IZBOLJŠANJE LISTA trrbujemo Vim dobre valje. Vsak, ki |mu priporutale "U I a » N a r o d a" ali m pridobite za nurofuika. Vam bo bvslc-I ifii, ker ste mu odprli pot k zares lepemu lin zaitiiuiwmu ftivu. :: :: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI. . . Naročnikom naznanjamo, da mt ne pobijamo potrdil za poslana naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listo— do katerega dne, meseca io leta je na rotnioa plačana. Uprava. BLEPHONE: CHelsea A—V242 Entered as Second Class Matter {September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK fo. 53. — Stev. 53 NEW YORK. MONDAY, MARCH 7, 1938 — PONEDELJEK, 7. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI.VI. 0 MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE VSLED POVODNJI ;tevilo smrtnih žrtev je araslo na 160 - brez strehe je nad deset tisoč oseb 'deči križ je prevzel skoro vso oskrbo . — Skoro ' 5000 domov je popolnoma razdejanih. — Vremenski urad svari pred nadaljnimi povodnjam; in viharji. — Vodovje reke Santa Ane je zače- ; la upadati. — Devet tisoč W.P.A. delavcev je na delu. LOS ANGELES, Cal.. 5. marca. — Precej na-ančno se je dognalo, da je povodenj v južni Cali-orniji zahtevala 160 človeškiH žrtev. Koliko li -t pogrešajo, še ni natančno ugotovljeno. Povzro- ^ ena škoda znaša nad šestdeset milijonov dolar- , ev. \ Ker komunikacijske zveze še niso povsem ob- 1 lovljene, ni mogoče dobiti iz vseh krajev poplav- [ jenega ozemlja zanesljivih in točnih poročil. « Rdeči križ je prevzel vso oskrbo v poplavlje- i iem ozemlju. Soglasno s poročili uradnikov Rde " ega križa je nad pet tisoč človeških bivališč po-jolnoma razdejanih. V to število so všteta le biva-lsča onih oseb, ki so brez sredstev, ne pa hiše prt-nožnih ljudi. 1 1 Rdeči križ skr^i za IftOOD pooJavljencev, ki soju. lastanjenih po šolah in drugih javnih poslopjih. -/eč sto jih je še izoliranih po kanjonih in po raz- ' \ih samotnih letoviščih, ki jih zaenkrat še ni bilr r nogoče rešiti. Hrano in druge potrebščine jim x lovažajo letala. i Poplavljence in ljudi, ki so zaposlenih pri reše- -talnih delih, je danes vremenski urad precej zbe- J ^al s svojim poročilom. V remenski prerok je nam- j eč naznanil, da se pripravlja ob z3oadni obali no*' ? /ihar. " ■ Mesto Los Angeles se polagoma vrača v normalno življenje. Po cestah, dasi so precej razora- . ne, se zopet vrši promet, brzojavna in telefonska i zveza sta obnovljeni, in vlaki zopet vozijo. Vodovje reke Sante Ane, ki je povzročilo tako jj ogromno škodo, je začelo upadati. Tudi v dolini || San Fernando je voda upadla, tako da se ni treba j: bati nobene posebne nevarnosti i CCC taborišče ob San Antonio kanjonu je ? | signali sporočilo letalcem, da petdeset mladih ljudi nujno potrebuje živil in obleke. V Los Angeles pospravlja ruševine devet tisoč WPA delavcev. V okraju Los Angeles je odnesla i voda dvaintrideset mostov. Trajalo bo najmanj le-j to dni, predno bodo mostovi nanovo zgrajeni. LOS ANGELES, Cal., 6. marca. — Armada1 .25,000 mož, med katerimi je dosti WPA delavcev j je določena, da da mestu Los Angeles obliko in zunanjost kot jo je imelo prej. Izmed vseh krajev v opustošenem ozemlju je j bilo najbolj prizadeto mesto Anaheim v Orange , okraju. Tam je uničenih oziroma močno poško dovanih nad tisoč domov. V Atwoodu, Orange o-kraj, stoji samo ena hiša. O vsem okraju je nad , 2500 oseb brez strehe. V Fullertonu so se morali ; dati vse prebivalci cepiti proti tifusu, ke- zdravstvena oblast boji epidemije. Californijski Rdeči križ zbira prostovoljne pri »pevke in pravi, da mora nabrati v najkrajšem ča-ju tri milijone dolarjev. To bo za prvo silo in potrebo —.za živila in obleko. Kakšno škodo je povzročila povodenj na far- j mah in v sadovnjakih, se ne da niti približno določiti. Ponekod je bilo več tisoč akrov rodovitne zemlje pod vodo. Čehoslovask4 se bo branila do skrajnosti proces proti zarotnikom Zarotniki so bili pripravljeni trem državam odstopiti rusko zemljo. — Hoteli so v Rusiji vpe-1 jati kapitalizem. Andrej Višinski .MOSKVA, Ifusija, 0. marca.; — Kristjan Kakovski, ki ji' bi1 več let ni.-ki poslanik v Londonu, je deloma prevzel odgo-j voruost za vojno na Kitajke1;, j in v Španiji, Nikolaj liubarin j pa je priznal, da je hot« I s po-j mo«*jo Keinčije, Ja|KUiske in j deloma tinti An«rlijc o»' reel vjetsko vlado, /a njih pomen i •»o bili zarotniki pripravljeni j te n trem državam otij*\ izjavil, da je bii i namen za role v Kiisiji zopc'. vpeljat i kapitalizem. iču^ocate Re včke r. da ^e orl govoren za sedanjo vojno na Kitajskem in Španskem, ker j.-kol volinn za Anglijo in .Japonsko pomagal agresivnim državam. Ker pa je izprevidei, ka-ki* posledice hi nastale za Ku--ijo, je izdal Troekijevo zaroto proti sovjetski Ku-iji. lia-kovski je >elc v ječi izvedel, d.; je vojna na Kitajskem in Sjijiniji in se jo bal, da bo fašizem uničil kulturo in je vsle.i te.ya priznal vso svojo krivdo j v zaloti. Kot je priznal Kako v-ski, so zarotniki skušali dobiti ; na pomoč tudi Anglijo, ker so -se bali, da bi se Japonska v povračilo za svojo pomoč str-jnoLflaviti Stalinovo vlado po-j-^ la-tila Sibirije. Angliji so bili j)t zarotniki pripravljeni odstopi- j-ti del ruskega ozemlja, ki meji *-t na Turkestan. Bulial ili je rekel, da ni bil v r( ni kaki zvezi z umorom Kiro- v, va, komunističnega voiitelja v Ljeningradu, toda Henrik (J. .lagoda, ki je bil komisar za 110-tranje zadeve in obenem načel- \ ni k ru>ke tajne policije, je iz- ,r: javil, da je bil Buliarin zapleten v Ki rovov umor. „ Jagoda je rekel, da sta Mulia rin in bivši predsednik sovjet- u (škili komisarjev Aleksij 1. K v- j j kov privolila v K i rovov umor. n, Jagoda je tudi v novi 1. de-|G cembra, HKJ4 spremljal Stalina na potu v Ljeniugrad, kjei j, je preiskoval umor. j. I. A. Zeleuski, ki je bil na- k .•'•cinik sovjetskih koopeiativuib trgovin, je priznal, da -o zarot-'z niki med presno maslo mešali ^ j zmleto steklo, da so uničili 50 <_ železniških voz jaje, da so po-'j vzročili veliko pomanjkanje js sladkorja in soli in da so ko-'( • • I operativne trgovine dajale sla > i bo mero. !s i -—- !l ! !t ! ZAPIRANJE KONZULATOV |r .MOSKVA, Rusija, (i. marca.'] — Med sovjetsko Rusijo in j Nemčijo je prišlo do sporazuma, da se v obeh državah od pravijo Y*i konzulati. PERSHING \l _DOSTI BOLJŠI; Del ovan je njegovega srca je močnejše in bolj zadovoljivo. — Pri njem s sta bila sina in sestra. ^ Bolnik je zdravnikom prava zagonetka. TU COX, Ariz., G. marca. — Srce generala Johna ,1. 1'ersh inga postaja močnejše "111 nje- * govo delovanje je ]«> izjav«1 J zdravnikov bolj zadovoljivo. Geneialovo zdravstveno sta-i »•je s t* je toliko izboljšalo, da > » njegovo posteljo prenesli na solnee na verando, ki se nahaja poleg njegove bolniško sobe v ^ sanatoriju. S svojim sinom Warrenoni se je razgovarjal 40 minut in ravno tako s svojo sestro Miss May Pershing. I't rshingov osebni zdravnik dr. Roland Dnvid-on je izdal naslednji' poročilo: n 'Mineral Pershing mirno j« počiva. Njegova moč se mil 11 vrača. Delovanje njegovega sr- 11 ca je močnejše in bolj zadovo- si Ijivo." 44 Preiskava njegove krvi je dokazala, da lediee zopet delu- " jejo. Vzame tudi toliko hrane, kolikor zahteva njegovo telo." " Pred enim tednom je bil ge- V neral Pershing več ur nezavesten in njeirovi zdravniki so re- ^ kli. da je mogoče njegovo smrt ^ pričakovati vsak trenutek. Na-'1 to pa se mu je njegovo stalijo^ nepričakovano izboljšalo in s.i 1' od tedaj stalno izboljšuje. jI1 L>r. Davidson pravi, da bo vzelo še dolgo časa, predno bo y mogel general Persliing iz po- jj stelje in da bo iz vsake nevar-ij nosti, toda pravi, da bo sled- > njie dovolj močan, c^a bo mogei mirno živeti Še nekaj mesecev,!, j ali pa še nekaj let. Dr. Davi j j . son pravi, da je generalovo o-jr 'zdravljenje čudežno. \\ ..._. r CEHOSLOVASKA POČASTILA i HOOVERJA I! — .h PRAGA. Cehoslovaška, (»- L marca. — Ob navzočnosti čeho-lj slovaškega vnanjega ministra 1 iKamila Krot'tc in mnogih odlič ' ni h Čehov je praško vseučilišče j podelilo Herbert u Hooverjis j častni naslov doktorja modro jsl-ovja. Bivši ameriški predsednik jo dve nri in pol govoril z mini- ' s trškim predsednikom Milanom llodžo in predsednikom ameriškega zavoda Antonom Sumom. Sum je Hooverju rekel, da mu ie Oehoslovaška hvaležna! . - 1 • za njegovo pomoč po vojni. — . Hoover je pa rekel, da ta hva-, ležnost ne gre njemu, temveč. j ameriškemu narodu. Pozneje je bil Hoover na banketu v a-merlskeai poslaništvu, kjer stn bila navzoča tudi ministrski predsednik Hodža in predsednik dr. Edvard Beneš. min. predsednik hodža je resno posvaril nemčijo -o- PRAGA, Cehoslovaška, 6. marca. — "Ako nastane potreba, da se moramo braniti, tedaj se b* Cehoslovaška branila, branila, branila!" — je izjavil ministrski predsednik Milan Hodža v poslan-i ski zbornici. Iržavni pravrtnik Sovjetski-unije, ki je sestavil obtožni eo proti l!l ugleihiiin boljš vikom, katere !m> nedvomno zthlela siurlna kazjjjt KITAJCI SE L UMIKAJO NA 1 CELI FRONTI1 ...............................- r V* • ^ • • provinci oansi je naj begu 200,000 Kitajcev. Japonci bodo obglavi^i | ^ Cankaiseka. f _ _______________• 1 SAXGHAJ, Kitajska, t*m-i \>oro<;ajo, lvitajeev, ki so bra 's nili provinco Šansi, na popol- 2 nem begu, toda Kitajci so do- 1 seglo nekaj uspehov v severnem 1-delu province Honan. | Japonei tudi trdijo, da so t ujeli ^0,UtH) Oankajšeko. ih t jakov v zapadiiem delu Jlonna-na in uničili 18(H) kitajskih vo- j jakov v Šansijn. i*ankajšekova armada še ve-it dno zadržuje Japonce v njiho- i vem prodiranju proti Kmeni ] reki, .laponei pa dobivajo veli- j ka ojaeenja ob .Jangeeu in sM: pripravljajo na veliko ofenzivo c ]>roti llankovu, za rasni kitajski t pivstoliei. V Vulin je dospela ji cela japonska divizija, ki je po ! polnoma mthanizirami. Kakor-J' hitro preneha deževati, bo^lo j* Japonci na teiu mestu pričeli ? svojo ofenzivo. - j, TOKIO, Japonska, (i. marca, j: ■ —Japonski vnanji minister j |Koki Hiroa je v parlamentu j' j rekel, da bodo J aponci obglavi ili kitajskega vrhovnega povelj- < jiiika maršala Čankajšeka, ka-jdar ga dobijo svoje roke. Xa tozadevno vprašanje ue-'kega poslanca je Hirota odgo-Ivoril, da ue more vedeti, kako ulolgo bo trajala vojna na Ki-i j tajskem in da tudi ne ve, kate j jra država bi bila pripravljena j ^pomagati Cankajšeku. EWALD FUNK USMRCEN 1 j BERLIX, Nemčija, 4. mamr.j — Davi so usmrtili Ewalda Funka, kateremu so nemške oblasti dokazal«^ da je bil v službi komunistične internacijo- j nale ter da je skušal v južni | -IJSUUllUOJl IJlAOUUJSll iflDlUO^ eno organizacijo. I RUMUNSKIKRAU BO OB-I ISKAL LONDON LOXDOX, Anglija, 4. marca. — Vlada je danes objavila, 1 da bo dospel sem dne 22. marca i romunski kralj Karol. V Lon-• donu bo vstal tri dni ter bo gost angleškega kralja. Trikrfit ponovljena beseda 14branila" je bil višek Hodževe-ga pojasnjevanja eehoslovaške \ nanje politike. Po govorih nemškega kanclerja Hitlerja in avstrijskega kanclerja dr. Schusclinigga je iir. Schu*clinigga je javnost z napetostjo čakala na Hodžev govor, ker je bila prepričana. 1 la bo odgovoril Hitlerju na njegovo izjavo, da bo Nemčija seitila 10,000,00u Nemcev v ob mejnih državah. llodža je v svojem govoru svečano izjavil, da O^hoslovn Ška želi mir, da pa se bo borila za svojo neodvisnost ne glede na žrtve. Glede Nemčije je rekel Hodža, da je Oehoslovaška pripravljena pogajati se ž njo, toda samo na podlagi popolne enakosti. Glede odnosajev z Nemčija je llodža rekel: 44Te ednošaje je treba pojasniti. Nad pol leta ste obe državi skušali doseči časnikarsko premirje. Cehoslovaška je pripravljena podpisati tako premirje na podlagi medsebojno enakosti, kajti Oehoslovaška se drži načela, da se morajo mednarodni sporazumi držati. "Z ozironi na izjavo kan-elerja Hitlerja 20. februarja ir. sJično poznejšo izjavo zračnega ministra (maršala Goeringa) je potrebno natančno preiskati sedanje odnošaje z Nemčijo. 44Gospod Hitler je rekel, da živi 10,000,000 Nemcev v dveh sosednih državah. Zgodovinsko dejstvo je, da ima Oehoslovaška nad 3,000,000 državljanov nemške narodnosti v svojih mejah in mnogi kraji njenega o-zemlja so naseljeriiž različnimi narodi. I 44Z vso odločnostjo pa izjav-jijamo, da so naše meje popol j noma nedotakljive. Toda go 'spod Hitler je postavil d rut, problem, ko .je izjavil, da mora Nemčija ščititi Nemce, ki žive v drugih deželah, ki pa no J morejo doseči civilne svobode, Prepričani -smo, da se njegevc besede ue nanašajo na 0elio-lo vaško, ker naši državljani nem ške narodnosti že imajo tak< pravice. Ker pa je rekli, da b<: Nemčija branila 10,000.001 i Nemcev onstran meje, pomen to vmešavanje v naše notrani« zadeve, toda z vso jasnostjo iz javljamo, da Oehoslovaška n< ■bo nikdar in pod nobenim po ?ojem trpela vmešavanja v svu *e notranje zadeve." VRO( TPK »SfC NA "OLA! NAHODA" NAJSTABEJŠ SLOVANSKI HNEV7CT ^ AMffiflTKl GOODRICH C0. ZA ZNIŽANJE DELAV. PLAČ Pravi, da v sedanjih raz-I merah ne more konku-1 rirati z drugimi tovarnami. — Delavci zaslužijo po S 1.10 na uro. A K RUN, Ohio, .">. marca. — B. F. (ioodricb Company >kn-Ša dobiti od unije United Rubber Workers of Ani^riea, n;i 1 ji dovoli znižati delavcem pla-čo od 10 do "JO odstotkov, češ. da v sedanjih razmerah ne more konkurirati z drugimi tovarnami .irumijastili izdelkov. Oe ji ne ua unija tozadevne ya dovoljenja, bo morala poslati družba oUOO delavcev iz Akrona v svoje tovarne po drugih mestih. Delavci v Goodriclicvi tovarni delajo po trideset ur na te- do 7o centov. Kompanija jih j hoče vpri hodu je plačai po 90 1 oziroma G0 centov. Okrajni uuijski voditelj X. K. Eagle je izjavil: — t 'e bi bi la družba res v finančnih tež-j ' kočah, bi nič ne imeli profil ■ skrčenju, toda mi imamo doka-j ze, da >c nahaja v i zbornem fi-J 1 nančnein položaju. Firestone in 1 (CJoodyear sta jjlačala lani na •,prednostiie akcije po šest od-'isotkov dividend, dočini j e Goodrich Company plačala deset odstotkov. Vse tri družba j so v zaunja leta prestavile ve-»liko število delavcev v druge 'tovarne in s tem decentralizirale obratovanje. Goodrich, I Firestone in Goodyear imajo - pogodbo s C. 1. O. 1 { —____ OGLASU JT E V ' GLAS NARODA* (i I A S NAROD A" — New Yoi\ Monday, March 7, 1938 the largest slovene daily in u. 8. 99 "GLAS NARODA (VOICE: OF THE PEOPLE) owikiI and Published by S LOV EX IC PUBLISHING COMPANY (A Curiwrutiuul Frank Salu t, I*re*idvut J. I.upsha. Se_\ Place of bu*iii***!* of tlm tK>r|K»ralii»n uikI addresses ««f alNive offi'-rr*: 21i WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. 45th Year ISSUED EVERY HAY EXCEPT SUNDAYS ANIi HOLIDAYS Advcrtisfmriit <>u Acrrement Za «-elo leto volja list za Ameriko In Kanado .............. Za jk>1 leta ................$3.«fc> Za četrt leta................ Za New York za celo leto . . $7 00 Za leta ................I'IS1 brez iM^lplsa hi o«HHK«>1i se nt- priol«-tij«\jo. iK-nar za naročnini naj »e blagovoli pošiljati |io Money order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje Idralinee naznani, da hitreje najdimo naslovnika. PROCES V MOSKVI S poli K K-ju "procesov" iztreblja Stalin najstarejše bolj-ševike in soustanovitelje Sovjetske unije. Zil a j so liuil obtoženci tako preizkušeni l^cni novi tovariši kot je naprimcr dolgoletni ministrski predsednik So vjetske unije Alekscj Rvkov, urednik Nikolaj Buliarin, dolgoletni poslanik Nikolaj Kristinski in osemnajst drugih boli ševikov, ki so z vsem svojim življenjem izpričali in potrdili svoje politične nazore. Obtoženi so zarote proti Stalinu, in obtožnica jili označuje kot agente raznih fašističnih držav. Nekateri med njimi so tudi obtoženi, ua so usmrtili slavnega ruskega pisatelja Maksiiua (iorkega. Gorki je umri 18. junija 1WW. Možak je bil jetičen od svoje rane mladosti, in njegova smrt je bila vsem umljiva. Zdaj, po poldrugem letu, ko so njegovi ostanki že prah in pepel, se pojavi Stalili trditvijo, da je bil zastrupljen. Proces jo v teku. Xajodlieiiejsi ameriški liberalci so hr-zo javil i ameriškemu poslaniku Trojanovskemu, naj po^redu-je pri Stalinu glede ogoditve proeesa, da bo dospela v Moskvo mednarodna komisija, toila Stalin noče nobenih tuje-zemskih opazovalec v. On hoče imeti svoje žrtve. (hi ne zasleduje bivših carističnih uradnikov, on ue postavlja k steni bivših kapitalistov, on ne obtožuje belogard;-btičnih generalov. Ne. Zasleduje izključno le ti>tc, ki -o pomagali Lenimi zgraditi Sovjetsko unijo, in so pod carji preživeli leta in leta v sibirskem izgn anstvu. Za sh •duje ljudi, ki so imeli kot člani ruske komunistične stranke svoje lastn« politične nazore. Nihče izven Sovjetske Rusije ne veruje blazin Stalino-vi trditvi, da so bili ti preizkušeni Leninovi soborci Hitlerjevi plačanci. (V l>i *bil Stalin res nezmotljiv (kar misli, da je) bi boje storil, če bi ljudi, ki niso njegovega mnenja, odstavil z odgovornih mest in jih dal magari zapreti. Z cksckucijami pa nikakor ne bo dosegel svojega cilja. To, kar se zdaj godi v Rusiji, ni več diktatura ruskega proletariat a. To je osebna Stalinova diktatura. v ! Poslopje farmerske zadruge 'lige v vzhodnih državah, ki je nakn pna agencija za 82,500 članov. Organizirana je bila leta 1!HS. ivojiit V zmislu zakona, ki ga j«-kongres ii« davno sprejel, je bila organizirana nova vladna agencija, "Keilci ;l Couimitte on Apprcntic«* Training" < IV-deialui odi»or z;i izvcžltaeijo vaj ncev). Ta edinica. ki spada pod Department of Labor, bo skušala proniovirati boljše vsenarodno raznim-v. nje vajenskega vprašanja in razvijati ter priporočati minimalne m<--t< de za izveabanje va jencev v raznih obrtih. Kd«-n izmed p«»-goj«>\\ ki ura t;i C'dei-alui odhor hoče m vosii. j«. pisniCiji dogovor, ki naj bo pod pi-an od vajenca. njegovih staršev in delodajalca. Tzve/sba n ji» iztirjeni h vajen cev je začelo p<>>tajati važno / razvojem industrij zn ma^no pHnbikcijo. V prejšnjih č;t«• n.doi jajo v mest i h Chiea^o, l'"hil;idi']|>h!;i in »Ini^ih hm -tih. Letn l bil pregletl 47.** |»odj<-ti.i, zapoditi joči h vrč k- t ti- lua di pel lel. \*eč kol tri petine podi<*lii -n bile v stanu dovršiti nair In 'hi j >»> izve/.b; lje v dul«i s« -t:b sne seeev in -e mani. V ;enci I" Razne vesti. DRZEN ROPARSKT NAPAD. IS. januarja je š« I CS 1-tni Zurc Jože iz Jame v Novo meto is:i uničuj, da bi tam kupii par volov. Ker pa ni dobil primerne živili", se je vrnil done v. H«- ta hi kaj kupil. Že v X v. m ni« stn je opazil nekega ne -ke-.r;«, ki s«' -nniljivo vrhi v njegovi bližini. Tu-1 i na poli domov mu je omenjeni sledil. Ko pa je prišel v vas Dvor, je šel Zurc najprej še malo k -tolarju Tomatu. kjer .je jn!\ * ilal, da ni ničesar kupil in da ima (i.oOO dinarj v denarja. Kmalu nato se je napo-1il d« mov v vas Jamo, ki leži na drugi strani Krke. Ko p: je prijel do -darili Au-pergovih razvalin, ga je napadrl neznan moški, ga zagrabil z ei!o roko za vrat, /. dnigo mu je pa hotel zanuiŠiti usta. Ker pa je bila tema, je d padalec Zurca slabo zagrabil in pri tem vtaknil Zurcn prst v usta, kat< rega je Zurc zagrabil z zobmi i:i začel pri tem kričati. Napadalec se je nato z vso si!o vrgel na Zurca in mu vzel ves denar ter izginil z njim. Ljudje so sicer slikali vpitje, pa le mi-lili, da je t-.vm kak pijanec. Sclc po-t en i so prišli na kraj napada fant j', ko ni bilo več sledu o napadalcu. Tam so dobili Zurca, ki je ležal na tleli in je bil ves podplut s krvjo. REŠITEV IZ VELIKE REDE je naklonila u«xla hčerki in sinu pokojnega vojnega dobro-voljer Ifstojkoviča iz okolice Sanskega mesta. Po smrti očeta in matere sta otroka že nekaj let živela pri dobrih lju- voiNtvom malih obrtnikov, ki so imeli »svojo I 'stii'* delavnico. Ko je minula duha m ilih produkcijskih edinic, priložnosti za specijaliziranje v tej ali eni stroki je nostala t«'in manjša. Vzlie splošnemu nazlranin so skoraj Vse industrije m Vidno v potrebi jako izurjenih delavcev, dočim j-, zaloga istih st ;:'?nr> manjša. V zadnjih letih so javne šole uvedle tečaje za izvežbanje v raznih mehaničnih strokah. V večjih mestih so bili aranžirani posebni tečaji v ■sodelovanju z odbori, ki zastopajo tolikor delodajalce, kalikor d- !:>Vskc organizacije. V mestu Xow York na primer, mestna 'šolska oblast sodeluje z vajenskim <>d-rt>orom takozvanega kongresa stavbenih strok, tiskarskimi industrijami in krojaško obrtjo. Posebne vajenske diplome se podelujejo uč- ncem, k *o dovršili trileten tečaj, kateri tečaj obstoja iz 144 ur na leto, jmlo-vico katerih je vajenec delal v delavniici in drugo |»olovico se je vadil v šolskem t i čaju na dotične stroke. Učni predmeti vsebujejo y.rakoplovno kon-stnukcijo, praktično mehaniko, komercijalno risanje, mehaniko zaf Diesel stroje, eliktriciio instalacijo, šivanje na stroje, blokiranje klobukov, dragulj-«ko .nihrt, vežibanje za strojne delavnice, instaliran je cevi, o-pravljanje brezžičnih aparatov in mnogo drugih obrti. Etra k c bivajo po navadi neb viei» n ! ne mezde. Xa iveč vai<*neev so našli v strojni in roda^ski in dn-triji in v izdelovanju !ek* MČnih in kovm-kih produktov. National Industrial Conference Boarl je tako-le komentiral svojo'-tndi.io: "Dejstva nikakor ne potrjujejo večkrat izraženima mnenja, da intenzivna in naprnkijoča mehanizacija zmanjšuje potrebo visoko iz-m jenih delavcev. Dočim je res, da iinanj obsežno mehanično vežhanjc kot poprej utegne biti zadostno e. V mrtvaško :-ebo je {»li^lo limono 1 t. i; » it -vo*e«ni Mi nekdo pobral mladega srnjaka, ki se je bil komaj malo pn d tem taai polegel, (iozdarskn ujnava v i Oosau je dovolila, da je srnj - ka odgojil: žen-ka .Jožefa (»ril! i ter ga krmila ih1 pnmladi leta i ur.) 7 .Spomladi pa je mladi - srnjak p* -ta! tako na-ilen. d » je zae I preganjati otn ke in - celo odra>b>. l'o>taj 1 ji- ž" > kar nevaren eloveku. \< kega » dne pa je izgi-dl v gozdu in se i ni več vrnil. \astopila pa je bu la zima. Kilo je malo pred zadnjim bo-1 žičem, ko je n kega večera ^t1 -I pil na ve.žnifc vrat (l ril love njen - nekdanji srnjaček. Ženska -e - je živali seveda -ila razveseli-1 la, ni pa vadela, kaj naj poene ž njim. Srnjak pa ni bil prav ' nič v z-dregi, marveč j koraj/. '' no stopil naiaej skozi vi žo v " kuhinjo ter mirno legel h gor-A ki peči. In sedaj vrčkrat pri-1 baja v vas, »lasi samo za nekaj '' časa in D< ti ni spet o Ude. Lju-" dje ga hoili i«» gledat in ira vi č-1 krat vidijo ležati pri (»lillovi neči. Imr nujejo "TI nsi." 1 Kadar ga nekaj časa ni in «e 1 liotem vrne. ga nav l'io lo hi-1 še spremljajo še tri druge -rni-" ce, ki pa si ne upajo v hišo, " marveč obstanejo zunaj. 1 - i —^ Peter : ;: Zgagi . ... — • V ne\vyorški kaznilnici Sii Sing >o -lučaji, kakoršen je t Jskoro na dnevnem redu. i — Zločinec je bil obsojen i Jilosinrtno ječo. Ker je imel u j ve-to, je profil sodnika, če !>.ue jM>roeiti ž njo. Sodnik :dovolil. V eelieo je prišel di Jliovnik ter poročil mladi par I — Obtoženca >o odveuli !samotni celico, ona je pa sol: »sili oči odšla domov. To je idealen zakonski par. Ta dva se ne bosta nikda prepirala. .Veki ameriški profesor je i. računal, da je človek vreden k< maj en dolar. To odkritje bodo franeosl i državniki z ve-eljem pozdrav jii. j — Kaj ne, — bodo rekli. -j v 1*'ranči ji je padlo tekom svi • jiovne vojne (>5,000 ameriški j vojakov, i'ailli mj, ko se se bi i rili ob naši strani proti Nen Vem za našo svobodo in neoi visnost. Amerika naj bo zad» voljna, če ji vrnemo stotbt 1 dolarjev, kar naj predstavi j kapital z obrestmi vred. In tem je zadeva končana. 'i ^ [i Lepo je, če ima človek avti aiobil, toda gorje mu, če ne ]»< zna njegovega ustroja in ne v ' nič o motorju. Ko ne gre avtomobil ne n: prej, ne nazaj, pokliče tak čl« vek mehanika in mu reče: — Koliko bi veljalo, če l! popravil] mojo karo? — Kaj ji pa manjka -1 1 vpraša mehanik. — vem, nimam pojm; Kaj ji manjka. — Dobro, dobro,— pravi ■ 'tem slučaju mehanik, — volji; 10 va> bo triindvajset dolarje •Jin petintrideset centov. : ^ ! Xikjer ni takega sovraštv j j kot med igralkami, j Ko je slavna igralka umrl; • so v-i časopisi pisali o nji i i.objavljali njeno sliko. '( Njene tovarišice so kar sika *jlo od zavisti; — Presneto, kak -išno reklamo si zna napraviti. Možgani so za mi-liti; mošnj !pa ustvarja mnenje. Profesor stopa zamišljeno pi cisti. Xa levi nogi ima rjav če vclj, na desni pa črn. — Za Boga, kaj pa to pome ni, — ga ustavi tovariš, — sa. imate na eni nogi črn čevelj na drugi pa rjav. — Saj res, — pravi pro te sor. — Ali pa veste, kaj je iu tem najzanimivejše.' D:* i»i«n doma še en tak par. ^ Precej oficijelno je bilo ob javljeno, da je danes vreden dolar samo devetinpetdeset centov. Jaz dam za vsakega petinsedemdeset centov, če jih ima kdo naprodaj. V železniškem kupeju sta sedeli dve ženski. Prva je zatrje vala, da bo umrla, če se takoj ne odpre akno, da dobi sveže ga zraka. Druga je zatrjevala, da bo pri priči zmrznila, če se to zgodi, Češ, da ne prenese pre piha. Ženski sta postali tako glasni in sta tako vztrajali vsaka pri svojem, da so naposled pozva 11 sprevodnika. Ta je zaslišal obe potnici in je naposled raz sodil takole: — Najprej bomo odprli o-kno — da bo umrla ta, ki ne prenese prepiha. Potem bomo okno zaprli — da bo umrla še druga, ki ne prenese vožnje pri zaprtem oknu. Ko bosta obe mrtvi, bo v vozu reji in mir! Izvežbanje vajencev "Of AS NAROD A" — New York Monday, March 7, 1938 the largest slovenk daily in u. s. a\ I Kratka Dnevna Zgodba |j VLVKU BITENC: PLESALKA IZ MADRIDA Mati ifti rekla nobene besede ver. Samo % bolestjo v obrazu je gledala hčer, kako Uiti pospravljat -svoje plesno ki* v kovčog. Slednjič, ko je bila hči pripravljena za tfclhod, je mati stopila k nji. Kosita, če že moraš iti, vsaj pek niža m naj te, za srčno pot." Rosi 1 a je malomarno %amalini la z roko. "iPusti to neumnost, mama. Kmalu isc vrnem. Na svidenje, mamn'!" V naglici ji oibjela in polju-•bila mater In odhitela iz hiše. Sinila je v avto, ki je tulhnsc! (Nadal jeva nje na 4. strani.) LETO NESREČNIH SPOMINOV. Že dr Igo ni bilo nobeno 1; to tako polno jubilejev in spominov, kakor je letošnje leto. A 1 jo še ena i zine I posebnosti: gic večinoma za spominske dneve žalosti in nesr. č. Leta je bilo l.">() let, e . h ž"li in spet okroglo število: pred 20 leti -c je uradno končala svetovna vojna. A tudi piv ! 10 leti, ki predstavlja io vendar prav ničlo v tisrčletih zgodovine. se i«* zgodilo marsikaj. kar ima Mos svoje spominske dneve. Kellog je mrt- v, njegova ideja': "Nikoli več vojne!" pa je isto tako mrtva. I)ogo-livijo in Paragvajem. nn-d Ita-lijo in Abe-inijo, na Španskem na iDnljneni vzhodu to dovolj jasno dokazujejo. A Iridi .'»S letalca sama imfti svoje jubileje. Iv«*t t lO.'IS je umrl odrski kralj Štefan 1., ki s«> ga inif »ovali Štefana Sve-lega. T,. 17.°.8, se je rodil Gnil-lotin, poznejši zdravnik, po ka ("erem je eno izmed najbolj zlo glasnih molilnih orodij, giljo-tina, dobilo svoje ime. Tj. 1(»:>K ■e je rodil T^udovrk XIV.. leta 18.38 pa grof Zeppelin. In to leto. leto 1S38, rd kater ga nas leči točno sto lel. !>3 se lahko "ponašalo" še z Irugimi dogodki. Že pred -ste leti so imeli na Španskem namreč Vsega upoštevanja vredno revolucijo, vstajo karlistov. i Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen (vi ... — Zadostovalo mi je videli.vas, -lišati vaš gjils in valu mi je videti vas, slišni vaš glas in če l»i i»ili hoteli '»stati pri nas, bi bil premagal svoj«* hrepenenje in smatral za svojo srečo, ua bi -mel živeti ob vaši strani in žrtvovati vam vsi-, kar je bilo v mojemu srcu nečistega. Toda ve-, ►rt se nameravate poročiti s Cravnutom, mi i ■ zastrla ves razum. Nekaj časa .-t in čutil, da b'. il zmožen ubiti človeka, ki bi bi! tako daier -rečen, da bi va- smel objeli. Zdaj o sprijaznil s tem, kar je smatral za njeno >r< "•o, kajti ta sreča mu je morala biti muka, stokrat hujša od smrti. Zato ga je hotela nagrad' ti in z nežnostjo, kakršne že dolgo ni poznal pri nji, ie dejala: — Ne vem, ali me baron de I'ravant res ta- , ko ljubi, kakor bi mi rad svojo ljubezen pok i .'al, pač sem pa prepričana, da ga jaz ne iju- j hini. To sem vam že povedala in vi dobro veste a nikoli ue lažun. Solze hvaležnosti so pritekle Armaiidii iz o j •i, kajti spoznal je, da ga hoče potolažiti in po , i širiti. Prijel jo je za roko, ki um je iti umnki:* la, sli-nil jo je med svojimi ledenipo orsti in j uaoaljeval: Ravnate z menoj lepše, nego zaslužim in ljubi' bi vas zaradi vaše čudovite dobrote, če in /a- že ne oboževal zaradi vaše ljubeznjivosti i? vaše mladosti, zaradi vsega, kar je na vas dra i est nega in mikavnega. O, ne branite mi pov-lati vam to, saj sva zadnjič skupaj, saj lahka j zadnjič govoriva med štirimi očmi. Oil dneva.! j.-o sem vas prvič videl, nisem imel nobenega -rečnega trenutka, razen tega, ko vam lalik • j povem vse, kar čutim za vas. Nemogoče je. d.i i,i tega ne bil opazil, čeprav sem molčal. Zna; -.•m -e premagovati, da -eni molčal, nisem si pa ' m.gel zap«*\ et|ai i, «Sa '"i \a- ne ljubil. Ljubeze i pa i/.i laja v-e: g I a.- in pogled, ljubeč«' sire l;o VuS 1 tll-ii lo. e" i m- govori. I ijtloeZetl Je kako! nevidna ra>lijM;. ki vas njen vonj nenadoma . pro, neti in omami. I.'a-ilina je lahko -kromna 'ali 111; i (i ■! ,• > \ ? i ■ ■ _ p,f;-/.na ali krasna: njen vonj i'1" enako 1. sr-u. 1 ii I > iti možno, da bi ino :-''liKa i,jiti»e/.<-i; j.jo.| ne prišla »io va- in d- ■ •• ' - ■ 'si v va-i duši odgovarjajo It - • ® ".! '•!• u i - • p: . t j I-H4*:-" j" pa '..tiii ,in \a- globoko -impatij > j AHauii .;<• ■ a ■ • •'•»?•;:/ u i rado!j. ,•'« ' »ii; je zavot. da vam * i • — ><*iii os t i d j,-M\'-e ii tuj in y o iie-kaj moji ua \"ar va> bo -talno -|»remjja!o. ("e bi \ < iieli. kolike muke prinaša člo\eku .n.--el. da morda ii prav nii > n.iena ti.-tim. ki ji i .riibi. Vi !< ^a * !i'n;i i" . -«i • I i. vi, ki >te vajena I'lii I j • lb! Vi;;; ii; ' * ah;, poOod. kjer -e po. javit . da/, -»''n pa na k ž: -pozna! k i s ■ - pre:/ :;-:• ('. Pi ■ ■: i ; ':■!"■ uo u -či. k » j' » > •-!. ; n • .i. -anj«*: kog-i i.'ubif ' Ni :r nami*"- u i , i i^'ii -anjali o 1'tn. da '»• movij le za h: p r :-!:!• mm-« . saj -«•:!! oženjen. 'I' »da moj«* naj-laj-e >o bile. da : • ] <-\ ■ n-:-;dav nik"^?. t* ljubi!!, da bo-te vedli:« Jadeli iti ?e-fo; ili pre*' - io piošnjo. Lneie! IJla i: o - ]:; \'! j;;! b; bij 1 ;>- ,ij , bo/.eva! ic, <:; »)"••". >ii več ponoiili na to. da ! ni v: !'ubil in da 1»! -e moglo va-e živ ! i I? !■ /.:> 'i};:: t * ! r!' ; H-alje prdiodnjie.) VAŽNO ZA NAROCNIKF. 1'olfif oanlorn Je iLkrlduo do Incite plataou iian^nloo. Prvr Cf^UkM ijouiciii ntficc, tirnica rtao lu irc.'Ja ca .cl«. Da nam pribr» ol.^ (K">itrrlioeica dela In Ktr.iHl-nv, Vas |tro«liuo. da ftkuAate naroint-u.' .nnnj'isttc pora t us ll 1'uWjile naroPtiluo tinratnom nam ali Jo l« rlai^fit* nagniti za^toi-aiku r la^em kraju ali pa kateremu iznit*d /.as'opikuv. Bojih ini^ua s«, tiskana r. debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi dru*e nar'lbiue, kjer Je kaj naftib rojakov naseljeoili. ^ CiLAS NARODA" $ ^ pošJjamo v staro do- J ^ rnrjviiio. Klclor fja ho- A ^ naročiti za svoih ^ ^ sorodnike ali pri]at-^- ^ to lahko stori. — j| ^ Naročnina za .stari p fe Vr-,*'. S7 — V j I ^ ;.ra | sr'\rirr h ffa': (o lista ne noši- ^ i- ^ !pmo uHlU: liarlrt-rtou. Frank Troha eiMHaixi. Anion iHAe*. <1m. Karl Uacer. Jan>b Ruamlk Jotio 81annlb Ulrard, a d ton NiRode L« train. Umla Ha lani, Joan Kiwm-XoancBtown, An too KlfceU JUJMJON; Oregon (Jitj. Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Burner, John Jenlku Bmmtbton, Anton Iptw Ooofnamtb. J. BrM«wtf Covprdah» In oknlli^i. Mr*. Uuu wi^miii Export. Laola BnN"W FlrW. J+try Okorn For#Kt City. Math Kaartn flrmrtrarff, Erank Novak Homer City, Er. Ferenchak Johnstown. John Polantt Krayn, Ajit. Tauffel] Loxwiw, Era ok Bailout* Midway. John Znmt Pittsburgh In okolica. Philip Progar StrHloo. A. Hrea Torti« Cre«k. Er. Mlfrar West Newton. Jnvpb J ova a WISCONSIN: Mllwaokee. Weat AlUa. Er. Sheboygan, Joseph Kabdf WYOMING: Rock 8prloa». Uals Taarhar Dtamondrtll^. Joe Rodcb ▼nfc rawipalk Ma piliiBi sa are la,-Skater* Je preleL tfaatapntka U»l« DTBAVA -OLA8 NARODA" Takrat f-a se bojevali tudi Anglija in Kanada. Preti 70 Ieli se je Anglija borila' v Alu sini-;i in na Span0: Pueblo. Peter Culi«, A. Sari 14 Walaeobarg. M. J. Barak INDIANA: ladlaoapolla. Er. Eopaatti ?I>L1N01S: C-hirago. J. Bevčlč Cicero. J. Fahlaa (Chicago. Cb vr la Illlaola) Jollet, JciiiiIc Bauibk-h La Sail«*. J. MpeUcb M a »root a h. Frank Aagoetla North Chicago In Waukegan, Math. Warfiek MARYLAND: Kltoalller. Er. Vodoplvee MICHIGAN : Detroit. L. Plaakar aflNNEMtlTA: Chlahola. Era ok ttoaftr J. Lv«ia>*»1» Ely. Joe. J. Peabal Breletk. Ixi«ria Ooaflo Gilbert. Louis Vesaei HIbMag. J oba PoHa Vlrgina. Frank Rrvalleb ftuONTANA: Bkmndop. M. M. Paalaa NEBRASKA: Oaaaba. P. Brmlerleh nww Ve- dan ni prenehalo liti. .šele p!oti večeru stt «e za kratek čas razmaknili oblaki. Krva-voi\U ča zarja se je xa hip kaznij nad daljnimi vrhunci Siein* X vade. a pr«*«lfii je utonilo solnce za gore. se je nelio w|>et prepreglo z nizkimi «>!)-laki. Nji I mei-to, nad |K>krajino j«* legla noč, temna, deževna noč, da vsaj Zi» nekaj časa zu-ki i je trujila. i*askosane ude po b< j!-čili. Dež naj zabriše krvave'sledove moii je med brati. Vtlikan-ke luči žarometov so tu pa tam rirzsvetile nebo, če se ncmarr* niso pojavili nad me-tt ni .sovražni ptiči — bombniki. A Madrid j kljub vsemu ^e zmeraj veseljačil. Središče tne--ta je otlevnla tema. tnobenih luči nikjer zaradi napadov iz zi »*ka. T«ulii |m» kavarn-h. nočnih ; /.ubavi^čih in varieteiih j bi— valo življenie kakor bi ne bilo j prav nobenih brig in skrbi. 'i Beirnti dt ni, ir'zni inozemski j morilci, in >e mnogi drugi soji -e zabava1 i tam ob plesih vroči ki \-:iih Španjolk. ] (Mi zvokih kitar, ob udarjanju < kastanjetami, 'so se v ne-bivfdam m ritmu vrtele plesal- \ ke; -p t Imigje sta se isukala n • t Iru v poča-nih gibih plt^sa- 1 lee in nlesalka. ke vlade so! potrjevale to okolnegt. Ta večer pa j bilo poslopje « varijeteja zaprto, okna lierj'z-j svetljena, nobene luči nikjer, j j Kar /mmrnlno je prišlo povelje , in predstavo so twlpove'lali. j Ple-alka Rosita je že čakalaI] - v svoji garobi, oblečena za k n. -top, ko je vstopil častnik, j 44 Nekaj važnega za vas, e obleei1" in poj t - dite.M j Kosita je bi L" rči vidno že va- - jena takih iiovelj. -zakaj prav i.ič je n i plesi netila vest. > Zdaj v tem vrenu iiu. na ven-i dar le ni pričakovala e_a. Lahno je zardela poti šminko > in se na -mehu i 1:*. "Noeoj.' Ali se ako mudi?" 44Zelo. senom," je odvrnil i' «a-lnik in se postavil strumno i' pred plesalko, kakor bi rtal 1 pred samim generalom. 4 :D»'bro, dobro; toda kaj bo s predstavo 44Je že odpovedana. Pro- - stoli so prazni, ljudje se se raz-i šli. Prosim, požurite se!" i Plesalka je koketno nagnila glavo in 'zapičila svoj črni po-i gletl v častnika. 44Ab. tneverjetno." j skoraj >, prezirljivo naglasila. 4*- kakšne- skrbjo -e zavzemate za ča-t i i zakonite Španije! P čak.:jte ijme zunaj, presim.** f\a-tnik je o-tro premeril i pl: saVko, se poklonil in rdšel. rez kakih deset minut je od- - Irdral avte izpred gledališča - no temnili ulicah Madrida. i Dež ni ponehal: nepretrgo- < ■ je lilo. Po divji vtr/.nji mimo najraz- - 'ičnejših 'barikad, mimo straž i in strojnic, je avto slednjič -j pri vozil v predmestje in sr ; •j ustavil v ozki ulici. Hiše so i bile nizke, nekatere z ograjami, druge *brez nali. Ponekod so I stopnice vt/dile z ulice narav- < ! iu»^t do vhodnih vrat. i Tudi tu pred hišo plesalke, i Rosita je st kl;i po stoprii^en i ,— /.ii njo častnik. Skozi hijcni s pohištvom r škial lani i, ko včegi, blazinami in t različno rojx>tijo. Sredi teh stvari je s.del v • nasknjačn starejši go.^jotl v unitVimi katalonskega častnika. Sedel je nepremično, kake r voščena lutka v panopti-konu in se tudi ni ganil, ko je vstopila Rosi ta. Predrl j ivo je zrl vanjo in trdo izpregovoi il: "Takal sem va-. senora. Važni posli — takoj morate na pot.'* Pri zadnjih b sedali je vstal in pt;m« S:l plesalki kuverto s papirjem. €U>spoHičiia Rosita je vzete papir iz kuverte, površno preletela pisanje z očmi in -nienljivim nasmeškom dejala: 44Tako. tako: naravnost med fra<:ikovce me pošiljate to pot. v Salamanco! In ob tem vri menu .* No, kaj ti'kega bi privoščila na priliko kakšnem;; go--podu od štaba ..." Tu kakor razigran otrok se je na acs glas zasmcjala imenitnim -besedam. Katalonee je ostal resen. 4'Dobro ve-te. Rcsit-% v kako težkem stanju je domovina. Prist irli ste — mam. da tudi setlaj ne boste okl« vali . . .** Plesailkin obraz ie nenadno zresnil. <4Ne — oklevala ne lmn. Povejte mi torej, kakšna na'o-ira nrc čaka '' 44Velika in t<*žk'",** je poudaril Katalonee. "»mogočr nai-težja med vsemi, kar ste jih opravili doslej. Med častniki v' nasprotnem taboru je naš člo-vok, polko\*riik Menanla. Njemu nselmo morate izročiti le napi rje. v kiiterili so važ'ii na-črti o -skrivnem premikali:iU naših č; t. Vi že ve«le. kako b -te kaj do-egli. To in nič drugega, gospodična Rosita." Vzel je kuverto, jo zapečatil, in spet izročil )>It-snlki. Stala sta drag nasproti drugemu in -i nekaj sekund molče gledala v oči. "Dobro," je n "to izpregovo-rila Ro kata'lon-ki obali in še denar povrhu — pa dobite po :n**ršenem po^l u. * * Plesalka mu ji molče stisnila roko. Njena mati je ves čas tiho stala ob strani. Zdaj, ko -c je Katalonee odstranil, da bi se gospodična Rosita pri pra'-vila za odhod, je mati hčerko nežno prijela za roko. 44Rosita, dete moje, zakaj me ne poslušaš in se sjjet podajaš v nevarnost ? Ali »naj še tebe izgubim? Tvoj brat Alfonzo je Bog ve kje daleč gori na fronti pri onih, zdaj pa greš še ti. Kaj naj počnem sama . . ." Mati je pričela vzdihovati in si brisati solzne oči. "Kako .si smešna, mama." je Rosita pdbožala mater. "Saj se vendar kma-lu vrnem, še zmeraj sem se, pa se bom tudi zdaj. Alfonzo, ta nič vred nož, pa ni vreden, da bi se imenoval tvoj sin — moj brat! Namesto, da bi se il>oril na naši strani, "se je napisal med frankovce. Mrzim ga, da veš!** Mati je osuplo pogledala hčer. ^Rosita, ne tako, tvoi brat io!" "Moj brat? Ha!" se je za-smejala Rosita. "Kdo pa zdaj v Španiji še pozna svojega brata? Nihče! Kdor ni z nami, je proti nam! To je -geslo, razumeš, mama?*' "glas naroda" — hew tor* Monday, March 7, 1938 THB LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 7L, SKRJANGEK Roman iz Življenja eeej za "6us naroda" priredil i. h. O — 33_ . .1 O § JUR if* PlAltr naio m oeee tesnih a itor. reiervitljo kiblo In po-Janolla ca pot o* iu Je. 84,0 V EMC 1'LBLlKlliNb COMPANY i Travel liureaaj SIC W. I8tb tU., New Ivrfe PLESALKA IZ MADRIDA strani.) (nadaljevanje z I m ozki ulici in izginil v temno, deževno noč . . . *r Salamanca je bila vsa v zastavah. v zastavah falangistov. Ta dan so beli slavili padec važtic bjskovske postojanke. Pozno v noč je šumelo in- sto. po ulicah so se premikale čete vojakov, ljudje so se gnetli po pločnikih, mani Testiral i, pa tudi zabavljali. Sem pa tja je prišlo do uličnih spopadov med pristaši tega ill onega tabora, toda red j<- bil hitro obnovljen. Padli so štr li. nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj ubitih, druge pa -o odgnali v- zapor. Kakor bi -e m- bilo ni«'- zgo.li-|o. so se manifestacije nadaljevale. mesto je pelo. vriskalo in vrvelo dalje. V gneči, ki -e je prerivala proti glavnemu trgu. je stal visokorasel mož srednjih let z baskovsko čepico na glavi in z znakom falangi-t o v v guiubni-ei. Bil je polkovnik Menarda. Pod frankov-kim znakom se je skrivalo drugo srce. z mislimi In rust vi vneto za Valeneijo. V njegovo bližino se je prerij mlajši el gantno n:.'pravijen moški. Dot i pa l li-nil li>1ek v žep. pogledal za neznancem in >e takoj nato pri čel počasi motati iz gneče. Krenil je na nasprotno -Irr-n. zavil v prvo stransko ulico In kmalu obstal pred veliko hišo. ki je na pročelju noslja -vetlo- li'-n napis I let"!/* Stonil je v vežo in t i tam r lhitel po -t^pnieah v -vojo Sol »o. Zaklenil je vrata za seboj, vzel listek iz žepa Mastni) KRETANJE PARN1K0V SHIPPING NEWS !». uurca : (jueeu .Mary v Clivrliuurg 1 i. marca: Drrun-n v Urcuiru uiurca : Uuuid v (Jeuusi 10. murva : % Xuriutiinlii* v 11 n vrtiš. uiurcn: Kur«>i>a v lSrcuicii lit. umrt-a : Vul< ania v Tr>t 'SI. muresi : i^iK-cli .Mar.v v ».'licrluturg 20. iuar«-;i : U»-x v <«Vm>a lie ilc France v Havre :;o. ni;ir«*a : Nt>riiiaii v Havre Aqullaitin v Cherbourg 1. aprilu : ltrr-uifii v liri-uuii aprila : »'imic
  • « ur;r Iti. aprila: V lililnu -v. .:prila : I.afaycifi' v Havre Iifri-u^aria v Cln-rlMnirjr —. aprila : nn-uicu v 1'rciiicn li. iua v iM-uoa -T. a]>rila : ».Hieen Alary \ (lii-rlHMir;; Ur ta sklenila, da s«* po-očita. Ko je e poroči z nekimi •Vancoz, m, Louisom (liamoi-; n m iz A-nn resa. Proti temu' nožu, ki j«* bil francoski držav jan. ni imel oče nobenih po-nlslekov. Pri tem sevala ni. 'edel. da -ta Louis ('lutuiois i.u Max Wei s- ista oseba. Ko da -e zaljubl jenca nekega v '"ra sprehajala, vsa obupana i zavoljo očetovega odpora, -ta ■r«č;:la i je de-j lo. potem si je zaljubil v neko I e k I e in se je hotel poročiti.! ■stopil je na občino. kj» r je pa j v svoje največje presenečenji «vedel, da je že poročen in celo i »če. Presenečt nje je postni o še' večje, ko je zvedel, da je njegovo ime zapisano tudi v kazenskem seznamu, kjer je bila o-pomha, da so Louisa Chamoi-a po rodu iz Asniere-a. » bsodili na .">0 frankov globe, ker bil! prodal dva ukraouIs Chamois -e je tedaj rvflločil, da bo policiji pri znal prodajo svojega imena. Tako je zamotana zgodbi prišla pred sodnike in sicer po nekem paragrafu iz 1. 1S!M). ki preti s kaziiiijo vsakomur, kdor da t»od drugim imenom obsi»-diti. Xa ta način je bilo mogoče izbrisati ime Louis Chamois iz kazenskega seznama. Afera pa gre še naprej. Pn uradnih aktih je lxmis iz Asiiieresa |M»-roeen in noče. da ga obtožijo bi gani i je. Treba je najprvo ločiti zakon med Lmiisom Cha-moi-om in (»ermaiue Legerovo tu i-toča^?io mora Maks \Yei>s prizn:.ti, da je Claude Chamois i i j. gov. a ue Chamoisov sjn. Oirtik t»o-l;;ne potem neziikoii-ski. saj ni bila (Jerniaine nik<>-li Weissova žena. To je \>aj paraj?rafska logika in javm>st z na|x*tc»stjo č: ka, kako bo u-radni šiniel rešil vso to zapleteno zadevo, tako da bodo vsi zadovoljni. NAZNANILO Rojakom po Pennsvlvani.e (posebno v Alleghany, Cam bria in Somerset okr;.jn) na znanja m o, da jih bo obiskol naš nori potovalni zastopnik FRANK AELTN Rojake prosimo- naj ran pc ekusajo ustreči pri nabiran;n naročnine. Uprava fllas Naroda IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani vskb ix a: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami vskbixa: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaki sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami . vskbixa: Araadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikanu. 57/ strani VSKBIXA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simcn. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN IŠKARIOT I 2 knjig, s slikami, i 704 strani vskbixa: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — v treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nrj divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, I 753 strani vskbixa: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 Z U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. \ /alo j.- baronici Se ina-li izmi-iia pravljico, da je moj, da! K n rt n na razpolago svoj avtomobil, ee^ar prav gotovo! •e hi nikd: -r -\ til. Ko je za K n rti »tli -kozi okno h- zakli-i « a la n--' a j b.-i-i, je h»t'*la zbuditi mnenje, da je moj oče še j ' ve'. l»"ti' izvede) od šoferja, kc j je zitkiicala za i : i K-1 -e > I\ 11 rt «>diM-lj:d. je baronic;!.- -vojo hčerjo | ' I - u j:« brat.a: pr-j pa mu je -e zatesnila oči.j 1.' /•;• • - a s-, in bo - t !li izdala. K«» pa >e je potem j * 'Y..: \ ni! •: ■. -»•! mojega ijcetji mrt\4'g:i. nI mogel nikdoj ;-i;r j :••. «> tld'1;. da j - ului -e tedaj, ko -o bili njegovi so-j •» le; V >i ur ni. Tako -i -edaj v-e razlagam in samo nekaj; • ti: ako _ * Km i rumeni ovitek z v-ebino v Berlinu uničili a i } i je -kri;. Samo \ zadnjtTii -lučaju, kar pa se mi ne z.li \ ei , i no. "mu ni -e malo npanja. da bi kdaj pri-el v posest M • .*• t ■ - vi;;: p;«ma. /a! p;i. da ne i ;<;ti ml-liti. da je S»13 Knrtj" tako ,»a:iie! n. da je ovitek unič i. /a-tavil pa bom vse svo-1 j 1 - ■ \ t . da 1 t do/eiieiii. I '»• -ede niojega očeta na mene, s -vo.i' „';, -i!»a. -•» mi Hell; loll i -tljive. ( >.(-ni še toliko lepega ( 1 in dobrega -li-ai od njega, -m vedno mi-iil, »la veljajo te be- I -e<|e -inu njegovih prijateljev. Seveda, ako sedaj iščem v i -vojib -pominih. opazim mar-ikaj. kar -i dam s drugače raz- • agi m. Toda zjidnje ii>-g«»vo pi-mo — da so me prevari li i anj. lapilnuje moje srce z iie]>opisno bridkostjo. Ai me i tazuiiiete, Anita.'*' j Anita mu prikima. h "U, je dobro, (iuniiar. Toda kaj boste -enaj počeli,1 *'Xe vem še. N.i noben način nii ne zadr-tnje, kar sem 1 -'išnI od vas in od Praneeia, in l". kar -eni sam opazil, da bi 1 jnogt-1 Zii s. zahtevati k; ke pravice, jm-ebno ker -e ho- I •■cm izoirniti |n»tu v javno-t. Kot rečen •. dalje moram p«»- - • zvedovati. ako moj oee n! zapustil ka.i di-ugib zapiskov, pr«^l i ^ sem moram za-lišati šoferja, ki avtomo4>il )x-ljal v Berlin 1 n moram |Hr*ehiio pazno gledati na t>i ljudi, ki me za to-; s lil.o o-iopai ij. l*ri p m računam na va-o pomoč, Anila. |> '1'ii-li \ 1». doče mi morat |>ove-latj \ -e, kar boste -lišali in vi-,, deji. .Vekeir;i dne bom voadar-h« m«»goč«» t-diko dognal, da I ? bom - temi tremi ljudmi mogel obračunati.** ' < "Pravica mora hiti. liuunar." :•> " \ to upam.** <» celi za*o ok(.>IŠčiiiah -mogla -klepirti. f Medt« m pridela v Kiank« brod ter takoj odideta v naj-j? M-\io pro.lajaino avtomobilov. In Anita z (iunnarjevo ]x»- \ 'i: e.'o 1,'inalu najde primeren a\tomo)iil, prav b*po limuzino, c \ iazg« \- r,i pr«!dajalre:ii pr'dcj«« na pogo\i»r. da rabi -Am t:, i! - 1» in za m -Ijivega šoferja. (iunnar vpraša, ako I '•■ ! i.ia!« e. !!i«.geče moire1 koga pi por« čiti. Pr« dajalec i ■ a p . da -" j i»• -1; mlad .nož ponudil za pri v a" nega š. ferja! na.ira.iše de/t |o. Dal je flefon-ko številko.!] - p' " ■ ■ k;: t e r» • j a j«- mogoč, ,i -biti. Vpra-a (luiinarja. 11 • ' 1 I" v i | ►•>;•; lica*:. S..i'.« j, najprej hotel pi:-;ati in-.> i". 'a ii; oq- | -k«-r;. riti -vnjega I'- enja. I i ,-edaj nimai i ■ '"' ■'1" - •'. \n;1a .i« bila takoj pt i pra vi jena -topiti žj • .inn \ /.ve/.«, i^ej- želela. tselj: t •» > »r. g I. b. la avlon-obi?. pr-de -of»-r. Ko ; -I"! x ] rt ib'. ;alno. A i:ta in na.f!>r/.e jinnali z go.-.j>:co l.arone-o 'Sceli.Mcil iti v Berlin, kjer !k» čez zimo živela v -voji vili.** Oči mladega moža zo|n*» gh.*«lajo v Anitiu obraz. "To mi 1k» popolnoma prav. Pn dno pa se odloči'* - za Mene ali pa proti meni. bi prosil, da mi dovolite, da va- na i tekaj ojiozori.ni. Še nikdar nisem imel kake službe kot so-J ler. Takoj po vojni, v kateri -hii bil še kot popolnoma mlad iant zadnji dve leti, m»iii s,- učil na vi-oki šoli v 4'harlotten-btirgu, ker sem hotel |H>s1ati strojni inžinir. l>ve leti pred končanimi študijami pa sem moral š«,lo zapu-titi. ker je moj o.V v inflaciji izgubil vse svoje premoženje. Počasi s,.jii -Ijoznal. da moreni imeti le malo upanja, da bi niog.-l v svojem izbranem poklicu kaj napredovati. Toda kako težavno '•o kot na|M»l izučen inžinir najti kako primemo službo, tega nisem \ e<|el. V-e sem posku-il ter sem se s tem držal nad vodo. Moj svak, mož moje edine sestre, me je hotel nastaviti v -v«, je m podjetju, toda tako službo sem smatral za pri--iljcno. ker me v resnici ni rabil. Vsakdo bi me mogel na-«tom.-1 ti tudi v. maiij-o ]ilac•». Zoprno pa mi j*-, da t»i hil svojemu svaku v breme, ker -e mora v t«di č-a-ih sam z lo Imh » ti. tla obdrži svoje j»odjetje. Kavno tedaj -em zojK*t pri >voji sestri na obisku, ker sem zopet brez službe. Sestri in svaku s. m povedal, da -i bom >kušal najti službo kol privatni šofer, kajti za to inn.m petn-.bne zmožnosti in spo-obno^ti. .\f'»ji sorodniki ^o temu oporekali in so me hoteli oUIržali kot -talnega gosta v svoji hiši. kakor pa da bi izvedel svojo namero. Teda ne maram, da bi me k«lo drugi preživljal in hočem delati." hi po teli besedah -e njegovi zobje te-iin stisnejo, da je mogel Vsakdo opaziti, koliko trpi zaradi svoje brezposelnosti. (hinnar ga pc-luša z velikim Zjinimanjem in v Auitinili očt h h*skeče Usmiljenje. Ima občutek*, da je temu mlademu možu tn-ba pomagati, četudi sj pravi, da za n. ;!v> šoferja ni ustvarj«*n. polkovnik. Nocoj; J nastopim v varieteju. Po predstavi m*- |KH-akajte spodaj v baru. Zelo važno. — Rosita. plesalka iz AfaJrida." * V I »aru s,» |,i|e v-e mize zasedene. igrali in plesali so kakor pač zmeraj v nočnem za baviščli. (n stje so bili po ve-j čini v tinifonnah. vmes so se j pomešal] civilisti, med njimi j ! razne dame s pahljačami. | Prav nič s« nj poznalo na ob-1 razi h teh ljudi, da so nemara j še pred nekaj urami čepeli za : okopi ali v podzemskih zaklo-l j liiščih. da so pred njimi grmeli topovi in da so nad njimi žvižgale granate, pokale bombe. Tudi ženske so bile sijajne vol je. X« katere so kadile cigarete. druge so s h ri pavi mi glasovi pele najnovejšo nacionalno himno. Plesalka Kosita je s |K»lkov-ii!kom Menanlo sedela pri mizici v kolu. Xa videz smehljajoča -e. razigrana, -o jj temno Oči švigale po omizjih, kakor ; bi v obrazili gostov iskale ra-! -/.lun' vanja v.:, skrite misli v ;-vtfjeni srcu. San:o nebesa ni-I so opazile Ro-ifine oči: mladega vojaka falangi.-ta. ki je ve« j ča- slonel ob ločilni mizi na i drugem koncu dvorane, s stek-[lenico vina preil -eboj. Xj»'g«»v j skriti pogled je nepr« stauo -;sta.;:'l pri mizi. kjer sin s,.dela ilii-ita iti polkovnik Menar la. J 4 n To rej imate načrte in )ii<-j na. pri sebi l * * je zamolklo še-jpeta.i«' vprašal Menarda. 'I *'l>a;tu v n odri jih jih imam. ;Ko I.".• pozornost vseh obrnjena '^drugam, vam ,ii!i izročim. S! -j pripravljeni >' <4 Pripravljen. gospotlič^a.! >j Moj ž« p ta notri je globok do-j j volj, da bo neopnženo spreji-lj .j pa fi rie vase.** »i Pri omizjih so začeli pl- ska-! ti. M!a»hi t< nino)»olta ženska' I • >e je pričela vrteti in po taktu 'godbe udarjati s kastanjetami. Pozornost vse dvorane se je obrnila tja, burni ploski in vzkliki so spremljali ognjeviti ples lepe Spanjolkc. ' 'Segu it I i lo ]>leše.*' je zašepe-tal Menarda. "Sedaj je čas." Kositi so zažarele oči. S tre-i petojočo kn tujo je segla za ne-d rije in izvlekla iz njih papirje, ki jih je bil izročil Katalonec v Math *idu. Menarda je hlastno segel po njih. Tisti hip se je od točilne mize . kakor bi trenil, je segla za licdrije izvlekla majhen samokres, pomerila in spr« žila. Brat Alfonzo se je oootekel j in se zrušil na tla. V dvorani; je nastala groza. Vse se j> gnetlo na kuj), več krepkih fa-Iangistov je koinaj ukrotilo polkovnika Menardo, ki je v gneči skušal pobegniti. Ženske so držale Rosi to. ji t pljuvale v obraz. X-: ibh je v zadnjih zdihlja-i jih hrooel Alfonzo. gostje so v j zmešnjavi pozabili nanj in sto-j pali po njeni. Slednjič je prišla -traža. <) l nesli so mrtvega falangista rtdvedli oba esuniljenea. Življenje v baru pa je teklo] nemoteno dalje. Kosita. plesalk:i iz Madri.la j in polkovnik Menar la s{;i /a ra -j«li vohun-tva v prid idečib <»b-! sojena na smrt. Si dha s iz-| vrši takoj. j Tako se ie glasilo kr-'Vo u-i ratlno poročilo. i St:»> Rosiinia m.a'i v orel-Nnestjn Madrida pa j«' sleherni