Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. deželne vlade za Slovenijo. Viebtna: Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i'Slovenaca“. — Zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o vseučilišču v Beogradu z dne 27. februarja 190B. — Naredba ministra za socialno politiko, s katero so razširja področje „Začasno delavske zavarovalnice zoper nezgodo“ in „Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence“. — Poziv lesnim industrijcem in producentom. — Naredba celokupno deželno vlado za Slovenijo o dopolnitvi § 18. naredbe glede ustanovitve državne posredovalnice za delo. Naredbe poverjeništva za notranjo zadevo : o imenovanju novih prisednikov v sosvet okrajnega zastopa celjskega; o imenovanju novih občinskih gerentov v Boču, na Bregu pri Ptuju in v Sodražici; o imenovanju novih prisednikov v sosvet občinskemu gerentu v Rogaški Slatini; o pomnožitvi sosveta občinskemu gerentu v Rudi; o razpustu občinskih odborov v Brežicah in Zgornjem Borčiču. Naredba poverjeništva za pravosodje o olajšavah v sodnem postopanj«. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Tedenski iskaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 17. do dno 23. avgusta 1919. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 87: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17.avgusta 1919., s katero se v staležu političnih uradnikov deželne vlade v Ljubljani dr. Franc Svetek, okrajni komisar, dodeljen v službovanje ministrstvu za notranje zadeve, imenuje za vladnega tajnika. Objava., s katero se prebivalstvo opozarja na prepoved prodajanja in hranjenja srečk tujih razrednih loterij in promes vobče. (Glej Uradni list 126.) Številka 88: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 23. julija 1919., s katero se dr. Franc Skaberne, gospodarski poročevalec pri višjem šolskem svetu v Ljubljani, imenuje za vladnega svetnika pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. Zapisnik o 24. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 23. maja 1919. Vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada francoske republike sta se sporazumeli, da deklaracija o vojnokazenski pristojnosti, sklenjena dne 14. novembra 1916. med vlado francoske republike in vlado prejšnje Srbije, ostane v veljavi do nasprotne deklaracije. Razpis natečaja za deset lekarniških štipendistov, ki se pošljejo na vseučilišči v Zagrebu in v Pragi proti temu, da se zavežejo, po dovršenih študijah služiti v državi toliko časa, za kolikor so dobili štipendije, in sicer na kraju in v službi, ki se jim določita po potrebi. Prošnje naj se do dne 20. septembra 1919. predlože ministrstvu narodnega zdravja. 631. V imenu Njegovega Veličanstva JPertr»». X., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi A. 1 e Is: s a. n čl e x» prestolonaslednik proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je začasno narodno predstavništvo, sklicano z ukazom z dne 24. februarja 1919. na dan 1. marca 1919. v prestolno mesto Beograd, v LIH. redni seji dne 11. julija 1919. sklenilo) ter da smo potrdili in potrjujemo Zakon o izpremembah In izpopolnitvah zakona o vseučilišča v Beogradu z dne 27. februarja 1905,* ki se glasi: * Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva^ Srb», Hrvata i Slovenaca” št. 86. I. Člen 4. se izpreminja ter se glasi: „Vseučilišče ima šest fakultet: filozofsko, pravoslovno, tehnično, kmetijsko, medicinsko in bogoslovno”. Drugi stavek tega člena je odpravljen. Novi člen 18. naj se glasi: „Za docenta morejo biti imenovani kandidati, izbrani po fakultetskom svetu, o katerih je ta prepričan, da so delovali in da morejo delovati v kakšni vedi ali znanstveni stroki. Kandidati morajo imeti doktorsko diplomo razen kandidatov tehnikov, od katerih se zahteva izpričevalo diplomskega izpita.“ Člen 23. je odpravljen. V členu 24. se izpreminja tretji stavek in se glasi: „Docenti imajo plačo za prvi dve leti 3000 dinarjev na leto in počenši s tretjim letom 4000 dinarjev.“ Peti stavek se odpravlja, a dodaja se novi: „Glede današnjih stalnih docentov se mora izvršiti volitev za profesorje do konca leta“. V členu 38., drugem siavku, se izpuščajo besede: „Kmetijski odsek in“. Prehodno določilo. Minister za prosveto se pooblašča, da v sporazumu z vseučiliškim svetom, nekvarno členoma 6. in 34. zakona o vseučilišču in z ozirom na člen 2. o uredbi pouka zaradi vojne in njenih posledic, predpiše specialna začasna pravila za dijake, ki so vsled vojne zaostali v učenju, in za one, ki sedaj vstopajo na vseučilišče, in sicer o trajanju učenja na posameznih fakultetah, o opravljanju izpitov, početku in zvršetku posameznih semestrov itd., kakor tudi o trajanju tega provizorija in o prehodu v normalno vseučiliško učenje v zmislu zakona. II. Ta zakon stopi v veljavo tistega dne, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi izza dne, ko se objavi v.„Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. V Beogradu, dne 23. julija 1919. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje: M. N. Trifkovič s.r. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik ministra za zunanje zadeve: Stoj. M. Protič s. r. Podpredsednik vlade in minister za prehrano in obnovo dežel: dr. Korošec s. r. Minister za pravosodje: M. N. Trifkovič s. r. Minister za gozdarstvo m rudarstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. V. S. Veljkovič s. r. Minister :.a prosveto: Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za promet: V.Vulovič s.r. Minister za gradbe: M. Kapetanovič s. r. Minister za finance: dr. M. Ninčič s. r. Minister za notranje zadeve: Sv. Pribičevič s. r. Alinister za poštd in brzojav: ' dr. Lukinič s. r. Minister za verstvo: Alaupovič s. r. Minister za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: dr. Kramer s. r. Minister za narodno zdravje: dr. Krulj s. r. Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. Poljak s. r. Minister za socialno politiko: Gostinčar s. r. Minister za kmetijstvo: Gluhič s. r. Naredbe osrednje vlade. 632. Naredba ministra za socialno politiko. Področje „Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani“, ustanovljene za Slovenijo z naredbo bivše Narodne vlade države SFIS v Ljubljani z dne 9. decembra 1918., št. 189 Ur. 1., in „Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani“, ustanovljenega z naredbo bivše Narodne vlade države SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1919., št. 269 Ur. 1., se izza dne 1. januarja' 1919. raztegne tudi na ostalo bivše avstrijsko ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minister za socialno politiko: Vit. Korač s. r. Razglasi osrednje vlade. Lesnim industrijcem in producentom. Po naročilu gospoda ministra za promet in gospoda ministra' za trgovino in industrijo priredi šumsko-industrijska centrala dne 12. septembra t. 1. v Zagrebu anketo za proučevanje teh-le vprašanj: 1. ) o hitri preskrbi naših železnic s pragi in specialnim gradivom in 2. ) o lahki in ceneni preskrbi našega meščanstva z drvi za prihodnjo: zimo. Anketa začne z delom ob devetih v dvorani zemaljske vlade in ho čisto informativnega značaja. Pozivljejo se vsi lesni industrijci in producenti kraljestva, naj se izvolijo udeležiti te ankete. Zaradi preskrbe stanovanj v Zagrebu je potrebno, da se vsak najdalje do dne 10. septembra 1.1. prijavi trgovinskemu oddelku v Zagrebu. Od šumsko-industrijske centrale ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu* dne 25. avgusta 1919.: š. št. 859. Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 633. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o dopolnitvi § 18. naredbe glede ustanovitve državne posredovalnice za delo. § 18. naredbe celokupne Nalrodne vlade SHS v Ljubljani glede ustanovitve državne posredovalnice za delo z dne 20. decembra 1918., št. 217 Ur. 1., se dopolnjuje ter se glasi odslej tako-le: § 18. Vsi obrati, ki odpuste ali namerjajo odpustiti več kot deset delavcev naenkrat, so obvezani, da to takoj javijo pristojni krajevni podružnici, kjer pa te ni, osrednjemu uradu v Ljubljani. Isto so obvezani storiti vsi oni obrati, ki najamejo, oziroma namerjajo najeti več kot deset delavcev naenkrat. V L j u b 1 j a n i, dne 4. avgusta 1919. Dr. Brejc s. r., predsednik. Dr. Žerjav s. r., podpredsednik. Golia s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r. 634. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo novi priseduiki v sosvet okrajnega zastopa celjskega. Namesto dosedanjih prisednikov v sosvetu okrajnega zastopa celjskega se imenujejo: Franc Šušteršič, posestnik in gostilničar na Peharjih ; Martin Kranjc, posestnik in župan v Veliki Pirešici; Miloš Levstik, učitelj in posestnik na Bregu; dr. Juro H raso ve c, odvetnik v Celju ; Franc R oh 1 c k, veleposestnik in župan v Žalcu, in Jožef Divjak v Trnovljah. V L j u b 1 j a n i, dne 30. avgusta 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik: Golia s. r. v 635. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imeuujojo trije uovi gerenti. Za občinskega gerenta v Boču je imenovan namesto dosedanjega gerenta, odstopivšega; zaradi bolezni, Tomaž H oj n i k, posestnik v Boču. Dosedanji občinski gereut na Bregu pri Ptuju je zaradi 'bolezni odstopil. Za gerenta v tej občini je imenovan namesto njega Anton 1’lati i n c, posestnik na Spodnjem Bregu. Namesto odstopivšega občinskega gerenta v Sodražici, Jurija Drobnica!, je imenovan Franc Stupica, posestnik v Sodražici št. 112. V L j u b 1 j a n i, dne 30. avgusta 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik: Golia s. r. 636. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujeta nova prisednika v sosvet občinskemu gereutu v Rogaški Slatini. Za prisednika v sosvet občinskemu gereutu v Rogaški Slatini se imenujeta namesto dosedanjega ravnatelja dr. Fr. Mulil j a ravnatelj zdravilišča Franc Herg in zdravnik dr. Franc K o 11 e r e r. V Ljubija n i, dne 30. avgusta 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik: Golia s. r. 637. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se pomnožuje sosvet občinskemu gerenta v Rudi. Sosvet občinskega gerenta v Rudi je pomnožen z novimi člani, in sicer so imenovani Vanj: Anton Mlinar, provizor na Gorenčah ; Juri P a-v e 1, delavec na Krasnici; Andrej Poprat, ped-sestnik na Ledu; Franc Slu gon c, posestnik v Podgori, in Jožef R o s e n z o p f, posestnik v Do-iinji vasi. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik: Golia s. r. 638. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpuščata dva občinska odbora. Občinski odbor v Brežicah je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu drju. Ludoviku S t i k e r j u, odvetniku v Brežicah, ki so mu dodeljeni za prisednike: odvetniški uradnik Josip A g r e ž, trgovec Anton Bučar, notarski substitut Franc I v a n š e k, posestnik Ivan Grob u š e k, posestnik Anton K 1 a v ž e r, veleposestnik Andrej Levak, veleposestnik in trgovec Franc Lipej, kanonik Jožef Mešiček, p. gvardian Ananij Vračko, višji upravitelj v p. Miroslav St umberge r, učitelj Ignacij S u-p a ni in trgovec Ivan Vidmar — vsi v Bre-žjcah Občinski odbor v Zgornjem Perčiču je razpuščen. Vodstvo! občinskih poslov je poverjeno gerentu Mihaelu Sampfu, posestniku istotam, ki so mu dodeljeni za prisednike: Anton Dokl, Franc L u b e c in Leopold Greifoncr — vsi posestniki v Zgornjem Porčiču. V Ljubija n i, dne 30. avgusta 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik: Golia s. r. 639. Naredba poverjeništva za pravosodje o olajšavah v sadeom postopanju. Sporazumno z ministrstvom pravde se za čas, dokler trajajo izredne razmere in ni rešeno vprašanje valute, ukazuje do nadaljnje odredbe: § L Zadnji stavek § 25. organizacijskega zakona z dne 27. novembra 1896., drž. zak. št. 217, je razveljavljen. § 2. V § 49., št. 1, jurisdikcijske norme in v § 29., prvi odstavek, civilnega pravdnega reda se besedi „petsto goldinarjev“ nadomeščata z „2000 kron“. § 3. V §§ 224., št. 7, in 448. civilnega pravdnega reda se besedi „petdeset goldinarjev“ nadomeščata z besedama „dvesto kron“. § 4. V § 4. cesarskega,ukaza z dne 22. julija 1915., drž. zak. št. 208, se besedi „sto kron" nadomeščata! z besedama „dvesto kron“. § 5. V §§ 7. a in 60. jurisdikcijske norme v besedilu cesarskega ukaza z dne 1. junija 1914., drž. zak. št. 118, se besedi „2500 K“ nadomeščata z „10.000 K“. § 6. Naredba stopi v veljavo s pričetkom 14. dne po nje razglasitvi v Uradnem listu. Za pravde, v katerih je bila vložena tožba pred tem dnem, ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. V L j ubijan i, dne 3. septembra 1919. Poverjenik za pravosodje: dr. Ravnihar s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. St. 5239. Tedenski iskaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemljn deželne vlade za Slovenijo. (Od dne 17. do dne 23. avgusta 1919.) Skrlatinka (Scarlatina). Ljubljana mesto (2 osebi oboleli). — Veii-kovški okraj: občina Prevalje (2 osebi oboleli). Davica (Diphtheria). Kranjski okraj: občina Tržič (1 oseba obolela) . — Kamniški okraj: občina Komenda (ena oseba obolela). — Ljubljana mesto (2 osebi oboleli). —- Novomeški okraj: občina Novo mesto (1 oseba obolela). — Velikovški okraj: občina Velikovec (1 oseba obolela). —> Slovenjegraški (kraj: občina Šoštanj (1 oseba obolela). Trebušni tifuz (Typhus abdominalis). Brežiški okraj: občine Brežice (I osclja obolela), Pišece (1 oseba obolela), Zagorje (1 oseba obolela). — Celjski okraj: občine Gotovlje (ena oseba obolela), Kokarje (4 osebe obolele), Žalec (4 osebe obolele). Kočevski okraj: občina Banja-ioka (8 oseb obolelo). — Maribor mesto (8 osel) obolelo). — Slovenjegraški okraj: občina Slo-venjgradec (1 oseba obolela). — Velikovški okraj: občina Grebin j (1 oseba obolela). Griža (Dysenteria). Brežiški okraj: občina Sela (1 oseba obolela). — Celjski okraj: občina Celje1 okolica’ (3 osebe obolele). — Kranjski okraj: občine Kranj (2 osebi oboleli), Predoslje (2 osebi oboleli^ 1 oseba umrla), Stražišče (1 oseba obolela). — Ljubljana mesto (25 oseb obolelo, 6 oseb umrlo). — Maribor mesto (4 osebe obolele). — Novomeški okraj: občina St. Mihel-Stopiče (2 osebi oboleli) (— Velikovški okraj: občina Djekše (dve osebi oboleli). P e g a v i c a. Ljubljlana mesto (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla). Koze (Variola). Celjski okraj : občina Šmarje (1 oseba obolela). — Kočevski okraj: občina Sv. Gregor (ena oseba umrla). — Ljubljana mesto (1 oseba obolela). — Ptuj mesto (1 oseba obolela). — Ptujski okraj: občina Ptujska gora (2 osebi oboleli). — Slovenjegraški okraj: občina Šmartno (2 osebi oboleli). Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 3145/1 ex 1919. 2090 Ra. as gr la. s. Tobačna glavna trafika1 na Vrhniki št. 268 se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času od dne 15. evgusta 1918. do 16. avgusta 1919. se je z.a to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 37D93 K 20 v, od česar je znašal trafiFantski dobiček 3799 K 32 v. Invalidi izza zadnje vojske, potdm vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov(čast- ništva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane do dne 24. septembra 1919. nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu na Vrhniki. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 27. avgusta 1919. T 207/19—4. 2052 JRs&ssgflsas. Ignacij Rabič, rojen dne 28.julija 1885. v Tržiču, pristojen na Jesenice, okraj radovljiški, oženjen, čevljar v Tržiču št. 181, je začetkom mobilizacije odšel v vojno službovanje k 27. domobranskemu pehotnemu polku, 8. stotniji. Na potu v Galicijo je pisal z Ogrskega. Z dopisnico z dne 19. januarja 1915. pa javlja neki| Jakob Devö, računski podčastnik pri pehotnem polku št. 61, da je Ignacij Rabič dne 17. januarja 1915. umrl in da je bil v Felsöhimesu pokopan. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Marije Rabičeve v Tržiču št. 181 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Ignacij Rabič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 21. avgusta 1919. T 164/19—5. 2053 IRazcflets. Franc Telič, rojen dne 26.januarja 1889. na Gornjem Jezeru, občina Stari trg pri, )Ložu,i samski, preužitkaričin sin, se je s 17. pehotnim polkom udeležil bojev v Galiciji ter je baje dne 8. septembra 1914. padel v bitki pri Grodku. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove matere Marije Teličeve na Gornjem Jezeru št. 23 postopanje, da sc pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu. Franc Telič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 21. avgusta 1919. T 143/19—5. 2088 l=£abz;£fl£i£i. Janez Košč alk, rojen dne 8. maja 1878. v Župejnem, oženjen, posestnik na Rakitni št. 97, občina Preserje, okraj ljubljanski, je služboval pri 17. pehotnem polku in se je meseca junija 1915. udeležil bojev ob Dnjestru, kjer ga je zadela krogla v glavo, da je padel. Zadnjič je pisal dne 5. junija 1915. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegiove žene Frančiške Koščakove na Rakitni št. 97 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Janez Koščak se pozivlje, naij se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po' 15. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. avgusta 1919. Ratss&lats». 2064 Vpisala se je dne 16. avgusta 1919.: I. V zadružnem registru pri zadrugi: Firma 1108, zadr. IV 70/34. a) Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Iz načelništva je izstopil Ivan Vozelj, vstopil pa je Fran Hauptman, posestnik v Šmartnem pri Litiji. Firma 1132, zadr. IV 174/18. b) Kmečka hranilnica in posojilnica na Vačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je iz načelništva odbornik Anton Zarnik, vstopil pa je kot nov odbornik, za čas do prihodnjega občnega zbora Janez Vertačnik, posestnik v Slivnih št. 16. Firma 1135, zadr. I 71/45. c) Posojilnica in hranilnica v Sv. Križu pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izbrisal se je kot član načelništva Jožef Resnik, vpisal pa se je Anton Resnik, vinogradnik v Hohovici št. 8. Firma 1149, zadr. III 48/34. d) Vodovodno društvo v Škofji Loki, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: V načelništvo je vstopil Rafael Thaler, posestnik in trgovec v Škofji Loki. Firma 1152, zadr. IV 285/47. e) Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, registrirana zadruga ž omejeno zavezo, nastopna izprememba: Na rednem občnem zboru dne 22. junija 1919. se je sklenila izprememba, odnosno izpopolnitev pravil § 1. z dostavkom: Zadruga je upravičena Arcfditi za člane tudi gostilniško obrt. Firma 1153, zadr. II 149/65. f) Hranilnica in posojilnica v Tržiču, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Iz načelništva! sta izstopila Viktor Čadež in Niko Loboda, vstopila pa sta Karel Pirc, višji datvčni upravitelj in posestnik, in Ciril Milavec, kaplan, oba v Tržiču. II. .V trgovinskem registru pri firmi: Firma 1115, Rg.A II 219/2. a) Gorjanc & Komp., Recknagels Nachfolger s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: S sklepom deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, oddelka za trgovino in obrt, ž dne 21. julija 1919., št. 4851, je podjetje v zmislu naredbe ministrstva zai trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919., št. 6717, postavljeno pod posebno nadzorstvo in sekvestracijo. Firma 1141, Rg. A I 182/15. b) Julius Meinl, s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: S sklepom deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, oddelka zal trgovino in obrt, z dne 4. junija 1919., št. 3484, je podjetje v zmislu naredbe ministrstva zai trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919., št. 6717, postavljeno ,pod nadzorstvo in sekvestracijo. Firma 1146, Rg. B I 71/11. c) Narodna tiskarna s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: Izbrisal se je kot član upravnega odbora Miroslav Malovrh, vpisal pa se je kot nov član Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 16. avgusta 1919. T I 168/19—2. 2000 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Valent. Franc Valent, rojen dne 19. oktobra 1873., posestnik v Strajnah, je ob splošni mobilizaciji leta 1914. odrinil k 26. domobranskemu pehotnemu polku ter je začetkom leta 1915. prišel v srbsko ujetništvo. V bolnici v Niški banji (Srbija) je baje, kakor so poročali njegovi tovariši, umrl dne 25. marca 1915. Od tega časa vsaj ni več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu §§ 1. in 2.; zakonai z dne 31. marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Jožefe Valentove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Franc Valent se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 9. avgusta 1919. T I 134/19—4. 2084 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Zupanc. Ivan Zupanc, rojen dne 5. maja 1879., posestnik pri Sv. Juriju nad Llrastnikcm, je leta 1916. kot vojak 87. pehotnega polka služil na italijanskem bojišču, odkoder se je zadnjič oglasil meseca avgusta 1916. Baje ga je raztrgala granata. Od tega časa vsaj ni več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Zupančeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Ivan Zupanc se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dnel 17. avgusta 1919. T I 149/19—3. 2085 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Hrovat. Janez Hrovat, rojen dne 7. maja 1886. v Skomru, posestnik istotam št. 63, je začetkom vojne s 26. domobranskim pehotnim polkom odrinil na severno bojišče. Zadnjič je pisal meseca oktobra 1914.; od tega časa pa ni več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Veronike Hrovatove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Ledererju v Konjicah, kar' bi vedel o imenovancu. Janez Hrovat sc pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 23. avgusta 1919. T 117/19—4. 2028 Uvedba postopanja, da se proglasi z