko privzdignemo koren, da jih zmotimo v rasti.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiàdéên i i^îmhm - li septembra
8-petek	9-sobota	10-nedelja	11 - ponedeljek *
12-torek	13-sreda	14-četrtek d>	
Delniška družba, kjer načrtujemo prodajo delnic
Delniška družba, kjer načrtujemo prodajo delnic, je lahko zelo dobičkonosna varianta. Namreč že v začetku lahko z lastnim kapitalom ustanovimo delniško družbo. Po določenem obdobju, ko je podjetje v fazi rasti, organiziramo kotiranje delnic na borzi (lahko tudi na sivem trgu). Poskrbimo za dobro medijsko promocijo svoje družbe in vizijo, ki bo kazala na prihodnost družbe.
Dobičke smo si kot delničar lahko vsako leto izplačevali na svoj račun. Vmes smo lahko delniško družbo dokapitalizirali, kar pomeni, da smo dali v obtok novo količino delnic po nominalni vrednosti. Te delnice pa smo lahko prodali sebi, prijateljem, sorodnikom ... Ker vemo, da je gospodarstvo »lačno« novih in zanimivih naložb, preprosto ob pravi priliki odprodamo večji del svojih delnic. No, na tem mestu predlagam previdnost in nasvet izkušenega svetovalca, ki vam bo v pravem času lahko iztržil ogromno.
Skratka, ustanovili smo delniško družbo, poskrbeli za njeno rast, medijsko pozornost, zaposlili sposobne podjetnike, v nadzorni svet povabili znane gospodarstvenike ter zaslužili. Je enostavno, ni pa lahko. Na žalost pa v naši državi ni takih primerov. Vsaj za zdaj še ne. V nekaterih drugih državah je taka oblika načrtovanja nekaj vsakdanjega.
Pomembno je, da vidimo svoj zaslužek. Namreč vse preveč podjetnikov ne vidi ali pa ne zna videti dobičkov. To je lahko zelo problematično, saj ugotavljam, da se takim podjetnikom največkrat zalomi in bankrotirajo. Ob izbiri lastnega podjetniškega posla bodite pazljivi na postavko dobički. Predlagam vam, da naredite kalkulacije. Če poznate vse predvidene prihodke in odhodke, je kalkulacija lahko narejena v eni sami uri. Tako boste lahko v eni uri izvedeli, ali je vaš posel dobičkonosen.
Kakšna je vizija tega posla
Tri besede: «Imeti morate vizijo!« Tako enostavno je to. Vizija nekega podjetja ni: Postati vodilni trgovec na področju gospodinjskih aparatov za področje Maribora! To je vizija neuspešnih podjetij in podjetnikov. Taki kaj hitro obupajo sami nad sabo. Seveda je še huje, ko neko podjetje vizije sploh nima. Proč od takih ...
Prava vizija nekega posla ali podjetja je na primer vizija podjetja L/S: »Izobraževati več milijonov ljudi o finančni pismenosti!« Temu jaz pravim vizija. Tu se vidi, kdo bo uspel. Podjetje L/S ima zanimivo vizijo, ki govori o visokih številkah - pa vendar povsem realnih. Hkrati v viziji ne omejuje svojega tržišča na nek kraj ali mesto. Na koncu pa še konkretno pove, kaj bo podjetje naredilo - izobrazilo ljudi o finančni pismenosti. Skratka bodite pazljivi in imejte jasno vizijo, ne omejujte se in postanite zmagovalec!
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje!
Mitja Petrič
Moški in zodiakalna znamenja
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja)
Deček z dvema vrčema
Če poiščemo simboliko v naravi, pridemo v puščavo in vodnarji so kot oaza sredi tistega širnega peska. Od nekdaj se trudijo biti enaki enakim. Toda to jim žal ne uspeva, kajti počutijo se nerazumljeni.
V osnovi so prijateljski, seveda pa si oni ta pojem prestavljajo drugače. Zanimivo je, da so pripravljeni pomagati, ampak šele ko sami to začutijo in meje postavljajo tudi sami. Pri njih ni nekega ustaljenega urnika, ampak boste dobili občutek, da so sami tisti, ki si pišejo pravila in zakone. Toda pri njih je lojalnost daleč na prvem mestu in zelo pomembna. Vsak je lahko njegov prijatelj in ne delajo selekcije. Ravnajo se po notranjem občutku, in če so prepričani, da nekaj gre dobro, bodo to tudi peljali naprej.
Čustva izražajo zelo dobro in previdno. Zdi pa se, da potrebujejo dosti časa, da spoznajo osebo, s katero se odločijo preživeti življenje. Adrenalin jim povzročajo novosti in novi pogledi. Svoboda je nekaj, kar so prinesli s seboj, in od nje ne bodo odstopali. Privlačijo jih skupine ljudi, čeprav je resnica ta, da jim je čredni nagon popolnoma tuj. Globoko v sebi so osamljeni in včasih imajo občutek nerazumljivosti. Od tod tudi dejstvo, da so nepredvidljivih potez. Nesporno pa je, da v življenju delajo tisto, kar jih veseli, da bodo vključevali spekter nekega delovanja. V primeru, da bodo ugotovili, da nekaj ne gre, se bodo odločili in šli po svoji poti. Poti je za njih nešteto. Pomembno pa je, da imajo v ljubezni veliko prostora in da jim ljublje-
na oseba predstavlja izziv. Ne prenesejo pa ne ljubosumja in posesivnosti.
Vodnar rad odkriva novo in drugačno. Naj pa poudarim, da mu zvestoba nekaj pomeni in da od izdelanih pravil in dogovorov ne gre in jih ne krši. Težje se sprosti in zato daje občutek nezainteresiranosti.
Če ne poizkusiš, ne veš
Njegovi ideali so visoki in cilje vedno doseže. Seveda pa si zastavlja vedno nekaj, kar nekoliko odstopa od prepričanje širše množice. Tako velja za posebneža, vendar ima neko močno moralnost. Ne smete pozabiti, da je varovanec planeta Urana, kar kaže,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
da je lahko hitre jeze - a kmalu spet dobre volje. Če ga pripravite do tega, da se loti kuhanja, bo začel špekulirati; blizu mu je eksotična hrana, kajti njegovo načelo je: »Če ne poizkusiš, pač ne veš«. In on bo prvi pri tem, da preizkusi.
Ko vam enkrat zaupa, vam pač zaupa. In v primeru, da izkoristite to, ni več njegov problem.
Stvari pozablja relativno hitro, kajti po svoje se mu mudi naprej. Poleg tega se ne misli ukvarjati z malenkostmi. Od nekdaj pa bo imel svoje dneve, in če mu kaj ne bo prav, se odpravi v družbo. Znal pa vas bo prav prijetno presenetiti tedaj, ko bi to najmanj pričakovali.
Njegova darila so nenavadna, izvirna in zna se zgoditi, da pride na zabavo v kakšni obleki, ki močno odstopa. Takšen je in takšnega morate sprejeti. Otroke pa vzgaja v duhu svobodne vzgoje.
Prvi priskoči na pomoč
Njegove misli so neutrudne in ravno zaradi tega daje večkrat občutek, da živi nekje daleč v prihodnosti. Včasih ima izume in ustvarjalna žilica mu ne da nikoli miru. Tako vedno nekaj odkriva, končnih zaključkov ni in v tem ne vidi smisla.
Intimno življenje je nekaj, kar mu je včasih pomembno in drugič spet ne; kako se to odvija in zakaj, pa vpliva cela paleta dejavnikov. Zaradi notranje nesebičnosti je oseba, ki zelo rada pomaga in večkrat je občutek takšen, da prvi priskoči na pomoč. Na svoj način ima razvito trmo in včasih si ne zna pomagati, ko zamudi v službo ali na sestanek. Znan je po svoji
Duševno zdravje
Sovražna tašča
Odnosi med taščo in snaho so nikoli dokončana zgodba. Anja pravi, da je pred poroko o tem, da se je potrebno varovati tašče, slišala že veliko, to pa, kar se dogaja njej, še ni nikjer zasledila. Dolgo si je belila glavo s tem, kdo tiči za "poškodbami" njenih oblačil, dokler se ni prepričala, da za tem stoji kar njena draga tašča. V zadnjem času je namreč zasledila precej nenavadne poškodbe svojih oblačil, od lukenj, ki jih do nedavnega ni bilo, rezov in tudi madežev. Možu, ki bi za svojo mamo dal roko v ogenj, si svojih ugotovitev ne upa povedati, sama pa tudi ne ve, kako naj ravna in tašči v obraz pove, da ve za njena dejanja, ki so po njenem izraz ljubosumnosti.
Čeprav res pogosto govorijo o nestrpnosti med taščami in snahami, je to zelo relativno, saj se povprečne tašče in snahe kar dobro razumejo. Seveda je v osnovi v ozadju generacijski konflikt, toda če so ljudje strpni, umirjeni, razumni, potrpežljivi, prijazni, pripravljeni pomagati, sposobni razumeti in poslušati druge, potem se vsako medgeneracijsko nesoglasje brez kakršnih koli težav uredi. Pomembna pa je seveda osebnost in očitno sodi Anjina tašča med ljudi, ki imajo motnje osebnosti, saj njena nestrpnost in sovražnost ter tudi brezobzirnost presega običajne okvire. Vzroki, da ima nekdo motnje osebnosti, so ponavadi v ravnanju in vzgoji staršev v zgodnjem otroštvu. Očitno je imela Anjina tašča take starše, na kar pa ni mogla vplivati. Anja na taščo s pogovorom ne bo mogla vplivati, zato naj to misel kar opusti. Pogovor z možem je pa seveda nujen in najmanj boleče bo, da bi se odselila vstran od tašče ter zasnovala lastno gospodinjstvo. Na tak način bi Anja imela manj problemov in skrbi in njena oblačila bi ostala ohranjena. Če pa bosta morala ostati v skupnem gospodinjstvu s taščo, se bodo problemi zgolj stopnjevali in situacija bo postala brezupna.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
inteligentni plati, kar pomeni, da lahko veliko bere in se izobražuje. Skupine ljudi in pogovori so mu pomembne in brez tega si ne predstavlja življenja. Ko boste prepričani, da ga imate naštudiranega, kaj kmalu ugotovite, da še vedno ni tako. Vedno bo nekaj novega in drugačnega.
Zanimivo je, da vas bo naučil mnogo o svobodi, idealih in ciljih. Življenje z njim je lahko prijetno. Resnično pot do tega ne bo najlažja, ampak modri ljudje pravijo, da upanje umre zadnje. Verovati v lepote življenje in odkrivanje novega z njim ne bo težko. Pustite se presenetiti!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Rok Snežii,
univ. dipl. prav.
Nenad Đukić,
mag., MBA
Društvo Feniks - kvaliteta življenja
Pomembno je biti dober
Društvo Feniks - kvaliteta življenja je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb. Že samo ime društva pove, da se ukvarjamo s tem, kako v našem prostoru in času ter seveda po naših zmožnostih kvalitetnejše zaživeti.
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Vzaietku meseca avgusta sem povzrotil
prametna nesrečo, v kateri sem se tudi sam
poškodoval ( vrat, glavo ). Imel sem
fizioterapije in en mesec bolniške.
V vozilu sem imel tudi sopotnike.
Zanima me če smo upravičeni do
odškodnine, kakšna bi bila višina le te, ter
kje se lahko oglasim, da mi pomagate pri
postopku ?	J, ^
Andrej. Celje
Odgovor
Sopotniki so vsekakor upravičeni do denarnega nadomestila iz naslova avtomobilske odgovornosti, saj so ti zavarovani že pri obveznem AQ zavarovanju. Vi kot povzročitelj pa ste upravičeni le iz naslova AO plus zavaravanja, seveda če
Poslanstvo društva
Zavedati se moramo, da lahko s svojim vedenjem pozitivno vplivamo na svoje bližnje, okolico ter tudi globalno. Glavno poslanstvo je: nesebična pomoč in ljubezen do vseh živih bitij, okolja in celotnega vesolja. Prav zato animiramo ljudi na našem področju, da bi se bolj začeli zavedati sebe, svojega okolja ter posrednih vplivov na le-to. V društvu je že obstoječa skupina za samopomoč, ki se zbira enkrat tedensko. Omogočamo učenje socialnih veščin in učinkovite nenasilne komunikacije, kreativne preventivne delavnice.
V okviru društva osvešča-mo ljudi, predvsem otroke in mladino, z redno rubriko v Štajerskem tedniku, z naslovom: Svetovanje za otroke
in mladostnike, v kateri jih usmerjamo na pozitivna stališča glede njih samih, njihove samopodobe in socializacije.
Društvo bo odprlo Pisarno za informiranje in svetovanje ljudem v duševnih stiskah, osamljenim, nemočnim - preventivni in kurativni program za krepitev zdravega življenjskega sloga ter dnevni center Motivacija, v katerem bodo našli pozitivno vzpodbudo in nasvete za napredek na področju osebne rasti vsi, ki to potrebujejo. Projekt je podprt tudi s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Evropskega socialnega sklada. V teku je urejanje ustreznega prostora.
Dosedanje delovanje našega društva je bilo vse na prostovoljnem delu. Pri zastavlje-
nem projektu pa bomo potrebovali tudi nekaj finančne ali materialne podpore. Prostor bomo preuredili v prijazen, topel - da bo ljudem, ki potrebujejo pomoč, dajal zavetje in toplino.
Naprošamo vas za finančna sredstva, ki jih lahko nakažete na naš TRR: Nova KBM 04202-0001209527. Lahko pa je vaša donacija v materialni obliki, pomagate s tistim, s čimer se ukvarjate.
Dobro je, če boste nakazali 500 SIT(dve kavi), s tem boste nekomu pomagali, sami pa si mislite, da ste šli na kavo z dobrim prijateljem.
Dobro je biti pomemben, pomembneje je biti dober.
Morda bomo tudi mi jutri potrebovali nekoga, ki nas bo potegnil iz globine teme, da bi uzrli svetlo točko? Kaj,
če bo to naš otrok, prijatelj, znanec ali pa samo nepomemben človek, ki ga vsak dan srečujemo na cesti in se ne zavedamo, da tudi ta potrebuje toplo besedo?
Pomagajmo drugim, s tem bomo pomagali tudi sebi!
Želimo vam mnogo poslovnih in osebnih uspehov!
Predsednica društva Milena Jakopec Mariborska c. 15, Ptuj 2251
Info: Milena Jakopec, 051 413 354, 02 788 51 77, 788 51 78 Mail: fenik@mail386.com
Glede na skope podatke o poteku zdravljenja bi bilo težko govoriti o višini vaše odškodnine, saj ne poznamo natančne diagnostike, zato bi vas vljudno prosili, da se z vso medicinsko dokumentacijo, bolniškimi listi, zavarovalno polico AO zavarovanja, prometnim in vozniškim dovoljenjem oglasite pri nas v PE Celje | Ljubljanska cesta 20 ), kjer vam bomo brezplačno svetovali.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na IWFO@PORAVWAVA.SI ali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o.. Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. st.:
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
TUDI V IfTlI 2006 VAM PODJETJE PORAVNAVA, D.O.O., PONUJA BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVE-NUI. ZA OBISK NAŠEGA STROKOVNJAKA NA VAŠEM DOMU POKUČITE BREZPLAČNO ŠIEVILXO 080 13 14.
www.poravnava.si
Info - Glasbene novice
Moda in glasba stopata prav gotovo z roko v roki. Glasbeniki narekujejo modne smernice in mladi pri njih iščejo svoj modni stil.
Škotski as ROD STEWART je v zadnjih štirih letih posnel kar štiri albume največjih in najlepših ameriških pesmi ter jih je izdal pod naslovih American Songbook. Založniki še skrivajo informacijo, ali bo pevec izdala letos še peto kompilacijo, vsekakor pa ne skrivajo, da so na radijske postaje poslale pevčevo dinamično priredbo klasike HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN (****), ki so jo v originalu izvajali Creedence Clearwater Revival.
Se še spomnite pevke KIM WILDE? Divja Kim je bila nazadnje na sceni, ko je skupaj z Neno zapela pesem Anyplace, Anywhere, Anytime. Po predolgi pavzi me je izvajalka ponovno presenetila, saj je na novo posnela njeno največjo uspešnico YOU CAME (****), ki sedaj vsebuje več rockerskih prijemov in bolj zapeljiv vokal uveljavljene glasbenice.
DIXIE CHICKS so razdelile Američane na dva pola pred predsedniškimi volitvami, ko so odkrito spregovorile o napakah predsednika Georgea Busha mlajšega. Njihova odprtost jih je veliko stala, saj jih je večina ameriških radijskih postaj izbrisala s svojih playlist. Letos se je trio vrnil s skladbo Not Ready To Make Nice, medtem ko v novi skladbi THE LONG WAY AROUND (***) glasbeno med seboj mešajo country in adult rock.
Eno izmed glasbenih odkritij leta 2006je NERINA PAL-LOT. Mlada britanska glasbenica je bila deležna izjemne medijske podpore za svojo prvo uspešnico Everybody's Going To War. Moderna rockerica tudi v pesmi SOPHIA (***) goji melodičen akustičen rock in posebnost njene nove pesmi je dvopomensko šokantno besedilo.
Britanski rock band EMBRACE je bil v domovini ful in v času svetovnega nogometnega prvenstva, saj je imel uradno nogometno himno World At Your Feet. Leta 2004pa je mene kvartet najbolj navdušil s klavirsko balado Gravity. Band v novi skladbi TARGET (***) zveni malo neodločno, saj se pesem ritmično preveč spreminja.
Britanski mladenič JAMES MORRISON naj bi letos šel po lanskih stopinjah pevca Jamesa Blunta. Ali mu bo to uspelo, bo pokazal čas, medtem pa je že znano, da je njegov prvi hit You Give Me Something priplezal do 5.mesta v domovini, medtem ko je njegov debitantski album skočil na vrh in se imenuje Undiscovered. Talentiran glasbenik je za drugo pesem izbral WONDERFUL WORLD (****), v kateri se na prijeten način prelivajo sekvence popa, rocka in soula.
LILY ALLEN je hčerka znanega britanskega režiserja Ge-orgea Allena. Najstnica je to poletje zmagala z regi obarvano uspešnico Smile. Njen nasmeh bo še bolj širok, saj je tudi njena nova pesem lDn (***) sila pozitivna zmes lahkotnega popa in regija.
Ameriški novi zvezdnik CHRIS BROWN je zraven glasbe ponudil tudi kar nekaj novih plesnih korakov, ki jih lahko vidite v njegovem videospotu hita Run It. Sledila sta še dva simetrična r&b hita Yo in Gimme That, katerima je sedaj dodal preprosto soul balado SAY GOODBYE (***).
Neuradna kraljica r&b glasbe je MARY J BLIGE (mnogi jo imajo za uradno Aretho Franklin) je lani posnela mojstrovino The Breakthrough. Album je po svetu že presegel trimilijonsko naklado in najbolj znan hit s tega projekta se imenuje Be Without You. Odlična vokalistka ponuja malo komično novo soul in r&b temo TAKE ME AS I AM (***), ki ima tudi bogat aranžma in spremljevalne zborovske dodatke.
David Breznik
10. I DON'T FEEL LIKE DANCIN' - Scissor Sisters
Vsab 5re6û in neÁeUo mfd \9.\0 in 20. uro
Kdo je glavni igralec v fQmu Kim vpw^e Romanca ob jezeru?	H Q
Odgovor;_
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Timi Plajnšek, Zakl 17,2286 Podlehnik Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, 12. septembra, m naslov: Badio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b).
Glasbeni kotiček
B Day - Beyonce
(2006 - Columbia - Menart)
Dolgčas je beseda, ki najbolje simbolizira drugi solistični projekt seksi Beyonce. R&b godba je zares ostra in robovi sicer odlične pevke so preostri za uživanje ob neopredeljenih glasbenih strukturah. Pevkin fant in priznan raper Jay - Z si je produkcijsko
zastavil preveč ravno črto, saj pesmi v glavnem ne dihajo, ampak preprosto "butajo" po bizarnem ritmu.
Enajst pesmi albuma B Day je slabših od tistih s pevkine-ga prvenca Dangerously In Love, ki je po svetu presegel petkratno platinasto naklado.
Filmski kotiček
Romanca ob jezeru
Romanca ob jezeru je izrazito žanrski film, saj snovno pridno uboga vsa pravila romantičnega filma, bodisi komedije bodisi drame. Ta pravila so sledeča: 1. fant in dekle se srečata in 2.a. ne moreta videti drug drugega, ker si gresta neverjetno na jetra, toda kasneje se zaljubita ali pa 2.b se zaljubita na prvi mah, toda njuna ljubezen je prepovedana, ponavadi zato, ker ni mogoče graditi mostov preko družbenih razredov oz. jima je onemogočena iz takšnega ali drugačnega razloga. Ali obvelja 2.a ali 2.b, niti ni važno, kajti sledi točka 3., ko se glavna junaka nekje v zadnji tretjini filma ali spreta ali enostavno prekineta razmerje - za gledalca, ki ob tej točki že hudo simpatizira z njuno vezo, je to precej travmatičen
L ^^
The Lake House
Igrajo: Keanu Reeves, Sandra Bullock, Christopher Plummer
Režija: Alejandro Agresti Scenarij: David Auburn Žanr: romantična drama
Dolžina: 105 min Leto: 2006 Država: ZDA
Marketinški triki bodo tudi B Day popeljali do zavidljivih prodajnih številk, vendar smer sodobne r&b glasbe ni prava oziroma je preveč industrijska. Bivša članica skupine Destiny's Child pa je hvala bogu dovolj velika zvezda, da bo tudi z malo bolj siromašno plato zmagovala na lestvicah, in če bi delal primerjave naprej, bi kaj hitro ugotovil, da je njena krivulja popularnosti obrnjena navzdol.
Klasično r&b finto sta punca (Beyonce) in fant (Jay Z) uporabila v aktualnem hitu Deja Vu, v katerem je osnova vzpodbujajoči ritem, odlična vokalna interpretacija pevke in nerodni (beri: bedni) rap vložki. Pevkin ameriški No 1 hit Check On It (pesem je iz filma Pink Panter) je dodatek na albumu B Day in moje oči so se najprej ustavile pri cifri, ki ponazarja čas, saj je ta pokazala čas 14 minut in 18 sekund. Raziskovanje ali bolje povedano poslušanje je pokazalo, da je v tej glasbeni kači združenih kar nekaj verzij hita, prav tako pa so med verzijami zanimivi prehodi, ki vso zadevo naredijo bolj atraktivno. Definitivno najboljša pesem plošče Irrepla-ceble je preprosta soul balada z močnim akustičnim pridihom. Kitarski vložki ali soli naredijo preprosto pesem še bolj harmonično, za piko na i pa s svojim petje poskrbi Be-
yonce. Druga in hkrati zadnja umirjena pesem na albumu se imenuje Resentment in v njej bolj kot melodija izstopa tekst, saj je v njej lahko slišite zelo odkrito življenjsko zgodbo o varanju. Pravi hook in energija sta prisotna v groovy r&b temi Get Me Bodied in v njej silovito poskakuje bas. Plesni bit je najbolj izrazit v poskakujočem komadu Free-kum Dress, medtem ko so v crunk plesni r&b usmerjene naslednje pesmi: Suga Mama, Uppgrade U (še en duet z ra-perjem Jay - zejem) in Green Light. Surov in starinsko orientiran r&b štikl je Ring The Alarm, ki bo tudi drugi pev-kin uradni singel ter v njem ni kakšnega komercialnega pridiha oziroma spevnega refrena. Malo bolj seksi obarvana pesem je Kitty Kat, ki je spoj srednje hitrega klasičnega soula, popa in r&b-ja.
Plošča B Day je uradno izšla v ponedeljek, 4.septembra, ko je Beyonce praznovala 25. rojstni dan. Čokoladica si je ob rojstnem dnevu prav gotovo zaželela čimboljši prodajni uspeh svojega drugega solističnega albuma, ki pa ga ocenjujem za preveč surovo in moderno r&b glasbeno tvorbo, ki nima točno določene smeri. Pesmi so narejene na silo in največja pozitivna odlika celotnega projekta je vokalna moč odlične Beyonce.
David Breznik
mih pač najbolj zažge hrepe-nje in čakanje, ne pa akcija in poljubljanje, kar nam v nekem trenutku da film kar sam vedeti, ko pravi: »Čakaj, čakaj, čakaj!!« Čakanje, hrepenenje - to je bistvo idealizirane ljubezni. Dokler ljubezen ne izživimo s poljubi in razmerji, je najlepša, neomadeževana in pravljična. Kasneje jo ljudje s svojimi razmerji le zapacamo. Zato boste v filmu Romanca ob jezeru deležni le dveh poljubov - a zato toliko bolj presunljivih. Povzetek:
za romantične dušice
Ocena: 7 od 10
Matej Frece
del, kar avtorji radi poudarijo s kakšnimi scenami ponoči in v dežju - slednji pove več o obupu, mizeriji in žalosti naših junakov kot pa vsi njihovi igralski napori skupaj. Na koncu seveda sledi katarza - točka 4. - ko se naša junaka le predata drug drugemu v objem, brez omejitev in popolnoma srečna.
Kot rečeno, film Romanca ob jezeru sledi vsem tem avto-pilotskim navodilom - česar mu zagotovo ne gre šteti v minus. Kar je pri vsakem ža-nrskem filmu pomembno, ni to, kaj pripoveduje, temveč kako pripoveduje. Važno je, da mu uspe gledalca brez preveč očitne čustvene manipulacije vzbuditi v sočustvovanje z dogajanjem na platnu. Ena izmed večjih preprek, zakaj Romanci v jezeru to ne uspe v celoti, je ravno njegov prodajni trnek - ideja o vzporednem obstajanju dve leti narazen, je preveč za lase privlečena, da bi jo lahko jemali resno; vsaj ne od začetka. Presenetljivo pa je film v
svoji obrtniški izpiljenosti tako dober, da tudi na ta precej posiljen koncept kasneje nekako pozabimo in ga pričnemo jemati na tri četrt resno - kar je za takšno fantazijsko idejo precej impresiven dosežek.
Avtorji so se dobro zavedali, da v romantičnem žanru ne gre ponavljati napak njihovih kolegov, ki so se osredotočili na prikazovanje manifestacij fizične ljubezni. Tako pornič ne postane dober pornič, če vsebuje čimveč špric scen v čim krajšem času, temveč dober pornič naredi le čim daljše stanje konstantne predigre. Torej pričakovanja in grajenja napetosti. V ljubezenskih fil-
CID vabi!
Vabimo v tečaje, delavnice in sekcije:
Tečaj kitare - novinci - vpis do zapolnitve mest pri mentorju Samu Šalamonu, vsa mesta pri Marku Korošcu so že zasedena. Za starejše osnovnošolce in srednješolce, kotizacija 4000 SIT mesečno.
Novinarska skupina - vpis 15. 9. 2006. Za starejše osnovnošolce in srednješolce. Novinarje vodi mlada novinarka Polona Ambrožič. Sodelovanje je brezplačno. Literarna skupina - vpis do 29. 9. 2006. Za srednješolce, ki pišejo pesmi, ki jih zanima ustvarjanje poezije ali pa pripravljanje literarnih večerov, performansov s poezijo ipd. Mentorica literarne skupine bo Kristina Kočan, mlada pesnica iz Maribora. Skupina se bo sestajala dvakrat mesečno. Sodelovanje je brezplačno. Elektro delavnica - vpis do 29. 9. 2006. Za starejše osnovnošolce in srednješolce, ki jih zanima, kako deluje zabavna elektronika. Mentor je Danijel Krapša, učitelj fizike in tehnike. Sodelovanje je brezplačno.
Foto skupina - prvo srečanje vseh zainteresiranih v petek, 15. 9. 2006, ob 18. uri v CID na odprtju razstave fotografij. Za srednješolce, študente in vse mlade, ki jih zanima fotografija. Mentorja bomo poiskali v dogovoru z udeleženci. Sodelovanje je brezplačno.
Nemška literarna skupina - vpis do 15. 9. 2006. Za starejše osnovnošolce, ki se učijo nemščino (oziroma je že nekaj znajo) in jih zanima ustvarjanje v nemškem jeziku. Mentorica nemške literarne skupine je Emilija Mesojedec, profesorica nemškega jezika. Sodelovanje je brezplačno.
Plesna šola Power Dancers - vpis v petek, 8. 9. 2006, od 17. do 19. ure v CID.
Brlog - Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov - prijave do konca
septembra pri mentorici Nevenki Gerl na tel. 041 892 153.
Dobre ideje za nove oblike tečajev, delavnic, skupin in sekcij za mlade so
dobrodošle!
KLUBSKO DOGAJANJE
Petek, 15. 9., ob 18. uri: odprtje razstave fotografij Andreja Lamuta. Samostojno fotografsko razstavo z motivi iz narave je pripravil mladi ptujski fotograf Andrej Lamut, ki je dijak 1. letnika Gimnazije Ptuj.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
IGRALEC NEMIH VLOG
SKOPUH, STISKAČ
OBRTNIK POHIŠTVENE STROKE
SLOVENSKO HRVAŠKI POLOTOK
NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC STENSEN
NASELJE IN NAJDIŠČE V BAČKI
OČKA
VAS PRI DEKANIH
AMERIŠKI PISATELJ CALDWELL
CENE AVGUŠTIN
TIPKE PRI KLAVIRJU
NOVOZELANDSKA PTICA, KIVI
SOSEDNJA DRŽAVA
NEPRIČAKOVANA SREČA
IZAKOV SIN
NAŠA IGRALKA RINA
USIHANJE ORGANA
ROK. VRATAR LOSERT
METNA ZANKA
SILVA NOVLJAN
ZLITINA Al IN Si
AVSTRALSKI F. REŽISER
REKA NA NIZOZEMSKEM
VINSKA TRTA
SOVJETSKI POLITIK
IZ BESEDE KRIVO
FOTOGRAFKA
POBIRALEC DAVKOV
POGON NA DIVJAD
FRANCOSKI SKLADATELJ (EDOUARD)
OBLAČILO, OBLEKA
OROŽNIK, ŽANDAR
REKA V ROMUNIJI
IZVEDENEC ZA NLP
POSREDNIK ZA PRENAŠANJE POŠTE
NOVA GORICA
ALEŠ ZALOŽNIK
RIBE Z BRKI
ALUMINIJ
PREBIVALEC ADAMOVEGA
LIKOVNA KOLONIJA V
MEŠANICA PREPERELIH TRSK IN ZEMLJE
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3MHZ
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 9. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 10. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 11. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). TOREK, 12. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škofja Loka). SREDA, 13. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
ČETRTEK, 14. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
(D filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
(D na zalogi zadostne l<oličine NAJDISKRETNE3E vseh novili hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
i>tuju v centru Mercator, Rimsica ploščad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 lokacijah v Mariboru, v Slovenski Bistrici in še na mnogili lokacijali po Sloveniji.
Člana Skupine Siyoo: videomat™ FILM0MÂf'
NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU
oo
Igrajo:
George Clooney, Matt Damon, Amanda Peet.
SIRIJANA(SYRIANA)
libert ^ (George Ûootiey) je z 21leli delovnih izkuše^ eden od veteranov amefiške obveščevalne službe CIA, vso svojo energijo pa posveča zatiranju svetovnega terorizma. Ob naraSč^očem nasiiju Robert nemočno opazuje manjšanje sredstev, vmešavanje politii« in zanemarjanje opozoriiniii signalov, vse do trenutlŒt, ko stvar tudi za Roberta postane osebna. V niti zgodbe sta vpeta tudi svetovalec za energetilo} (Matt Damon) in njegova íena (Amanda Peet), Id se spričo grozljive tragedije življenje obme na glavo.
Igrajo:
Denzsl Washington, Clive Owen, Jodie Foster.
INSAJDER (Inside man)
Premeteni zločinec Russell (aive Owen) skuša rzpeijab popolni rop, toda odločni detektiv Keitti (Denzel V\Mington) namerava preprečiti Keittiovo nakano. V pogajanja za življenja zajetih talcev se vmeša ambk^ozna odvetnica Madeliene (Jodle Foster) ki s svojimi skrivnimi načrti še dodatno zaplete napeto igro med kriminalcsm in detektivom, m^a med slabim in dobrim pa je vsa bolj zabrisana.
igrajo:
Jalte Gyllenhaal, Heath Ledger, Anne Hathaway.
GORA BROKEBACK (BROKEBACK MOUNTAIN)
Režiser Ang Lee nam v filmu Gora Brokeback prikaže pravo moč in vzdržljivost ljubezni, ki je ne morejo unkStl
' " ' ......lost aH zob časa. Ennis
_ ,	Gyllenhaal) se spoznate
1963, ko odkJeta na goro Brokeback past ovce. Njuno prijateljsivo se poâsi spremeni v gbboko ljubezen, toda ko se vmete v civilizacijo, se morate soočiti z ljudmi, ki ne odobravao take ljubezni. Rim je prejel 7 nominacij za zlate globuse.
No;«
Kmalu se izkaže, da vendarle niso povsem sami, sq se v bližnjih votlinah skrivajo čudni in knrabčni sivori, ki so našteli zaradi nekdanjih jedrskih poskusov na tem obmofiu. Originalni tlim s tem naskivom je leta 1977 posnelfe Craven (trilogija Krik), tokrat pa je režijo vodil Alexandre Aja (Krvava romanca).
Rešitev prejšnje križanke:vodoravno: ŠTEFKA, REKORD, ALSTER, NEPOS, BOG, OMOT, PROSLAVA, RAVA, RESTANI, ETTAL, APIA, AJAR, EN, GENS, NADDURJE, ERA, MALI, GIES, RT, KA, KLARA, SOLATKA, MILOS, KAOLIN, LAZ, RI, ORSK, ADORATOR, ANANAS, INGRID, TE, TE, BILJET, STATVE.
HISA debele mame (big MOMMA'S HOUSE 2)
Agent FEI Makxim (lUartin Lawrence - Podli Me, Državna vamost) si mora zopet nadeti preobleko čudaške debele mame, da lahko kot otroška vamška vohuni za programerjem, ki naj bi usivarjal nevame računalniške viruse. Toda delo mu dodobra otežijo trije mali nagajivd, za katere mora skrbeti, za podobno velik izziv pa se izkažejo tudi številna hišna opravila.
Igrajo:
Anna Fans, Regina Hali, Simon Rex.
FILM, DATE KAP 4 (Scary movie 4)
Cindy živi v hiši, Iqer vlada strašno Prekletstvo, njen tant Ray pa se znajde sredi Vbjne svetov, ko zlobni Tr-iPodi z uničevalnimi vakivi glasbe napadejo Zemljo. Cindy In njena prijateljica Brenda se skušate skriti v srhljivo ob gozdu. Raya pa Tr-IPodi ujam^o in posadijo v mučiinlco, od koder se lahko reši, če si (od)Žaga nogo.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PETEK, 15. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Igrajo:
Alyson Hannigan, Adam Campbell, JennHérCoolIdge.
FILM ZA ZMENKE (Date movie)
Dolga leta je Julia Jones svoje ljubezenske fantazije lahko Izpovedovala zgolj svojemu dnevniku, a naposled je vendarle našla moškega, ki verjame, da je ljut)ezen slepa. Toda zadržani Grant najprej polrebuje malce zdravila za sodobnega mosl^a, zato se odpravita do (malega) Hitcha, preden pa ju načrtovalka porok pripravi na obilno (grško) poroko, bosta morala srečati še njene in njegove tastare in se znebiti lovcev na družice.
Glasovi:
KelferSutheriand, Greg CIpes, James BelushI.
divjina cme wild)
iz Disneveviii animaajskiii studiev prii^Ja nova komediji o skupini živali Iz newyorškega živalskega vrla, ki brezsRrbno uživao lagodno^jenje. Toda nekega dne igrivega ievj^ mladiča R^na po pomo^peljejo v Afriko, zato njegov oče Samson organizira reševalno akcijo. Pri diznem načrtu se mu pridružijo praktična veverica Benny, prebrisana žiraiia Brldg^, sari^čna antilopa l^szsr, neposredna l^ia NIgel in nekoliira trdobučna analoinda. Za uresničitev zastavijeniii dijev
-----------------strniti vrste, nato pa se lahko prične
.. ot ga živalski ni videl in ki bo iina dal povsem nov pomen.
Nimamo vsega, imamo pa največ!
Uniglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje
...V svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni filmov na:
wvvw.enaa.com/oddelki/filmi/
www.siyoo.si
Ěňa
www.siyoo.si
- najceneje do filmov!
Ljubljana • Deseti izbor zmagovalne kreacije za mis Slovenije
Opazne ptujske kreacije
Na ljubljanskem gradu so 22. avgusta že desetič zapored izbrali zmagovalno kreacijo za mis Slovenije. Na ogled so ob tej priložnosti postavili tudi vse dosedanje zmagovalne kreacije. Prvo je v letu 1996 oblekla Ptujčanka Alenka Vindiš, v letu 2001 jo je za zmagovalko Rebeko Dremelj skreirala Barbara Plavec.
Med finalistke letošnjega izbora so se uvrstile kar tri Ptujčanke: Barbara Plavec Brodnjak (na fotografiji ob svoji kreaciji), Sabina Hameršak in Rika Zadravec, kar je največ doslej. V ožji izbor sta se uspeli uvrstiti Barbara Plavec Brodnjak in Sabina Hameršak. Do vrha jima je manjkalo zelo malo, v prvem krogu ocenjevanja so člani strokovne komisije, v kateri sta bila le dva Slovenca, na prvo mesto postavili izvirnost, ne pa tudi tehnično perfekcijo izdelave in že preverjeni glamur. Na zmagovalni kreaciji Barbare Turk, krpanki različnih vrst čipk, ki naj bi združevala tradicijo in sodobnost, bodo izvedli popravke nekaterih detajlov, ker ji - ne boste verjeli - manjka gla-mur. Na nek način se ponavlja zgodba iz leta 1998, ko so zmagovalno kreacijo, ki jo je na svetovnem izboru nosila Miša Novak, morali kar temeljito popraviti.
Po letošnjem pravilniku o ocenjevanju je zmagala obleka, ki je prejela najvišji seštevek točk iz drugega kroga ocenjevanja, iz celostnega vtisa obleke na modni reviji. Zanimivo je, da ji prvega mesta, torej ocene pet, ni dodelil noben član strokovne komisije. Sabina Hamer-šak je prejela dve petki, Barbara Plavec Brodnjak eno, pri čemer ji je eden od komisije dodelil celo ničlo, čeprav se je obleke po pravilniku o ocenjevanju rangiralo od ena do pet, tako je bilo vsaj razumeti. Sicer pa je občinstvo odločitev strokovne komisije sprejelo z velikim presenečenjem. Tudi sama prireditev je bila glede na jubilej pod kritiko, brez slehernega glamurja.
Barbara Plavec Brodnjak je med vsemi udeležeci nagradne igre, ki je bila prav tako sestavni del letošnjega Oni-nega projekta Slovenski kreatorji za mis Slovenije, prejela največ glasov. Njena kreacija je tudi dosegla najvišji znesek na javni dražbi, letošnji izbor je namreč
Zanimivosti
prvič spremljala tudi javna dražba z geslom Moda z namenom. Prodana je bila za 630 tisoč tolarjev. Skupaj so na javni dražbi, dražile so se le štiri obleke, zmagovalne ni bilo med njimi, iztržili 1,5 milijona tolarjev. Izkupiček bodo namenili otrokom doma Malči Beličeve za izobraževalne namene.
Kakorkoli že, Ptujčanke so se predstavile z odličnimi kreacijami, ki pa za tujce niso bile »sprejemljive«, kot tudi ne kreacije Diane Kotnik Lavtižar in Maje Ferme. Vprašanje je, zakaj Slovenci ne zaupamo domači komisiji, zakaj nam morajo tujci izbirati obleko za našo mis. Posebej pa še, ker gre za imena, ki so tudi slovenski strokovni javnosti bolj ali manj neznana. Pravijo, da obleka dela človeka, že po tem, kako so bili oblečeni, niso delovali prepričljivo. Škoda za Iris Mulej, ki je na ljubljanskem gradu 22. avgusta blestela kot še nikoli, da ji niso uspeli izbrati obleke, v kateri bi lahko blestela tudi konec septembra v Varšavi. Prepričala je tudi tiste, ki so se še do nedavnega spraševali o »upravičenosti« njene zmage na letošnjem izboru za mis Slovenije, ker kot se je pokazalo, ni bila izbrana v stilu izbora obleke, da bi jo morali poslati na kakšne popravke.
Prireditev na ljubljanskem gradu je bila v celoti gledano prireditev, na kateri je kraljeval slovenski oziroma ljubljanski jet set, mlade kreatorje oziroma udeležence finalnega izbora slovenski kreatorji za mis Slovenije pa so izrabili le za paravan, da so se lahko kazali. Škoda, da kreatorjem niso pustili niti tega, da bi svoje kreacije vsaj v končnem defileju popeljali na oder. Brez njih prireditve ne bi bilo; ko so ugasnile luči in so vabili koktajli, ki so kmalu pošli, jih namreč sploh več niso zanimali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Švedska princesa se izpopolnjuje na diplomatski akademiji
Stockholm (STA/dpa) - Švedska prestolonasled-nica, princesa Victoria, je začela obiskovati enoletni študij na diplomatski akademiji pri švedskem zunanjem ministrstvu. Kot piše švedski časnik Svenska Dagbladet, 29-letna princesa ne bo imela nobenih kraljevskih privilegijev. Od nje namreč pričakujejo, da bo izpolnila vse obveznosti in opravila vse izpite, tako kot drugi študentje. Po končanem študiju pa bo prakso opravila na enem od švedskih diplomatskih predstavništev v tujini. Najstarejšo hčerko 60-letnega kralja Carla XVI Gustafa in 62-letne kraljice Silvije »močno zanima mednarodna politikam«, je sporočil urad za javnost švedskega kraljevskega dvora. Švedski mediji pa ugibajo, ali ne bo morda princesa še pred končanim študijem na diplomatski akademiji stopila pred oltar s svojim fantom, lastnikom fitnes centra in rekreativnim trenerjem, 32-letnim Danielom Westlingom.
Umrla zadnja oseba, ki je bila med atentatom na Kennedyja v njegovem
avtomobilu
Washington (STA/dpa) - V Teksasu je v petek umrla 87-letna Nellie Connally, zadnja preživela potnica iz črnega predsedniškega avtomobila znamke Lincoln Continental kabriolet, v katerem so ustrelili nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Nellie Connally je bila vdova tedanjega teksaškega guvernerja Johna Connallya, ki je bil v atentatu na Kennedyja v Dallasu hudo ranjen. Nellie Connally je leta 2003 izdala knjigo o zadnjih trenutkih s predsednikom Kennedyem, ki jo je napisala po lastnih zapiskih o atentatu 22. novembra 1963. Med vožnjo po ulicah Dallasa, ob množici ljudi, ki so ga pozdravljali, mu je le nekaj trenutkov pred streljanjem dejala: »Go-
spod predsednik, ne smete reči, da vas Dallas nima rad«. Sedanji teksaški guverner Rich Perry je ob njeni smrti dejal, da ima Connallyjeva »v srcih Teksačanov posebno mesto. Še predenje bila vpletena v atentat, je bila teksaška ikona«, je povedal.
Princ William svoje dekle odpeljal na Ibizo
London (STA/AFP) - Fotografije britanskega princa Williama v kopalnih hlačkah in novica, daje svoje dekle Kate Middleton odpeljal na počitnice na Ibizo, so napolnile sobotne britanske tabloide. William si je pred vrnitvijo v častniško šolo Sandhurst, znano po strogosti, odločil za kratke počitnice na tem španskem otoku. 24-letniprinc je na univerzi St. Andrews diplomiral iz zemljepisa, konec leta pa naj bi zaključil usposabljanje za častnika in se priključil enotam kopenskem vojske. Starejši sin princese Diane prijateljuje s Kate Middleton že štiri leta.
Strokovnjaki opozarjajo, da svetu grozi pandemija debelosti
Sydney (STA/AP) - Strokovnjaki na mednarodnem kongresu o debelosti v Sydneyu so opozorili, da svetu grozi pandemija debelosti, ki bi lahko povzročila precejšnje povečanje števila srčnih bolezni in diabetesa, ki so pogosti povzročitelji smrti in posledično krajše življenje prihodnjih generacij. »Debelost je mednarodni problem, in resna globalna grožnja, tako kot sta to globalno segrevanje ali ptičja gripa«, je ob odprtju kongresa, ki se ga udeležuje prek 2500 medicinskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev ocenil profesor Paul Zim-met. Tradicionalni pristop z nasveti o prehrani in telesnih vajah ni dal rezultata, zato naj bi se tega problema lotili organizirano, s koordiniranimi akcijami vlad, podjetij in lokalnih skupnosti, so ocenili strokovnjaki.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kak šus smo se znajš-li v mesci septembri, ki mu provimo po storem tudi kimavec. Mogoče zato tokšno ime, ker v totem mesci vse kima in se rima. Kimajo jabolke na vejah, grozdeki v gorici, lasje na moji Mici, koruza na njivi, mijovka naš muj-cek sivi, v vetri vse valovi in se priklonja v slovo poletji in začetki jeseni, deklici mlodi in starejši ženi. Jutranje rose so provo zdravilo za nego bose, še ksiht si lehko z roso vmiješ in se brez žajfe obri-ješ. Vete, ko sem jaz še mlodi in lepi bija, sem rosoponuca v enem verzi, ki se tak rima in je bija namenjeni deklici fini: »Odpri oči in se zagledni v sunčno jutro, ki v rosi jutranji si umiva obraz, dvigni roke kvišku in glej, izgine sonce, mine čas Ja, kak vidite, sem bija provipes-nik in pe-sjan.
O mesci septembri pa še nekaj storih misli: Če v začetki septembra grmi, bo še mnogo lepih dni. Septembra
dež je setve up, a grozdju strup. Če na Mihaelovo (29. septembra) grmi, viharjev veliko pozimi buči.
Zaj pa še malo za šalo in malo za hec, saj vete, da sem jaz tak pameten, ke bi lehko štiri noge in rogle fcoj. Pišem vam store in mlode vice za store in mlode device: Začelo se je novo šolsko leto. Tršica je testirala brihtnost prvošol-čeka Frančeka. Franček, kaj bi se zgodilo, če bi ti odrezali eno vuho? - Ja, boj slabo bi čuja! - Kaj pa bi se zgodilo, če bi ti odrezali obe vuhi? - Ja, slabše bi vida! - Ja, zakaj pa bi slabo vplivalo na tvoj vid? - Joj, tršica, zato, ker te ne bi moga nositi očo-lov! Brihtno, ne, bo s totega Frančeka še kaj grotalo, saj razmišla zlo logično, pametno in žametno!
Kak vete in vidite pa tudi čujete, se bližajo jesenske valitve. Med kandidati za županske stolece so tudi ženske, kar je zlo prav, pošteno in enakoprovno. Na valitvah pa bodo po napovedi mojega soseda Juža uspele samo tiste, ki deluvlejo rit-mično.
Te pa srečno!
Horoskop
OVEN
Obeta se vam intenziven teden. Dokazali boste, da ste sposobni, ter se pogumno soočiii z vsem. Tako v ljubezni kot v službi pa dobite skupni imenovalec in to je oranje ledine. Dobro bi bilo, da ste diplomatski in da ne prehitevate stvari. Korak za korakom boste hiteli za uspehi.
BIK
Postavljate se na drugo mesto in čakate, da vas bodo poklicali na prvega. Do izraza bo prišlo vse tisto, kar temelji na prijetnih rečeh. Čas je, da se odločite in naredite neko spremembo. Seveda na silo ne gre nič, pač pa postopoma. Bodite odprti, kajti prihaja vaš čas.
DVOJČKA
Čas je ugoden za spremembo, kako jo boste dosegli, pa bo odvisno od vas. Bodite prožni in ne iščite sreče tam, kjer je ni. Učili se boste lahko na lastnih napakah in veliko praktičnih zadev iz-vlečete iz sveta duhovnosti. Kuhalnica vam bo dobro služila in iz kuhinje bo prijetno dišalo.
RAK
Doma boste uživali in se razvajali. Navezanost je nekaj, kar vas bo spremljalo. Čas bo, da na svoj način prekinete s preteklostjo. Verjetno bodo metode različne, sebi pa izberite tisto, ki je najustreznejša. Gradili boste tudi na intuiciji in se na takšen ali drugačen način predajali užitkom.
LEV
Odprti boste za spremembe. Kdor čaka, dočaka. Zdi se, da boste novosti sprejeli z odprtimi rokami in se iz tega veliko naučili. Besede bodo kot sestavljanka, ki vas bo notranje bogatila. V ljubezni vas čaka prijateljstvo, pogovor in sreča. Klicala vas bo neokrnjena narava.
DEVICA
V	tem tednu ne boste počivali. Naredili boste več sintez in iskali strateške rešitve. Sprem-
vas bo razdvojenost in smotrno je, da si najdete srednjo pot. Sledite notranjemu labirintu in čas je že, da s povprašate o smislu življenja. Sledil bo finančni napredek.
TEHTNICA
Prihaja čas radosti, veselja in prijetnih trenutkov. Partnerjev namigvam bo koristil. Za mnenje boste vprašali tudi prijatelja. Ne dvomite več, ampak se odločite. Bodite prožni, energije bo veliko in tako boste kos vsemu. Na svoj način opozorite nase. Hitite počasi!
ŠKORPIJON
Zapirali se boste vase in sledili notranji moči v sebi. Odgovori sovvasinsami najdite pot do njih. V primeru, da se boste ravnali po intuiciji, se vam ni potrebno ničesar bati. Diplomacija bo nekaj, kar dodobra izpilite. Vaje iz joge bodo vnašale mir. Ljubezen: prijetni trenutki!
STRELEC
Osvajali boste nove lovorike življenja. Novosti bodo nekaj, kar tako ali drugače sprejmete, in notranji optimizem vam bo dal novega elana. Družba vas bo osrečila in prinesla tisto notranje zadovoljstvo. Aktivnosti bo veliko, vendarle ne smete pozabiti na aktivnosti za dušo.
KOZOROG
V	tem tednu boste dokazali avtoriteto in nekatere odločitve bo potrebno sprejeti. Seveda se
bodo porajali dvomi ter vprašanja. Imeli pa boste možnost, da poiščete odgovore. Občutke načeloma prekrivate, toda bodite odprti. V ljubezni sledi neka prijetna sprememba.
VODNAR
Čas hiti in že je tu jesen. Tudi sami boste hiteli po poti življenja. Pridobili pa boste možnost, da sprejmete kompromis in da uvidite, da ne sme biti vedno po vaše. Ne bodite pretirano nemirni. V življenju štejejo malenkosti. Gradili boste na kreativnosti in ustvarjalnih navdihih.
RIBI
Čutila se bo močna razdvojenost, kajti načeloma bi bili rajši pasivni. Vendarle se morate nalog lotiti odgovorno. Lotili se boste detektivskega dela, uspehi bodo sprva minimalni, toda saj pravijo, kdor čaka, dočaka. Septembrske noči temeljijo na strastni romantiki.
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek!
4.poli
mAKaron
Letališče Moskanjci pri Ptuju
9. 9.2006
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Kje se lahko prijavim?
•	na spletni strani www.polimaraton.si
•	na mestu dogodka v iVIoškanjcih na dan prireditve
Kaj dobim?
•	pravo športno medaljo
•	kolesarsko majico
•	kolesarski vodnik po Podravju
•	osvežilne napitke tekom celotne prireditve
•	toplo malico po zaključku maratona
•	prijetno druženje, rekreacijo in zabavo
K^j pa prijavnina?
•	odrasli: 4.000 SIT
•	otroci do 15 let: 2.500 SIT
•	imetniki olimpijske kartice, upokojenci, skupine nad 10 oseb in prijavljeni preko internera (predprijava): 3.500 SIT
Katero progo naj izberem?
Mini Poli maraton (30 km)
priporočamo priložnostnim kolesarjem, zelo mladim in starejšim udeležencem.

Kako bo potekalo dogajanje?
8.00-10.45	zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
11.00	start Maxi POLI maratona
11.20	start Mini POLi maratona
13.00-15.00	cilj maratonov
15.00	družabni program
18.00	zaključek
Pripravili smo bogate nagrade
1.	pokal za najštevilčnejšo družino (3 x)
2.	pokal za najštevilčnejšo ekipo (3 x)
3.	pokal za najmlajšega udeleženca in udeleženko (2 x)
4.	pokal za najstarejšega udeleženca in udeleženko (2 x)
5.	pokal za udeleženca z najstarejšim voznim kolesom (1 x)
6.	nagrade v izdelkih Perutnine Ptuj za naključno izžrebane štartne številke (10 x)
7.	kolo za naključno izžrebane startne številke (10 x)
mini POLI maraton
-300 m 1200 m
100 m
-30 km-
Maxl Poli maraton (65 km)
• priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev.
I
-400 m 300 m
max! POLI maraton
I 200 m 100 m
-65 km-
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg - Desenci - Spodnji Vëloviek - Pacinje - Domava - MoSkanjci
Moikanjci - Dcrnava - Pacinje - Ruj - Janežovci - Desterniški breg - Trnovska vas - Vitomarci - Grlinci - Gabemik - JutSinci - Grabšinski breg - Gomila - Polenšak - Žamenci - Dornava - Moškanjci
Organizatorji 4. Poli maratona
M
Perutnina Ptuj
RADIO)))TEDNIK
Di@log
COMPANY ^ www.dialog-si.net
M

rnwww
Poli vlak: na Poli maraton vas lahko pripelje tudi vlak Slovenskih železnic.
Dodatne informacije: Di@log company, telefon: +3861 230 75 00, www.polimaraton.si, e-mail: info@polimaraton.si
Prejeli smo
Razvoj občine Ormož
(St. Tednik / Prejeli smo 25. 8. 2006)
Ker Bogomir Luci, ki je sicer izvoljeni svetnik v občinskem svetu Občine Ormož in bi tudi zaradi tega moral biti seznanjen z dejanskim razvojnim položajem Občine Ormož, ne more prenehati z zlobnim zavajanjem široke javnosti, ki prebira Štajerski tednik, smo dolžni predstaviti še nekaj dejstev, ki govorijo, da smo v Občini Ormož v zadnjih nekaj letih naredili skokovit napredek. Tako v razvoju vseh področij, na katera ima neposredni vpliv občina Ormož, kot tudi na mnogih področjih, kjer je Občina Ormož ustvarjala pogoje za prostorski, socialni, gospodarski in storitveni razvoj. Seveda so mnogi projekti še v izvajanju, za mnoge imamo pripravljene projekte in so pred realizacijo.
1.	Medtem ko številne, tako sosednje kot mnoge druge občine v državi nimajo vzpostavljenih neposrednih dostopov do državnih in evropskih skladov za pospeševanje prostorskega razvoja, smo se v Občini Ormož s 23 dobro pripravljenimi projekti samo v zadnjih štirih letih prijavili na različne državne in mednarodne razpise. Na tej osnovi smo dobili 800 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Vsi so angažirani v uresničevanju posameznih zadev, ki izboljšujejo ekonomsko moč Občine Ormož in stopnjo razvoja naše infrastrukture.
2.	Za druge investicije je Občina Ormož v zadnjih štirih letih zagotovila še 3,5 milijarde tolarjev.
3.	V Občini Ormož je sredi letošnjega leta (junij 2006) bilo zaposlenih 5323 delavcev.
4.	Stopnja registrirane brezposelnosti kot eden od razvojnih in socialnih kazalcev vsake sredine kjerkoli na svetu je sredi letošnjega leta (junij 2006) bila v Ormožu vsega 10,3 odstotka. V enakem obdobju je v Ptuju in Zavrču na primer znašala 11,8, v Občini Sveti Jurij 13, v Mariboru pa kar 15 odstotkov. Občani Občine Ormož torej lahko vidite, kdo je vzor Bogomirju Luciju in v katero razvojno smer bi on želel peljati občinsko politiko.
5.	Prav tako pa je pomembno dejstvo, da so se po zaslugi razvojnih projektov v Občini Ormož dnevne vožnje na delo obrnile od nekoč vožnje večjega števila občanov Občine Ormož na delo v Ptuj, Kidričevo, Maribor in drugam do današnjega stanja, ki je ravno obratno. Več ljudi se iz drugih občin vozi na delo v Ormož, kot se Ormožanov vozi na delo drugam.
6.	Jabolk in hrušk seveda ni mogoče medsebojno pošteno primerjati, vendar če dopisovalec te primerjave že izrecno želi, naj bo vsaj toliko odkrit in pošten, da pogleda številkam v oči: v Občini Destrnik, ki si jo Bogomir Luci postavlja, prepričani smo, da samo za svoj osebni vzor napredne in ekonomsko močne občine, je v enakem času bilo zaposlenih vsega 333 ljudi. Tako smo v Občini Ormož sredi letošnjega leta imeli celo več zaposlenih ljudi kot na primer v sosednji Občini Ljutomer, kjer jih je bilo 4928. Prav tako sosednja Gorišnica je imela zaposlenih tisoč svojih prebivalcev, Zavrč na primer pa 167. Pomen stopnje ekonomske moči je razviden tudi iz teh podatkov, kijih
Bogomir Luci zagotovo pozna, vendar jih z gnevom do sredine, v kateri tudi sam živi, zavestno ignorira.
7.	Medtem ko imamo v Občini Ormož 386podjetij, jih je v Občini Destrnik, kot vzor Bogomir-ja Lucija, skromnih 52, v Občini Zavrč jih je 24 in v Občini Hodoš pa na primer samo 3. Za vodstvo in politiko Občine Ormož pa to zagotovo ni smer, v katero bi želeli usmerjati našo prihodnost.
8.	Prav tako se ne želimo in zaradi odgovornosti do naših prebivalcev ne moremo več primerjati z občinami, ki imajo bistveno nižje občinske proračune; 425,3 milijona Destrnik; več kot 3 milijarde tolarjev Ormož
9.	Tudi populizem z vodo, ki bi ga rad zganjal Bogomir Luci, pade že ob prvih primerjavah. Na splošno je sicer najdražje tisto, česar nimaš. Ko gre za vodo kot eno od osnovnih življenjskih dobrin, je ta resnica še toliko bolj trdna. Ne samo da v Ormožu vode nismo podražili že dobre tri leta (od 3. februarja leta 2003 se njena cena ni spremenila), imamo je v izobilju. V letošnjem juliju kot najbolj sušnem mesecu se je njena dnevna poraba podvojila, od povprečja 2400 kubičnih metrov na 4800 kubičnih metrov, in še bi se lahko, pa nihče ne bi občutil niti trohice pomanjkanja. Zaradi dobre vodnogospodarske politike je torej imamo v izobilju tudi za najbolj sušna obdobja. V zadnjih štirih letih smo namreč v sistem zapletenega postopka njenega pridobivanja oziroma žlahtnje-nja vložili več kot 700 milijonov tolarjev. Kljub temu pa znaša ormoška cena za kubični meter zdrave in kakovostne pitne vode za gospodinjstva 195,17 tolarja neto. To pa pomeni, da jo dražje plačujejo na primer v Občini Ruše (222,28 tolarja), pa Selnica (223,19 tolarja) in Črnomelj (195,80 tolarja). Z različnimi taksami in kanalščinami, obračunom za čezmerno porabo (Ljubljana) različnimi priključ-ninami, vodnimi povračili in okoljskimi dajatvami ter še drugimi pribitki dražijo vodo v številnih drugih občinah, zaradi tega tudi na tej točki omalovaževanja napredne občinske politike Občine Ormož Bogomir Luci osmeši samo sebe in (da ne bo ponovno užaljen) tudi svoje somišljenike.
10.	Očitno nima pojma tudi o drugih zadevah, ki so tudi rezultat požrtvovalnega in sistematičnega prizadevanja občinskega vodstva, da vzpostavi takšne pogoje za gospodarstvo, ki privlačno delujejo na podjetništvo in investicije. Tako so prostori Pla-stispenzerja danes že zapolnjeni z novimi dejavnostmi.
11.	Radio Prlek in druga sredstva obveščanja so statusno ves čas v enakem položaju, kot so bila v preteklosti, vrata za ustvarjalno, profesionalno inpo-šteno delo pa so tudi ves čas na stežaj odprta.
Tako smo lahko ponosni na vse doseženo, vključno s politiko razvoja, ki bo v naslednjih letih prinesla še več premikov. Lahko bi naštevali še v nedogled, vendar pisec skrajno podlih in negativnih ocen dogajanja v Občini Ormož Bogomir Luci tega tako ali tako ne bi razumel. Pomembno pa seveda je, da za to vedo in da so na doseženo ponosni vsi drugi občani Občine Ormož.
Vili Trofenik, župan Ob~ine Ormož Miroslav Tramšek,
podžupan Občine Ormož
Prejeli sm^M Krvodajalci
Pobude NSS k novemu predlogu ZDR
Predlogi Neodvisnih sindikatov Slovenije k napovedanim spre-membampredloga novega ZDR -Zakona o delovnih razmerjih, so konstruktivni in kompromisni.
Predlogi s strani delodajalcev, da se zmanjšajo odpravnine in skrajšajo odpovedni roki, so možni le na ta način, da se delavcem, ki izgubijo službe, nadomesti oziroma podaljša delovna doba in s tem prejemanje denarnega nadomestila za toliko, kolikor se mislijo skrajšati odpovedni roki in zmanjšati odpravnine.
Predlagamo še, da se vsem tistim, ki bodo po novem zakonu izgubili delo in se bodo pričeli izobraževati in bo njihovo izobraževanje trajalo dalj časa, kot bi jim pripadale na novo ugodnejše odmerjene pravice, še dodatno podaljša delovna doba in prejemanje denarnega nadomestila za ves čas izobraževanja oziroma šolanja. Prav tako bi bilo potrebno olajšati dostopnost do ustrezne izobrazbe vsem brezposelnim, kar se na določenih področjih že izvaja.
Na tak način bi se lahko podjetja hitreje preusmerila ter postala konkurenčnejša, medtem ko bi bili bivši zaposleni in njihove družine dalj časa materialno zavarovani. Novi brezposelni in njihove družine bi si veliko lažje ustvarili novo prihodnost, saj ne bi bili tako na preživetvenem udaru.
Zelo dolgotrajno brezposelne osebe bi lahko zaposlili podobno kot invalide in bi država lahko dovolila ustanavljanje še socialnih oziroma invalidsko-socialnih podjetij, ki bi uživala podobne posebne olajšave tudi zanje. Pokojnino potrebuje slej kot prej vsak.
Stroške, ki bi tako nastali, bi pokrilo gospodarstvo samo, in sicer bi denarna sredstva odvajali v državni proračun v obliki enkratnih zneskov ali v obliki rednega mesečnega odvajanja.
Gospodarstvo bi imelo takojšnjo korist s tem, da se hitreje lahko preusmeri in izbira boljši in višje izobraženi kader, medtem ko bi tisti, ki bi izgubili delo, imeli trdnejšo in ne tako dramatično prihodnost. Dobimo lahko vsi.
Hkrati obveščamo svoje člane, da se bomo tudi predstavniki NSS udeležili protestnega shoda ta petek v Ljubljani.
Predsednik NSS: Rastko Plohl
24. julij - Sebastjan Letonja, Tovarniška c. 13, Kidričevo; Ne-žika Šamperl, Spuhlja 28; Zvonko Kolar, Apače 188; Romana Habjanič, Pivkova 13, Ptuj; Anton Topolovec, Velika Varnica 15; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Uroš Vek, Rimska ploščad 9, Ptuj; Franc Sluga, Stogovci 17; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Bogdan Kores, Medvedce 2la; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Branko Pernat, Lovrenc na Dr. polju 9; Franc Vindiš, Soviče 18; Štefan Ros, Kočice 36; Danica Mahorič, Brstje 1; Vitomir Kra-
pež, Ptujska Gora 27la; Franc Toš, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj; Mateja Toplak, Stojnci 108; Marjan Kunej, Kungota 106; Alojz Horvat, Juršinci 19la; Sanica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo.
27. julij - Damijan Cebek, Draženci 14lb; Emil Kirbiš, Nji-verce 29; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Mirko Fruk, Apače 221; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Peter Kukovec, Goričak 7; Marjan Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100lb; Damjan Ferš, Haj-doše 6; Ignac Gojkošek, Dražen-ci 85lb; Alojz Horvat, Juršinci 77; Zdenko Molnar, Volkmerje-va 5, Ptuj; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Janez Čeh,
Volkmerjeva 9, Ptuj; Jože Ko-stanjevec, Draženci 26la; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Peter Ku-kec, Stojnci 33; Drago Furek, Draženci 87la; Miran Jeza, Kle-pova ul. 54, Ptuj; Franček Ve-ber, Ptujska 2la, Ormož; Rajko Kolarič, Podvinci 109la; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče ob Dravi; Marija Kolednik, Paci-nje 5la; Leon Turk, Gerečja vas 32.
31. julij - Slavko Ciglar, Kicar 11la; Albert Kopše, Rimska pl. 17, Ptuj; Tomaž Plavec, Grajena 38la; Petra Dominc, Krčevina pri Ptuju 81; Katica Novakovi}, Sovretova pot 31, Ptuj; Nejc Barovič, Pleterje 18; Janez Štumberger, Stojnci 20; Rajko Dežman, Kraigherjeva 27, Ptuj; Anton Šori, Rotman 24.
Pričetek šole golfa v soboto, 16. 9. 2006
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
y iSn n • y [F uu
2251 Ptui, Mlinska 13, tel.; +386(2|788 91 10, fax; +386(2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvesl-plui.sl
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TÉIN1K
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC-OKNA in VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d.o.o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
PRODAM dva ha koruze na rasti v Sodincih. Zlatko Zadravec, Sodinci 60, tel. 041 881 997.
PRODAM 1,60 ha koruze na rasti na Zagrebški cesti 112, Ptuj. Tel. 780 64 60 ali 041 703 451._
PRODAM SLAMO - šope za kritje strehe. Tel. 041 469 506._
PRODAM odojke. Tel. 740 90 05.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
LUŠČILEC za koruzo na traktorski pogon prodam. Tel. 041 881 751.
PRODAM PNEVMATSKO stiskalnico, 1000 l, rabljeno eno leto. Tel. 031 857 462.
KUPIM TELIČKA, starega od 10 do
30	dni. Destrnik, tel. 041 359 335.
PRODAM 2,5 ha koruze za silos. Tel. 051 356 875._
RAZPRODAJA enkrat rodnih in mesečnih jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57, tel. 783 24 31.
PRODAM TRGATEV grozdja (šipon, rizling), cca 1.000 kg. Tel. 031 229 407.
BELE piščance, 1,5 kg, za nadaljnjo rejo po 500 sit za žival prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246 ali 688 13 81.
PRODAM plemenske bikce in teličke za nadaljnjo rejo, teža okrog 200 kg. Tel. 769 10 41.
PRODAM tri breje telice. Telefon
031	787 469.
PRODAM dve kravi za zakol. Telefon 7408 649.
PECLJALNIK za grozdje, nov, prodam. Telefon 7401 280, zvečer, Ormož.
UGODNO PRODAM 4 ha košnje otave in 2 ha silažne koruze v okolici Juršincev. Telefon 031 451 529.
DVE LETI rabljen nerjaveči 600 l sod prodamo za 40.000 sit. Telefon 420 31 60.
KUPIM bučnice. Pridem na dom. Telefon 041 730 866.
PRODAM žagana bukova drva. Dostava na dom. Telefon 031 593 963.
PRODAM grozdje - trgatev 350 trsov, sorte laški rizling, sovinjon in šipon, na območju Cirkulan. Telefon 041 678 343.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 1984, kabina, kompresor in cisterno Creina 1700 l, letnik 93. Telefon 041 679 937.
KUPIMO traktorje IMT, Ursus, Zetor, Štore. Telefon 040 847 839.
OBIRALEC koruze, trosilec hlevskega gnoja, kosilnico BCS in bikca ali teličko, staro do 30 dni, kupim. Telefon 02 80 36 541._
PRODAM telico v četrtem mesecu brejosti. Telefon 761 67 91.
PRODAM visoko brejo telico simen-talko in dve črno-beli za pripust ter žitno sejalnico Olt, sejalnico za koruzo, štiriredno, in mešalec za gnojevko, električni. Telefon 040 84 24 07.
NEPREMICNINE
. .	_____ nepremičnine
sinus LUNA _ »Ii-n-pjiji
_ I».72iii2lelimd!ptl.»,|aic. i 59lni,lri!laže, (rtfuikizaoUiliin fe_! "V, v«lo,aKd.lHe,W»iv.i««aiiu,
wb^toshis (mrniim: 29 «b site. 121.014«
Ruj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
PTUJ, center, ulični lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307.
MANJŠO hišo za stanovanje ali vikend v Gradiščih 20 b, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136.
NA PTUJU prodam trisobno stanovanje. Tel. 041 474 150.
ZAZIDLJIVA parcela Gorišnica, 12 arov, lepa lega, voda, elektrika, cena 5.000.000 sit, prodam. Telefon 031 703 575.
GARSONJERO na Ptuju, Rimska ploščad 13, prodam. Telefon 041 624 409.
BIVALNI VIKEND, voda, elektrika, z inventarjem, in 300 trsov gorice z zemljiščem, skupaj 80 ar, prodam v Ložini 32 pri Podlehniku. Telefon 040 357 898.
PRODAM ZAZIDALNO parcelo v Moškanjcih. Telefon 041 914 303.
NA LEPI LEGI prodam gradbeno parcelo, komunalni priključki v neposredni bližini. Cena po dogovoru. Telefon 031 637 620, 040 380 457.
NA PTUJU PRODAM hišo ali zamenjam za dvosobno stanovanje v bloku - pritličje ali I. nadstropje z doplačilom. Telefon 771 12 15, 041 29 66 33.
DOM - STANOVANJE
NAJAMEM eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, plačilo vnaprej! 031 697 097
V	VRSTNI hiši na Volkmerjevi cesti damo v najem garsonjero. Informacije na telefon 041 764 395.
V	NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju za daljše obdobje. Telefon 031 540 875.
DELO
MOTORNA VOZILA
PRODAM ROVER 214 SI, letnik 97, dobro ohranjen, ABS , servo, centralno zaklepanje, 2 x AB. Tel. 041 893 436.
PRODAM moped Tomos revival, letnik 2001, cena 120.000 sit. Telefon 040 644 660.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ČASOPISNA HIŠA Delo vabi k sodelovanju zastopnike naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pogoji: smisel za delo z ljudmi, komunikativnost. Pisne prijave v 8 dneh na Delo, d. d., naročnina, Strossmayerjeva 26, Maribor.
ZA ČIŠČENJE stanovanja enkrat tedensko iščemo izkušeno gospo. Tel. 031 443 977._
BAR BAHAMAS išče dekleta za strežbo. Telefon 031 388 248. Štelcer, d. o. o., Aškerčeva 4, Ptuj.
ZAPOSLIMO več ključavničarjev ter strojnega tehnika. Več informacij dobijo na telefon 041 331 988 ali v poslovalnici v obrtni coni Novi Jork - Markovci. Ključavničarstvo Konrad Zemljarič, s. p., Zabovci 100a, Mar-kovci.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predtiodno pokličite.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
UGODNO prodam točilni pult s hladilniki in pomivalnim koritom, kavni avtomat, zunanje in notranje stole za gostinski lokal. Tel. 041 403 473.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
IIIHililifilJiMiBllliB
;O!/2280110
Razlagova 24, Maribor
GRADBENIŠTVO Drago Kolar, s. p., Gorišnica 46 a, 2272 Gori-šnica, RAZPISUJE kadrovsko štipendijo za drugi letnik srednje gradbene šole, smer gradbeni tehnik. Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek popoldan, sobota od 8. do 12. ure: Željka Bartolič, dr. dent. med., v Cirkulanah
NOVO
na Ptuju
otvoritev v ponedeljek 11. septembra ob 8.00 uri
Trstenjalcova
ulica 5 a (zraven butika Virus)
zadnja moda po najugodnejših cenah na Ptuju
Vabljeni!
Petek, 8. september
9.00 Maribor, na športnem letališču, 1. aerofest, 1. srečanje pilotov in tekmovanje v motornem letenju 11.00 - 16.00 Slovenska Bistrica, dan odprtih vrat vojašnice, vabljeni vsi ki bi želeli spoznati sodobno vojaško tehniko in dnevni utrip vojaškega življenja Stojnci, na kmetiji Meznarič, Stojnci 66, dan krompirja s prikazom izkopa krompirja nekoč
Podlehnik,v večnamenski športni dvorani, 5. praznik Občine Podlehnik Ptuj, dom Franca Krambergerja, Čučkova ulica, izredni občni zbor Kluba brigadirjev
Videm pri Ptuju, v občinski dvorani, Mešani mladinski pevski zbor Osti Jarej sprejema nove člane, vabijo vse mlade, da se jim pridružijo in zapojejo z njimi
Velika Nedelja, pred gradom, komedija »Pri Malčki«, predstava KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, v primeru dežja bo predstava v dvorani Zadružnega doma pri Veliki Nedelji
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, 10. podobe bistriških domačij in 4. živinorejska razstava, do 10. septembra Maribor, SNG, vpis abonmajev 2006/2007
14.30
17.00 17.00
18.00
19.00
Sobota, 9. september
11.00 13.00
19.00
19.00
Trgovišče, kmetija Kumer, Trgovišče 17, dan odprtih vrat, prikaz postopka integrirane pridelave sadik zelenjave, zelišč
Jeruzalem Ormož, na Libanji, pohod; zbiranje pri sadjarstvu, pot vas bo vodila na odprtje kleti Pavlovski Vrh - Libanja 2006, prijavnina 2.000,00 SIT
Moškanjci, letališče, 4. Poli maraton
Maribor, med Studenško brvjo in Starim mostom, 22. splavarski krst in 2. poletni praznik na Dravi
Miklavž pri Ormožu, v dvorani, praznovanje ob 60-letnici Lovske družine Vinski Vrhovi
Dobrava, šoštaričeva domačija, predstava na prostem »Od zrna do kruha - palenk«, v primeru slabega vremena v nedeljo, 10. septembra, ob isti uri
Ptujska Gora, v Marijini cerkvi, 3. tradicionalni klavirski koncert: pianistki Hana Jurič in Tina Krajnc
Velika Nedelja, pred gradom, komedija »Pri Malčki« Ormož, jedilnica za starejše občane, muzejska delavnica za otroke Ptuj, Evropohod 2006, Češke Budejovice, vodi U. Vidovič, organizira PD Ptuj, telefon 777 15 11, traja dva dni Ptuj, PD, dan planincev PZS
Nedelja, 10. september
10.00	Ptujska Gora, 15. tradicionalni Tabor SLS
15.00	Juršinci, v večnamenski dvorani pri Oš, dobrodelni koncert
19.00	Velika Nedelja, pred gradom, komedija »Pri Malčki«
-	Ptuj, Mestni stadion, atletski mnogobojček
Ponedeljek, 11. september
Maribor, Multimedijski center Kibla, Ul. Kneza Koclja 9, prvi literarni večer in pogovor v jesenski sezoni, gost bosanski avtor Goran Samardzic in predstavitev njegove knjige Gozdni duh
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: pogovor s ptujskim županom o štiriletnem vodenju občine. Volitve svetnikov za mestni svet na lokalnih volitvah ostajajo v štirih volilnih enotah. Okrogla miza o regionalizaciji Slovenije. Aktivnih 90 let Ivana Skočirja, ptujskega vinarja in vinogradnika. Pater Terzicij Kolenko zapušča ptujsko župnijo. Varnost otrok v novem šolskem letu. Ptujski poulični festival »Ptuj - odprto mesto«. Zvoki ansambla z renesančno glasbo v Minoritskem samostanu na Ptuju. 4. ptujske grajske igre. Srečanje pilotov veteranov in članov aeroklubov Slovenije v Moškanjcih. Ribiška noč na Dravi 2006. Jesenska košnja na grajskem hribu.
KINO PTUJ
8., 9. in 10. september, ob 18.00 Divjina (sinhronizirano v slovenščino). Ob 20.00 Otrok.
Kolosej Maribor
Petek, 8. september, 16.20, 18.30, 20.40 in 22.50 Hiša pošast. Ob 16.45, 19.15,
21.45 in 00.15 Podvodna deklica. Ob 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.05 Lopov z otroškim obrazom. Ob 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 17.10 in 22.10 Silent Hill. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 United 93. Ob 17.00 in 19.30 Avtomobili. Ob 21.30 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 16.10, 18.40, 21.00 in 23.20 Greva narezan. Ob 22.00 Tristan in Izolda. Ob 15.50, 17.40 in 19.35 Gar^ild 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 19.50 Kva dogaja, rokerji.
Sobota, 9. september, ob 14.10, 16.20, 18.30, 20.40 in 22.50 Hiša pošast. Ob 14.15, 16.45, 19.15, 21.45 in 00.15 Podvodna deklica. Ob 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.05 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.25, 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 14.35, 17.10 in 22.10 Silent Hill. Ob 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 United 93. Ob 14.30, 17.00 in 19.30 Avtomobili. Ob 21.30 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 13.50, 16.10, 18.40, 21.00 in 23.30 Greva narazen. Ob 22.00 Tristan in Izolda. Ob 14.00, 15.50, 17.40 in 19.35 Garflld 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 19.50 Kva dogaja, rokerji.
Nedelja, 10. september, ob 14.10, 16.20, 18.30 in 20.40 Hiša pošast. Ob 14.15, 16.45, 19.15 in 21.45 Podvodna deklica. Ob 13.10, 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.25, 16.50, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 14.35, 17.10 in 22.10 Silent Hill. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 United 93. Ob 14.30, 17.00 in 19.30 Avtomobili. Ob 21.30 Lovec na rekorde: legenda o motorju 21.30. Ob 13.50, 16.10, 18.40 in 21.00 Greva narazen. Ob 22.00 Tristan in Izolda. Ob 14.00, 15.50, 17.40 in 19.35 Garflld 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 19.50 Kva dogaja, rokerji.
Ponedeljek, 11. september, ob 16.20, 18.30 in 20.40 Hiša pošast. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Podvodna deklica. Ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Lopov z otroškim obrazom. Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 17.10 in 22.10 Silent Hill. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 United 93. Ob 17.00 in 19.30 Avtomobili. Ob 21.30 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 16.10, 18.40 in 21.00 Greva narazen. Ob 22.00 Tristan in Izolda. Ob 15.50, 17.40 in 19.35 Garflld 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 19.50 Kva dogaja, rokerji.
Nagradna igra
POŽENI IN ZADENI!
Nagrajenci, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje v prejšnji številki Štajerskega tednika, da je letošnji slogan 4. Poli maratona: »Poganjaj kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!«, so:
-	Nada Aubelj iz Kidričevega, ki
prejme brezplačno prijavnino na 4. Poli maraton.
-	Monika Jaklin iz Ptuja, ki prejme darilni paket Perutnine Ptuj in
-	Marijana Ljubec iz Ptuja, ki
prejme družabno Poli igrico.
Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti. Iskrene čestitke vsem dobitnikom nagrad!
Halooo?
Avto zastonj?

O smart'
open your mind.
»Najprej avto, potem denar: smart brez pologa!
Pameten avto, pametna ponudba: enkraten smart	.Maî
na tri obroke brez obresti: avto odpelješ takoj,	stre prvo tretjino plačaš čez pol leta, še enkrat toliko
naslednje leto in nato še enkrat čez dve leti.*	"
"Za preračun pr^ tmj^čnem leasingu se upe^i^lja preaj^ni peajeti^šKi tečaj za EUR NLB na aan sklepanja pogoobis Pion^a je inf:^ mativna in je oavisna oia valutnih razmer^] EOM se spremeni, če se spremeni]: elementi ^ačun^ Ob sklenitvi pegeobee, Ki je nem^ana v EUR, vel]^e p:ge]i, navedeni na dan sklepanja pegedbee Pee^udbia velja de 3112 2006 Pee^udbiaje ni obvezujoča, saj je vdelana na podlagi nepe^ee^n pedatkev e be^teti , zato si p^dr^žujemo pravico sp^emembee navedena pogojev
debis
------«LMilrii
Autocommerce Auto, đ- o. o., uradni prodajalec za znamke smart, RC Ljubljana T: 01 588 35 40, RC Maribor T: 02 460 01 33, RC Koper T: 05 663 12 08, RC Nova Gorica T:. 05 335 15 03, AE Novo mesto T: 07 337 22 31
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui (ob Maribonki cesti), tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
rnoznost obroînêQQ odploiîlo
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Manbor, tel. 02/252 43 26, mob 041 750 560,041 331 991.

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iM. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po it. 0038549 372-605
Bojan Arnuš, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena
-ÍQ-
FIAIPUNTOSSS ALFA 1451,6 CITROEN SAXO 1,0 RENAUITTWINGO 1,2 PEUGEOT 2061,4 HDI ŠKODA OCTAVIA 2,0 ELEGANCE RENAULT TWINGO 1,2 C[TR0ENXSASA1,6ISX RENAULT CUO 1,5 DO BILABONG PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK MAZDA323C1,5I BMW 5231 BMW 3181
DAEWOONUBIRAl,6l6V RENAULT TWINGO 1,2 HYUNDAI LANTRA 1,6 VOiyOS802,5D5 I0RDKA1,3I ROVER 75 2,0 RENAULT dlO 1,2 RN PEUGEOT 307 2,0 HDI BMW 520 D FUTPUHTOUSX OPEL CORSA 1,012 V
480.000 420.000 780.000 895.000 2002 1.690.000
2001	1.840.000 870.000 780.000
2003 1.640.000 2003 2.480.000
1996	740.000
1997	1.730.000
2002	3.170.000
2003	1.790.000 2002 1.090.000
1999	790.000
2000	2.380.000 2000 890.000 2000 1.820.000
1998	790.000 2003 2.480.000 2001 2.980.000
970.000 660.000
1997 1995 2000 2001
2001 1997
2001 2000
2.003,00 1.752,63 3.254,88 3.734,77 7.052,25 7.678,18 3.630,45 3.254,88
6.843.60 10.348,88 3.087,97 7.219,16 13.228,18 7.469,54 4.548,49
3.296.61 9.931,56 3.713,90
7.594.73 3.296,61 10.348,86 12.435,32
4.047.74 2.754,13
KOV. MODRA KOV. ZELENA KOV MODRA KOV SREBRNA KOV VÉNJA KOV OPE„NA RUMENA KOV ZELENA KOVZLálORUM, KOV SIVA KOV „RNA KOV ZELENA KOV „RNA KOV MODRA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV OPE„NA KOVZLfflA ČRNA
KOV ZELENA BELA
Irtlormativnl preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
zaščitna poklicna In promocijska oblačila, obutev, rokavice,.

ZAŠČITA PTUJ d.o.o., Rogozniika c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mail: info@zascita-ptuj.si, www.zascita-ptuj.si
Ptujska C. 68, IVliklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@email.si
www.avtonniklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA srr
BARVA
BMW318ILIMUZINA BMW 320 D KARAVAN FIAT PANDA 1,2 FIATPUNTOCABRI01,2
2002
2003
2004 1995
HYUNDAILANTRA WAGON 1,8	2000
MERCEDES C 220 CDI AVANTGARDE	2000
DPELASTRA 1.6 LIMUZINA	1997
OPEL ZAFIRA 2,0 DTl	2003
PEUGEOT 206 CC1,6	2002
RENAULT KANGDD EXPRESS 1,9 DTI	2001
SEATAR0SA1,0I	1997
SEAT AmAMBRA 1,9 TDI	1999
ŠKODA OCTAVIA 1,61 ELEGANCE	2005
VW LUP01,0	2000
VWG0U=IV1,gSDI	2001
2.950.000 3.650.000 1.698.000 690.000 1.030.000 3.460.000 660.000 2.685.000 2.090.000 1.130.000 670.000 1.880.000 3.440.000 1.030.000 1.990.000
12.310,13 15.231,18 7.085,64 2.879,31 4.298,11 14.438,32 2.754,13 11.204,30 8.721,41 4.715.40 2.795,86
7.846.10 14.353,86
4.298.11
8.304.12
RDEČA
KOV. ČRNA
RUMENA
SREBRN
SREBRN
KOV ČRNA
RDEČA
SREBRN
RDEČA
RDEČA
RDEČA
SREBRN
KOV ČRNA
RDEČ
KOV ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je obračunana po tilœnenn tečaju 239,640
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
o
vtfARs;-,

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
Ivan Arnuš
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA Eun		BARVA
ALFAR0ME01561,9JT1)	1999	1.499.999	8.217,86	KOV.SRERRNA
AUDI A4 AVANT 1,970!	2992	3.059.999	12.727,42	TEMNO MODRA
FORD GALAXY 1.9 TD1115	2992	3.099.999	12.894,34	ČRNA
HONDA ACCDRD 2,01	1995	599.999	2.482,03	KOV.SRERRNA
LANDRDVERFREELANDER1.8I	1999	1.888.999	7.845,10	SRERRNA
MERCEDESE 220 CDI XENDN-NAVI	2094	5.899.999	24.578,53	ČRNA
NISSAN ALMERA 1,4	1998	499.999	2.844,73	KOV. RDEČA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2094	3.499.999	14.583,51	KOV TEM. MODRA
RENAULTT1<ALIA1,4	2991	699.999	2.879,32	RELA
SEATTDLEDD1,820V	1999/2990	1.488.888	8.175,99	KOV ČRNA
WV PASSAT 1,9 TDI13D KM LIMUZINA 2991		2.788.888	11.842,46	MDDRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2990	1.788.888	7.483,54	KOV TEM. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2G94	3.188.888	13.311,83	KOVSRERRNA
VWSHARAN1.9TDI115KM	2993	3.488.888	14.583,51	KOVSRERRNA
FIAT RRAVD 1,9 JTD	2991	1.188.888	4.985,78	KOV ČRNA
Cena v EUR je obraiunana po fiksnem teiaju 239.640
POXIJDM
RilBLIENin
VOZIL
Znomko
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 IDI 1ANCIALYBRA2.4JTDKAR. OPEL CORSA 1.7 DTI lANClAY 1.23V 0PELC0RSA1.7D3V FIAT BRAVA 1,6 KIA PRIDE 1.3 KIA PRIDE 1.3 HYUNDAI SONATA 1.1 GLS OPEL VEIM 2,0 DTI KAR. CITROEN DERUNGO FURGON AUDI A4 4V Till UMUZINA
tsamu
mill
Avtocenter Pnlec d.o.o., Ob Dravl 3a, Pluj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo trtnik	Ceno ^
3.710.00 3.417.03 1.600.00 1.373.00 2.500.00 7.469.S4 3.713.90 5.963.11
£1
k i

Ga0[p©[?[Búsi?[]s©o
Ormoška cesta 30, Ptuj
www.tednik.si tednik@ tednik.si
SCRViS IN PRODIlJn VOZIL
ugodni pKpisi nakup že z 10% pelegom inioltt ovto — poirttbujttift dsnof? Dobitek do 80% vfodnosli voiilo nojugednojii loosing
Petek, 8. september in sobota, 9. september 2006 ves dan
Lumpijeva šola varnosti v prometu...
Pridruži se nam pred Super mestom, kjer boš na posebnem poligonu spoznal vse, kar moraš vedeti za varno pot v šolo in pravilno obnašanje v prometu! Lahko se boš preizkusil v vlogi šolarja na poti v šolo, voznika avtomobila ali prometnega policaja. Na dogodku te čaka tudi veliko zabave na BIC-ovIh otroških delavnicah. Označi si datum Lumpijeve šole varnosti v prometu na svojem koledarčku in se nam pridruži tudi ti!
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor,Triglav in Adriatic Slovenica, ter registradjo.
Poned.	25.9.2006	08.00-10.00	Cvetkovci - avtomehanična delavnica J. Tomažič
10.30-11.30	Gajevci - trgovina Vrtnica
12.30-13.30	Moškanjci - bencinski sen/is Žiher
14.30-15.30	Markovci - deponija
Torek	26.9.2006	08.00-09.00	Žetale - Bar pod iipo
09.30-10.30	Podlehnik - kmetijska zadruga
11.00-12.00	Jurovci - Avtoeiektrika Bračič
13.00-14.00	Zg. Hajdina - gasilski dom
Sreda	27.9.2006	08.00-09.00	Zamušani - Guma bar
09.30-10.30	Stojnci - gasilski dom
11.00-12.00	Dornava - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Pacinje - gasilski dom
Četrtek	28.9.2006	08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30-10.30	Majšperk - Gostilna Dolnica
11.00-12.00	Jablane - Kmečki turizem Medved
13.00-14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
Petek	29.9.2006	08.00-09.00	Lovrenc na Dravskem polju - Društvo upokojencev
09.30-10.30	Apače - gasilski dom
11.00-12.00	Gerečja vas - gasilski dom
13.00-14.00	Videm - Market Žerak
Poned.	2.10.2006	08.00-09.00	Leskovec - gasilski dom
09.30-10.30	CIrkulane - Bar Marinka
11.00-12.00	Drstelja - Kmečki turizem Lacko
13.00-14.00	Grajena - gasilski dom
Torek	3.10.2006	08.00-09.00	Placar - Kmetija Markež
09.30-10.30	Destrnik - gasilski dom
11.00-12.00	Vitomarci - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Gabernik - trgovina Hrga
14.30-15.30	Zagorel - gasilski dom Grabšinski breg
Sreda	4.10.2006	08.00-09.00	Ključarovci - gasilski dom
09.30-10.30	Savci - gasilski dom
11.00-12.00	Polenšak - gostilna Šegula
13.00-14.00	Lasigovci - Kmetija Kukovec
15.00-16.00	Trnovska vas-gostilna
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: Marjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporočamo,
DOMINKO d.o.o., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68


EUR

u šestin mesecev, ostala po paritetnem tečaju 239,

GTI d.o.o. Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešna družba na področju avtomobilske industrije. Delujemo v okviru Poslovne skupine Sava in vabimo k sodelovanju
TEHNOLOGA V PROIZVODNJI
OD KATEREGA PRIČAKUJEMO SPODAJ NAVEDENA ZNANJA
-	univ. dipl. inž. ali dipl. inž. strojništva (proizvodno strojništvo)
-	dobre komunikacijske sposobnosti
1)	znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina), zaželjena še nemščina
2)	poznavanje dela na računalniku (Word, Exel, Internet)
3)	vestnost, zanesljivost, iznajdljivost
4)	sposobnost delati v timu, samoiniciativnost
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Sava-GTI d.o.o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom za razpis.
EKONOMSKA ŠOLA PTUJ v šolskem letu 2006/07
PONUJA
izobraževanje odraslih v naslednjih programih:
-	ekonomski tehnik, administrator, trgovec, poklicni tečaj - ekonomski tehnik
-	ekonomski tehnik - PTI
Šolnina za prvi letnik programa ekonomski tehnik - PTI znaša 180.000 SIT. Informativni dan bo 14. 9. 2006 ob 17. uri v učilnici 330 v prostorih Šolskega centra Ptuj.
Če vas še karkoli zanima, pokličite številko 02 787 1740.
Vse za gradnjo iz Metalke
-10 % POPUST za gradbeni material, okna Jelovica, Knauf, tlakovce, laminat, stenske obloge...
Opečni izdelki, betonski izdelki strešni opečni nosilci montažne opečne preklade
i'iï'ïiji ^ MÍlSíSi
HlevTen - za izdelavo tal	___
in ometov v vseh vrstali hlevov
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METUKA' TRGOVINA
Ak silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kak sem trpel, sam zase vem, nikdar nihče ne bi verjel.
SPOMIN Jožek Kos
LOČIČ 1 A
22. 1. 1962 + 26. 5. 1992
Martin Kos
LOČIČ 8
21. 8. 1936 + 6. 9. 2005
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečko.
Vajini najdražji
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmagala bom - močnejša sem, pa vendar ni bilo tako. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je 6. septembra za vedno zapustila
Bojana Horvat
IZ FORMINA 14 b
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči vsi tvoji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, sedaj v tišini groba spite, a v naših srcih še živite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tašče, babice in prababice
Fran~i{ke Fekonja
IZ RESEVE 24, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in hvala za vsak stisk roke.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku, Veri Kokol, Društvu upokojencev, pevskemu zboru Rogoznica in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Ivana Majcenovi~a
IZ DOLAN 21, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljeni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Marija z možem Francem ter vnuka Niko in Roman z družino
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas? Skozi vse življenje svoje boriti ste se znali, a v tihem, avgustovskem večeru ste utrujeni zaspali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Drobni~
Z GORCE 86 PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem Feguš za odpete žalostinke, g. Zagoranskemu za odigrano Tišino, g. Žeraku za ganljive besede ob odprtem grobu, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Zahvaljujemo se tudi Zvonku Cafuti in družini Prevolšek z Gorce za neizmerno pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo.
(J. Medvešek)
V SPOMIN
Danes, 8. septembra, mineva 20 let, kar nas je zapustil naš dragi
Janez Gojko{ek
IZ TRNOVEC 18
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
ZAHVALA Martina Kova~eca
roj. 3. 10. 1929, umrl 19. 8. 2006 IZ AN@ELOVE ULICE 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala patru Marjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Daniju za odigrano Tišino, zastavonošu, gospe Veri za molitev in besede slovesa ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Zinka ter hčerki Sonja in Janja z družinama
Žarek v očeh, topel pogled ugasnil je v tvojih očeh. Ostala je praznina, nema, tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi draga sina, nečaka in bratranca
Davorina De~mana
IZ ZIDANŠKOVE UL. 1A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in nam izrekli soža-lje.
Hvala MSVS - uprava, MSVS - Blagovnica Ptuj, Perutnini - PC transport, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava -odd. 1A, hajdinskemu duhovniku, govorniku gospodu Loj-zeku Seguli, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju MIR.
Z žalostjo v srcih: ata, mama in vsi, ki so te imeli radi
Bil si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. za našo srečo storil si vse a srce plemenito omagalo je. Ostali smo sami v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka, strica in botra
Alojza Majhna
IZ GRADIŠČ 21, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremi na zadnji poti, nam pa s tolažilno besedo in stiskom roke izrazili sožalje.
Hvala g. župniku Emilu Drevu za opravljen cerkveni obred, hvala za sveče, darovane sv. maše in prelepo cvetje. Hvala govorniku g. Lesjaku, zastavonoši g. Galoviču, obema nosi-teljema križev, g. Darku Erjavcu in g. Petru Strelcu, cerkvenemu pevskemu zboru iz Cirkulan, ge. Stanki Krajnčič ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Ivan, snahe Štefka in Irena, vnuki Branko, Amanda, Sandra in Samanta
Sv. Jurij ob ŠčavnIcI • Sodišče spoznalo Slavka Mihaliča za krivega
Nekdanji župan delal nezakonito
Murskosoboško okrožno sodišče je odločilo, da mora nekdanji župan Svetega Jurija ob Ščavnici Slavko Mihalič vrniti v proračun občine dobra dva milijona tolarjev, kolikor naj bi stala modernizacija ceste, ki je bila izvedena protizakonito.
Slavko Mihalič je bil župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici med letoma 1994 in 2002, v letu 2001 pa je dal naročilo
za modernizacijo oziroma asfaltiranje cestnega odseka t. i. odseka C v dolžini 189 metrov, ki vodi do njegove ter hiše
Foto: Miha Soštarič
Murskosoboško sodišče je Slavka Mihaliča (levo) spoznalo za krivega, njegovega brata Darka pa oprostilo.
njegovega brata Darka Miha-liča v Slaptincih. Že v času Mihaličevega županovanja so člani občinskega sveta uvideli, da je bila modernizacija izvedena izven plana občine, zato so takratnega župana pozvali, da vrne sredstva, ki so bila porabljena za nepredvideno modernizacijo. Mihaliča je k vračilu sredstev zavezoval sprejeti sklep občinskega sveta, vendar do danes denarja ni vrnil v občinski proračun. Prav zaradi tega se je sedanje vodstvo občine odločilo, da v pravdnem postopku po sodni poti izterja od bratov Mihalič nastali dolg. Sedanje vodstvo je namreč prepričano, da ta obnova ni bila predvidena in ne zaobjeta v naročilu za objavo obvestila o oddaji gradenj, zato se je občina Sveti Jurij
Dornava • Nova pošta že odprta
Pošta preseljena
Prvi septembrski ponedeljek je ob osmi uri zjutraj je nova dornavska pošta prvič tudi uradno odprla vrata. Njeni prostori so urejeni v nedavno dograjeni občinski stavbi, skupno pa merijo 90 kvadratnih metrov. Pošta je sicer svoje prostore odkupila, in kot je povedal vodja oddelka za trženje s PTT Maribor Peter Luetič, so zanje odšteli 48 milijonov tolarjev.
Delovni čas bo zaenkrat enak, kot je veljal doslej, kar pomeni, da se bodo občani v novi pošti lahko oglasili vsak dan med osmo in štirinajsto uro, v sredo pa tudi popoldne. Glede morebitnega po-
daljšanja delovnega časa v kasnejše popoldanske ure pa je Luetič povedal, da je to odvisno od frekventnosti storitev, ki pa v Dornavi zaenkrat še ni takšna, da bi lahko poleg treh delavcev zaposlili še
Odprtje in prvi delovni dan v prostorih nove pošte v sodobni občinski stavbi sta pozdravila tudi župan Franc Šegula in vodja oddelka za trženje Peter Luetič.
enega. Sicer pa poštna služba v Dornavi oskrbuje in dostavlja pošto kar 515 gospodinjstvom, od tega dobri polovici šest dni v tedni, preostalim pa petkrat na teden.
Na prvi delovni dan je zaposlene v novih prostorih prišel pozdravit tudi župan Franc Šegula, ki je ob tej priložnosti povedal, da si bodo vsekakor prizadevali za podaljšanje odpiralnega časa, dodal pa je tudi, da v novi občinski stavbi že poslujejo tudi vse občinske službe in urad upravne enote, do konca leta pa bodo usposobljeni tudi vsi prostori za splošno zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto: »Trenutno smo prijavljeni na razpis pristojnega ministrstva za dodelitev zdravnika in zobozdravnika in po pričakovanjih naj bi oba začela delati v začetku naslednjega leta.«
SM
Napoved vremena za Slovenijo
Kdor po mali maši (8.) kosi, ta za pečjo suši.


Čez dan bodo padavine od severa zajele vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte. Popoldne bo začel pihati severovzhodni veter, na Primorskem burja. Zvečer bodo padavine ponehale, od severa se bo zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne danes od 25 do 30, jutri od 19 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Hladneje bo.
ob Ščavnici odločila od bratov Mihalič izterjati sredstva v višini 2.085.522 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
V samem postopku je okrožna sodnica Marjetica Škerget Logar zaslišala številne priče, po pridobljenih potrebnih dokazih pa je pred dnevi strankam posredovala sodbo v imenu ljudstva. Odločila je, da mora Slavko Mihalič, ki ga v tej zadevi zastopa odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, plačati občini Sveti Jurij ob Ščavnici 2.085.522 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. marca 2003 dalje do plačila ter ji povrniti njene pravdne stroške v višini 378.338 tolarjev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. avgusta letoš-
Crna kronika
Zaradi nesreče zastoj na cesti
4. septembra ob 14:41 je na Mariborski cesti na Ptuju prišlo do prometne nesreče, v kateri sta dve osebi dobili lahke telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila je trčil v tovorno vozilo, to pa je nato obstalo na cestišču, tako da je bila cesta zaprta za ves promet. Vzrok prometne nesreče je bila napačna stran vožnje.
Avtomobil pobegnil po klancu navzdol
6. septembra ob 16.42 se je na Rodnem Vrhu zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je ustavil, izstopil, vendar ni ukrenil vsega, da vozilo ne bi krenilo z mesta. Vozilo je tako nenadzorovano odpeljalo po klancu navzdol in obstalo v obcestnem jarku. Sopotnik v osebnem avtomobilu, ki je v tem času bil v osebnem avtomobilu, se je lažje telesno poškodoval.
Traktorist ukleščen pod vozilom
29. avgusta okoli 11. ure je v Bratislavcih prišlo do nesreče pri delu, v kateri se je hudo telesno poškodoval 51-letni voznik traktorja. Pri vožnji po gozdnem kolovoznem klancu navzdol je traktor pričel nenadzorovano drseti in je zdrsnil v jarek, kjer se je prevrnil, voznik pa je ostal ukleščen pod traktorjem. Traktor ni imel varnostnega loka.
Vlomi
V	času od 31. 8. je neznani storilec vlomil v hmeljarno v Spodnji Polskavi . Iz notranjosti je ukradel tri elektromotorje ter lastnika oškodoval za 600.000 sit.
V	noči med 4. in 5. septembrom
"miíAfKWIt
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
njega leta dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.
Glede Darka Mihaliča je sodnica sklenila, da se toženi zahtevek občine Sveti Jurij ob Ščavnici proti njemu kot neutemeljen v celoti zavrne. Tako bo občina Sveti Jurij ob Ščavnici iz svojega proračuna morala plačati Darku Miha-liču pravdne stroške v višini 325.829 tolarjev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. avgusta 2006 dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.
Vse stranke imajo sedaj možnost, da se v 15 dneh od vročitve overjenega prepisa sodbe pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti na izrečeno sodbo pritožijo na Višje sodišče v Mariboru.
Miha Šoštarič
je neznani storilec vlomil v rezervoar za nafto dveh parkiranih traktorjev v Zgornji Voličini, od koder je odtujil okoli 300 litrov nafte ter lastnika oškodoval za 70.000 tolarjev.
4. septembra med 22:00 in 24:00 je neznani storilec vlomil v hišo v kraju Zamušani, od koder je odtujil televizijski sprejemnik in denar. Lastnika je oškodoval za okoli 200.000 tolarjev.
Neznani storilec je v času od 2. do 4. septembra vlomil v dve tovorni vozili, parkirani na gradbišču v Za-markovi, kjer je na silo odprl rezervoarja in odtujil okoli 160 litrov nafte. S tem je oba lastnika oškodoval za okoli 65.000 tolarjev.
30. avgusta je neznani storilec v trgovini na Dornavski cesti na Ptuju izvršil tatvino prenosnega računalnika in s tem podjetje oškodoval za 263.000 tolarjev.
RADIOPTUJ
89,8-98,e.|0.4,3
Osebna kronika
Rodile so: Anica Bezjak, Majšperk 85 - Aneja; Janja Šendlinger, Stročja vas^ 68, Ljutomer - Jana; Vesna Žnidarič, Pušenci 7, Ormož - Svena; Dunja Petak, Ob parku 2, Slovenska Bistrica - Oskarja; Petra Zemljak, Mihovci 1, Velika Nedelja - Lori; Diana Bez-drob, Klepova ul. 37, Ptuj - Timoteja; Manica Klinc, Placar 26, Destrnik - deklico; Lidija Meznarič, Bukovci 161, Mar-kovci pri Ptuju - Ano; Špela Kosmač, Brezovec 11/c, Cirku-lane - Nika; Martina Strelec, Bišečki Vrh 58/a, Trnovska vas - Kristjana in Patricijo; Darinka Matjašič, Borovci 19/a, Markovci - Luka; Mateja Osterc, Terbegovci 26/a, Sv. Jurij ob Ščavnici - Evo; Lidija Gosak, Ul. Borisa Kraigherja 22, Kidričevo - Roka; Mojca Zorjan, Šalovci 43, Središče ob Dravi - Teo; Jožica Gom-boc, Stara Gora 13, Sv. Jurij ob Ščavnici - Anžeta; Natalija Brnabić, Staneta Severja 13, Maribor - Janika; Danijela Dečko, Šalovci 52, Središče ob Dravi - Nušo; Suzana Breznik, Kraigherjeva 26, Ptuj - Leo. Poroke - Ptuj: Matjaž Anto-nič, Mlinska ulica 1/c, Ptuj, in Martina Koren, Kraigherjeva ul. 21, Ptuj; Ljubo Zagoršek, Dornava 62/a, in Mateja So-dec, Videm pri Ptuju 3/b; Marjan Rojko, Prešernova ulica 18, Ptuj, in Tamara Gomilšek, Sovretova pot 58, Ptuj. Poroki - Ormož:Robert Majč, Cvetlična ulica 2, Ormož, in Melita Marolt, Podgorci 33; Damijan Rajh, Šalovci 21, in Renata Šnajder, Vinski Vrh 54. Umrli so: Marija Kolednik, rojena Emeršič, Paradiž 61 rojena 1927 - umrla 18. avgusta 2006; Janez Majcenovič, Bel-šakova ul. 10, Ptuj, rojen 1918 - umrl 26. avgusta 2006; Marija Puntigam, rojena Hrnčič, Zavrč 13, rojena 1928 - umrla 24.avgusta 2006; Vladimir Rola, Vespazianova ul.5, Ptuj, rojen 1922 - umrl 24. 2006.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernova 17, Ptuj
_Triple t-lnna d.0.0., Juiaim 6, Miiibor_
ABA
PTUJ
■■aiaiiltnuitf.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
štuki 26a ||smws«jto3> Tel.: 02 787.86-70, 041 716-251
^SraCENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.0.0.
2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a
lihovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615
PE PROIZVODNJA
Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210
e-pošta: tehcerTter@tehcenter.si spietna stran: www.tehcenter.si
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
^ • Jeklene konstrukcije In industrijske armature
•	Oprerra, sistemi In deii za avtomobilsko Industrijo
•	Oprema, sistemi In deii za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deii za železarne
•	izdelava orodij in priprav
•	izdelava zobnikov In reduktorjev
•	izdelava valjev in gredi
•	izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
TRGOVINA
•	Črna in barona metalurgija • Varilni material in varilna tehnika I Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
I Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material In okovje
I Ležaji t Verige in bremenske wvi
P L E S N
CENTER

otroci od 4 leta plesnivbtec
■II
plesna šola
SHOW dance
hip hop,
I iazz dance, ! disco dance...
■ aerobika
»CUA
Informacije in vpis vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjevac.26,Ptuj tel.02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com
Foto: SM