številka 34 četrtek, 27. avgusta 1998 160 tolarjev
Odločitev je padla:
Gradnja nove šole
ŠOŠTANJ - Šoštanjski svetniki so se po tistem, ko so se temeljito seznanili s stanjem na področju osnovnega šolstva v občini (obe šoli-Biba Roecka bolj, Karla Destovnika Kajuha malo manj - sta dotrajani) in možnostmi, ki jih imajo v zvezi z rešitvijo tega problema, odločili za začetek aktivnosti za gradnjo nove osnovne šole. Šola Biba Roecka ima uporabno dovoljenje le še do leta 2001, do takrat bo nujna obsežna in temeljita ter temu primerno draga obnova, ki pa še vedno ne bi preprečila nadaljnjega posedanja zemljišča, na katerem stoji. Kajuhova šola je prav tako dotrajana, za silo so jo sicer dograjevali, podobno kot Roeckova šola pa ima tudi ta omejeno trajnost delovanja. V Šoštanju že dolgo razmišljajo o tem, da bi vprašanje šolstva najbolj optimalno rešili z gradnjo nove šole, ene za celo občino, ki bi lahko sprejela 850 otrok. Ta bi razen otrok podružničnih šol združevala vse otroke v občini in vsem zagotavljala enak start in možnosti osnovnega šolanja. Svetniki občine Šoštanj so na zadnji seji to zamisel podprli in odločili, da v Šoštanju začnejo vse potrebne aktivnosti, da bo do gradnje tudi prišlo.
■ mkp
zimski. . ...vrtovi senčila
[ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522

Vodovod tudi na Graski Gori
Vodovod na Graški Gori so združno gradile tri občine, zato so ga slavnostno odprli tudi vsi trije župani.
Prvi so si vodo iz novega vodovoda v vrčke natočili Janez Komljan, župan slovenjegraš-ke občine, Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, in župan občine Mislinja Mirko Gra-šovnik. Novo, predvsem pa boljšo vodo ima zaenkrat 27 gospodinjstev, invvesticija pa je stala več kot 56 milijonov tolarjev. (Stran 3)
dos
Srečanje folkloristov
V Šentilju prvič praznujejo
Krajani Šentilja so se lani odločili, da bodo praznovali krajevni praznik takrat, ko praznuje njihov farni zavetnik. Tako bodo 1. septembra prvič praznovali tudi krajevni praznik. Letos ga bodo zaznamovali predvsem s kulturno-športnimi prireditvami. Začeli so jih minulo soboto, sklenili pa jih bodo to nedeljo. Posnetek je nastal na šaljivih šentiljskih igrah pred štirimi dnevi. (Stran 16)
H
Za stoletnico novo vozilo
Od danes (v četrtek) do nedelje, 30. avgusta bo v	lenjske Kolede, se bodo predstavile še skupine iz
Velenju potekal Eurofolk festival. Na njem bodo	francoske Vienne, italijanskega Vidma in iz Spli-
nastopile štiri folklorne skupine, prihajajo pa iz	ta. (Stran 16) Velenju partnerskih mest. Poleg gostiteljev - ve-
RADMIRJE - Radmirski gasilci so v soboto z lepo slovesnostjo zaznamovali 100 - letnico svojega društva. Posebej ponosni so na sodobno kombinirano vozilo "renault," za katerega so odšteli 23 milijonov tolarjev. Visokemu jubileju in pridobitvi so nazdravili številni ugledni gostje, med njimi minister za obrambo Alojz Krapež.
slika: jp
Kaj bo prineslo popoldne?
Jutri bo oblačno s padavinami, v soboto in nedeljo delno jasno.
Nogometaši Rudarja bodo popoldne v moldavskem glavnem mestu branili prednost (2:0) iz Velenje. TVener Drago Kostajn-šek je bil pred odhodom slabe volje, saj je moral doma pustiti obolelega Jerneja Javornika, zaradi poškodb pa so po tekmi z Olimpijo tožili Zoran Pavlovič, Samir Balagič in Illir Caushllari.
MLADINSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAH ■as vabi
v petek, 28. avgusta na koncert
Varno v solo in iz nje!
VLADA KRESLINA IN MALIH BOGOV
... JHHHHHMHHMMHBBflHV
:	ob 20. uri na letni oder	;
:	v Šmartnem ob Paki.	j
?	Predskupine:
DEBELI GRAHKI, TREFFIC JAM in MATJAŽ 0GRAJENŠEK. fi
Še malo in konec bo počitnic, začenja se pouk. Ta dogodek je nekaj posebnega za tiste, ki bodo prvič stopili v šolo. Njihove korake do tja, da bodo varni, pa bodo vsaj v prvih dneh, do 11. septembra, budno spremljali tudi policisti.
Ti se skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člani zveze šoferjev in avtomehanikov nato pripravljajo že nekaj časa. Pregledali so vse poti v šole in prometno signalizacijo v njihovi bližini. Prvih enajst dni bodo policisti budno spremljali dogajanje v prometu v bližini šol in zoper kršitelje cestno prometnih predpisov tudi dosledno ukrepali, kontrolirali bodo brezhibnost koles, s katerimi se otroci vozijo v šolo in iz nje ter opozarjali otroke na nepravilnosti.
■ mkp
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju!
tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
^^^^ d d ZAVAROVALNICA MARIBOR
Kapetan Mladen Dabanovič (na posnetku) pa je pred odhodom dejal: "Prepričan sem, da bomo uspeli."
vos
9770350556014
▼ V1
2 NAS vas
DOGODKI
27. avgusta 1998
Gorenju Trgovina zlato in srebrno odličje
GORNJA RADGONA - V soboto, 22. avgusta, so v Gornji Radgoni odprli 36. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem sodeluje 1550 razstavljalcev iz 25 držav.
Na svojem stalnem sejemskem prostoru Gorenje Trgovina razstavlja izbor kmetijske in druge mehanizaije Zetor, Ama-zone, Class, Clark in Job. Gorenje Trgovina je na sejmu prejelo zlato odličje za sejalnico Amazone D8-60 Super, kombiniran stroj za obdelavo tal in setev, za kombajn Class Lexion 450 in traktor Zetor 7341. Za trosilnik ZA-X Perfect 200 jim je bila podeljena srebrna medalja.
Uhj
V nedeljo Družina poje
ANDRAŽ - V tem kraju bo v nedeljo, 30. avgusta, spet veselo. Organizacijski odbor krajevne skupnosti prireja jubilejno, že petnajsto prireditev, z naslovom Družina poje, ki vsako leto v kraj privabi veliko ljubiteljev družinskega petja. Začeli jo bodo ob 14.30 na igrišču v Andražu, nastopilo pa bo blizu 20 družin iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med njimi bodo, kot obljubljajo organizatorji, tudi nekateri znani Slovenci iz kulturnega in političnega življenja. Prireditev bodo posneli in predvajali v radijski oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
■ mkp
Toplovod gradi Vegrad
GORNJI GRAD - V središču Zadrečke doline hitijo graditi sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja biomase, saj morajo prvi del v središču Gornjega Grada zgraditi že do te kurilne sezone. Za izgradnjo toplovoda je bil kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu izbran velenjski Vegrad.
Poleg tega bo kmalu dograjena nova čistilna naprava, kmalu pa bodo začeli še obnovo šolskega poslopja v Bočni in gradnjo stanovanjskega bloka v Gornjem Gradu. Ža oba projekta so izvajalca izbirali v torek.	■ jp
Ceste, jez, plin
LUČE OB SAVINJI - V Lučah in okolici je v tem času kar nekaj gradbišč. Zelo pomembna je gradnja sistema ogrevanja na plin, saj se bodo na nov in okolju prijaznejši način v središču Luč ogrevali že to zimo. Izvajalci hitijo in ta ponedeljek so začeli gradnjo plinske postaje.
Med drugimi projekti kaže omeniti gradnjo jeza na Savinji v naselju Struge, ki bo precej prispeval k zmanjšanju nevarnosti poplav, prav v teh dneh pa bo asfaltno prevleko dobil še poldrugi kilometer ceste v Robanov kot.
Posebej so bili v Lučah ta ponedeljek veseli gradbenega dovoljenja za gradnjo 1100 metrov dolgega odseka ceste med Ljubnim in Lučami, saj sta ljubljanski podjetji SCT in za urejanje hudournikov lahko začeli gradnjo.
Mjp
Praznik luči
ŠOŠTANJ - Turistično olepševalno društvo Šoštanj pripravlja v soboto zvečer z začetkom ob 20. uri, na in ob šoštanjskem jezeru Praznik luči. Prireditev sodi v počastitev 650-letnice pridobitve trših pravic Šoštanja. Gorele bodo bakle in kresovi, na splavu se bo pripeljal Tresimir, šoštanjsko jezero pa bo razsvetlilo 7.000 lučk, narejenih iz jajčnih lupin. V društvu upajo, da jim praznika ne bo pokvarilo slabo vreme ali prehud veter.
Tekmovali bodo tudi ribiči, tekmovanje pripravlja Ribiška družina Paka Šoštanj. Ob 19. uri bo zanimivo spremljati ceremonial kronanja ribiškega carja.
■ mkp
"Dobimo se v Stari vasi"
STARA VAS - Že nekaj let pripravljajo v Stari vasi srečanje "Starovaščani Starovaščanom". Letošnjega, ki bo v soboto, 29. avgusta, so poimenovali "Dobimo se v Stari vasi". Na dosedanjih srečanjih so predstavljali stare ljudske običaje. Letos pa so odločili, da bodo s pomočjo družine Pižorn iz Andraža, vokalnega kvarteta "Pevci iz Stare vasi" in ženskega pevskega zbora "Pevke iz Stare vasi" predstavili pesmi "Peli so jih mati moja...".
Srečanje se bo začelo ob 15. uri.	■ an
Večji obisk tujih gostov
VELENJE - V Turistično informacijskem in promocijskem centru uspešno poteka posredovanje turističnih informacij za domače in tuje turiste. V preteklih dveh mesecih je center obiskalo veliko gostov iz Slovenije in tujine. Močno se je povečal obisk tujih turistov, med njimi je bilo največ Nemcev, Avstrijcev in Nizozemcev, center pa so obiskali tudi turisti iz Rusije, Kitajske, Anglije, Francije, Amerike, Italije, Kanade in Argentine, so sporočili iz centra.	■ mkp
Drugi Gorškov Memorial
ŠALEK - V soboto je pripravilo šaleško prostovoljno gasilsko društvo že drugi memorial Goršek Rafaela starejšega. Na tekmovanju so se v hidrantu in mnogoterosti pomerile veteranske desetine iz vse Slovenije.
Gorškov memorial je posvečen dolgoletnemu sodelavcu, pokojnemu Rafaelu Goršku - Rafu, ki je s svojim delom v društvu pustil neizbrisen pečat, njegovo pedagoško delo pa je pripomoglo k razvitosti gasilstva v Dolini.
Med moškimi desetinami so največ spretnosti in vitalnosti na zelenici za dijaškim domom v Šaleku pokazali starejši člani Sinkovega Turna, drugi so bili tekmovalci Bevč, tretje meto pa so zasedli veterani Šmartnega ob Paki. Pri veterankah je prehodni pokal kot zmagovalna ekipa prejela desetina iz Liboj.
■ dos
Črni priklopi in neredna plačila povzročajo KRS precej težav
Bodo potrebni odklopi?
ŠOŠTANJ - Na kabelsko razdelilni sistem je v Šoštanju priključenih 470 naročnikov, možnosti pa so še veliko večje, pravijo v zadrugi KRS. Od konca lanskega leta so povezani s kabelsko razdelilnim sistemov Velenje, tako da imajo v Šoštanju možnost spremljanja enakih programov kot v Velenju. Podobno kot drugje, pa se tudi v Šoštanju srečujejo s precejšnjo finančno nedisciplino in tudi s črnimi "priklopi".
Nekaj od teh so že odkrili in jih odklopili, v prihodnje pa bodo
ukrepali še bolj ostro. "Pirate" bodo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ovadili. Nino Ošlovnik, predsednik kabelsko razdelilnega sistema, zadruge z omejeno odgovornostjo pravi, da v Šoštanju niso najbolj vestni plačniki storitev, ki jih kabelsko razdelilni sistem nudi. Redno plačuje sistem kakšnih 60 odstotkov naročnikov, drugi precej neredno, eni pa sploh ne. Zaradi tega ne morejo izpeljati vseh načrtov, ki jih imajo v Šoštanju v zvezi s tem sistemom. "Naš sistem je
precej zastarel, nujno bi ga bilo treba obnoviti, tega pa brez rednega plačevanja ne bo mogoče."
Sistem Šoštanjčanom omogoča spremljanje 13 radijskih programov in 37 televizijskih, prav toliko kot Velenjčanom, s tem, da imajo v Šoštanju tudi svoj interni kanal. V kratkem, takoj ko bodo uredili vse potrebno, bodo »sklicali skupščino vseh lastnikov in najemnikov sistema, kjer se bodo ob drugem pogovorili tudi o teh problemih, pravi Ošlovnik.
■ mkp
Območna obrtna zbornica Velenje
Nezanimivi krediti?
VELENJE - Na Območni obrtni zbornicci Velenje so pred dnevi preverili, kakšen je bil v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odziv na njihov razpis za pridobitev sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva.^ Ugotovili so, da so v občini Šoštanj, kjer so za te namene predvideli 30 milijonov sredstev pri Krekovi banki, dobili več vlog, kot so imeli za te namene predvidenega denarja. V preostalih dveh občinah pa je bilo zanimanje manjše. Na Ljubljanski banki v Velenju imajo namreč od 30 na voljo še 5 mili-
jonov tolarjev za te potrebe, v občini Šmartno ob Paki pa letos razpisa sploh niso objavili, saj je pri SKB banki, enoti Celje še od lanskega razpisa od 20 na voljo prav tako še 5 milijonov SIT.
Na omenjeni zbornici ocenjujejo, da je razlogov za manjše zanimanje za pridobitev denarja pod nekoliko ugodnejšimi pogoji več: med drugim občine razpisujejo možnosti za pridobitev denarja za pospeševanje drobnega gospodarstva enkrat na leto, podjetniki pa potrebnih projektov nimajo na "zalogi". K vlogi je potrebno priložiti tudi
kar nekaj dokumentacije, ki je ni mogoče pridobiti v tako kratkem času. Med razloge pa uvrščajo še neprimeren čas za razpis.
Mimogrede konec julija je objavil javni razpis za kreditiranje projektov malega gospodarstva v letu 1998 še Sklad Republike Slovenije za razvoj drobnega gospodarstva in za te namene predvidel 1.600 milijonov tolarjev (od tega 1.300 milijonov SIT za dolgoročne, preostalih 300 milijonov tolarjev pa za kratkoročne naložbe).
Utp
Vzgojno-varstveni zavod Šoštanj
Še nekaj prostih mest
V primerjavi z minulim obdobjem bodo imeli v vrtcih Vz-goj no varstvenega zavoda Šoštanj v začetku novega šolskega leta nekaj manj otrok kot lani. Še zdaleč pa je tako malo, da bi morali kakšno enoto zapreti. V vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki celo vseh potreb po varstvu otrok ne bodo mogli zadovoljiti. Streha v enoti Lučka v Šoštanju ne bo več ogrožala varnosti otrok.
»V naše enote smo vpisali nekaj manj otrok kot lani v tem času, pa vendarle smo v vpisom zadovoljnji. V vrtcih občine Šoštanj bo tako namesto 23 letos v skupini po 20 malošolarjev, posledice upadanja števila rojstev pa se že kažejo tudi v enoti Urška v Topolšici. V vsaki skupini je še kakšno prosto mesto. Tega pa je morem reči za vrtec v
Šmartnem ob Paki, ki je zaseden do zadnjega kotička. Vsaj 10 vlog za sprejem bomo morali odkloniti,« je poudarila ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Šoštanj Vesna Žerjav. Do konca prejšnjega tedna so vpisali 349 otrok, od tega 245 v občini Šoštanj.
Po besedah Žerjavove so počitniški čas izkoristili za uresničitev skoraj vseh načrtovanih nujno potrebnih del. Tako so temeljito očistili prostore, jih pre-belili in opravili nekatera vzdrževalna dela. Še posebej veseli pa so, da se je v šoštanjskem občinskem proračunu našlo dovolj denarja za obnovo strehe na enoti Lučka, ki je že ogrožala varnost otrok. Še ene zime ne bi prenesla. Prav tako so obnovili nekatera dotrajana igrala, poskrbeli za urejenost
igrišč, čaka pa jih še ena večjih naložb - zamenjava vodne črpalke v enoti Maja v Šmartnem ob Paki. »Upam, da se bodo otroci pri nas resnično prijetno počutili. Vzgojiteljice bodo poskrbele za prijeten sprejem in seveda nato tudi bivanje otrok. V teh dneh bodo na roditeljske sestanke povabile starše in otroke ter jim predstavile, kje in kako bodo nadebudneži preživljali dopoldneve.«
Letos ni šlo, prihodnje leto pa bodo pravzaprav morali med nujno potrebne naložbe uvrstiti ureditev ograje okoli vrtca Lučka, ki je na nekaterih delih -po besedah Žerjavove - kar nevarna, na enoti v Šmartnem ob Paki pa zamenjati streho, ki danes tu in tam že pušča.
■ tp
v ermiu,
LJUBLJANA-Vrhovno sodišče Republike Slovenije je potrdilo sodbo sodišč prve in druge stopnje ter zavrnilo tožbeni zahtevek RTV Slovenije proti podjetju Pro Plus/POP TV zaradi uporabe posnetkov posnetih na prizoriščih letnih Olimpijskih iger v At-lanti leta 1996, so v četrtek sporočili s POP TV.
LJUBLJANA-Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbe-govič je v petek končal teden dni dopusta v Sloveniji, kamor ga je povabil prvi mož naše države Milan Kučan, ki se je z gostom tudi sestal in z njim izmenjal poglede na aktualna vprašanja med državama.
BOVEC - V soboto je bilo v Bovcu že 16. srečanje treh dežel - Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, kije letos potekalo pod geslom Dajmo življenju novo upanje.
KRANJ - V nedeljo so zaprli vrata 48. mednarodnega gorenjskega sejma, ki si ga je v desetih dneh ogledalo malo manj kot 100 tisoč	obiskovalcev,
največjega zanimanja na sejmu pa so bili deležni kmetijski stroji.
LJUBLJANA - V Telekomu so odkrili uslužbenca, ki je nepooblaščeno klical na eno od komercialnih številk 090 in tako gmotno okoristil lastnika oziroma ponudnika komercialne storitve, prav tako pa so v ponedeljek sporočili, da je bil na UNZ Ljubljana podan predlog za prijetje in kasneje ovadba za kazenski pregon.
GRAD MOKRICE - V torek so se na delovnem srečanju sešli ministri za zunanje zadeve Slovenije in Hrvaške, Boris Frlec in Mate Granič, ter oba ministra za gospodarstvo, ki so se na ločenih srečanjih pogovarjali o odprtih vprašanjih med državama.


Vsega lepega je enkrat konec
"Naslov je večplasten!" bi rekel kak naš politik. Tokrat bi mu lahko celo pritrdili. Da je vsega lepega konec, morda premišljujejo nekateri svetniki ali župani, ki vedo, da so delali tako, da zaupanja volivcev ne bodo več dobili. Tako mislijo seveda vsi, ki se te dni vračajo z dopusta. Tako že precej časa gotovo razmišlja ameriški predsednik, kije moral kar z bombnima napadoma poravnati "račune" s tistimi, ki so ogrožali njegovo popularnost zaradi posteljnih zadev. In čeprav nekateri pravijo, da so ženske največje orožje, se je v primeru svetovnega žandarja izkazalo, da je moč orožja le večja. In s tem napadom sije celo pridobil naklonjenost (uradne) Slovenije. Izkazali smo se. Nismo bili taki cincarji kot Američani, ko je bilo treba priznati našo samostojnost. Mi smo jih podprli takoj.
Za nekatere je lepo, če je vsega lepega konec na lep način. Milan Kučan, ki je v nedeljo obiskal mlade raziskovalce na Vinski Gori, je že takega mnenja. Dejal jim je, da so mu polepšali konec dopusta in mu dali pomembno "napotilo "za delovno leto, kije pred njim. Pa naj še kdo reče, da v mladih ni moči in da jim ta veliki nikdar ne prisluhnejo. Sicer pa o tem raziskovalnem tabom nekateri menijo, da se bo spustil na nižjo raven. Z Vinske Gore morda v samo Velenje.
Drugod pri nas so oči uprte v kmetijske loge. Hmeljarji se sicer
veselijo dokaj dobre letine, a kobule imajo zelo grenak okus zaradi težav pri prodaji. Tako ima hmelj zlata le še imena (golding, auro-ra), sicer pa njegov blišč bledi. Druge vrste ljudje so vinarji; veselijo se kakovosti lanskega vina, pričakujejo dobro letino (kjer je ni skle-stila toča) in kot da jih ne skrbijo polne kleti starih zalog. Očitno iina-jo velike kleti in bodo še imeli kje kopičiti zaloge. Da seje včasih dobro veseliti tuje nesreče, pa kažejo sadjarji. Na zahodu jim jo je zagodla narava in letina jabolk ne bo najboljša, to pa pomeni večje možnosti prodaje našega sadja. Za vse je nekaj dobro. Vse, kar imamo in tudi kaj nas teži, pa te dni predstavljamo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Za spremembo od drugod, kjer največ govorimo o ameriških zadevah, se tam vse vrti okoli Evrope. Kaj bo z našim kmetijstvom, ko se bomo res včlanili v evropsko družino? Bomo enakopraven otrok matere Evropske unije ali pankrt, čeprav rojen na zakonit način?
Za spremembo od preteklih mesecev tokrat mamil niso našli na slovenskih tovornjakih, ampak na tujih pri nas. Pa čeprav se nekateri zmrdujejo, kakšno mamilo pa je sploh marihuana. So pa naši tovomjakarji vseeno opozorili nase. S ponarejenimi dovolilnicami. Očitno se ne dajo!
m w
27. avgusta 1998
DOGODKI
KAŠ ČAS 3
SPOŠTOVANI UPORABNIKI BANČNIH AVTOMATOV!
Svet občine Šoštanj znova o statutu
Zupan mora spremembe objaviti takoj!
ŠOŠTANJ, 19, avgusta - Kot je bilo pričakovati, so se šo-štanjski svetniki na seji prejšnjo sredo najdlje zadržali pri obravnavi sklepa o zadržanju objave sprememb in dopolnitev statuta občine Šoštanj. Gre preprosto za to, da župan Šoštanja Bogdan Menih navkljub sprejetemu sklepu sveta, teh še vedno ni objavil v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zdaj so svetniki znova, torej še enkrat, glasovali in spet sprejeli sklep, da mora župan Šoštanja spremembe objaviti. Za tak sklep so glasovali vsi prisotni svetniki, razen svetnikov iz vrst SDS, stranke, iz katere prihaja tudi župan.
Ta objavo zavrača, ker statut v delu, v katerem govori o krajevnih skupnostih, ne opredeljuje njihovih nalog, načina financiranja in organiziranja. Vendar so svetniki to njegovo razlago zavrnili, češ da lahko te vsebinske podrobnosti urejajo posamezni odloki, ki jih bo svet sprejel, ko bo v veljavi nov statut.
Razprava je bila živahna, od časa do časa (zlasti, ko so govorili o Šentvidu) tudi ostra, izzvana pa tudi z besedami samega župana Meniha, da bo v primeru, da svetniki isti sklep sprejmejo še enkrat, dal vse skupaj na ustavno sodišče, kar bo stvari zavleklo. Tako letos v krajevnih skupnostih ne bi bilo možno izvesti volitev. Za to pa bo, je rekel Menih, kriv svet. Ali drugače: "Postavlja se vprašanje, ali ni to, kar se do-
kot nepravne osebe in potem razložil, zakaj so zdaj to mnenje spremenili: "Zaradi velike samovolje tistih, ki so na oblasti. Piko na i pa je dala županova odločitev, da ukine krajevno službo Šentvid in s tem negira 95 odstotkov prebivalcev Šentvida, ki si želijo svojo krajevno skupnost. Tako jasno, kot so svojo voljo izrazili krajani Šentvida (podpise, s katerimi so to storili, je overil celo notar, op. pisca), je ne morejo nikjer." Zupan mu je na to odgovoril, da ima tako, kot je imel pravico krajevno službo ustanoviti, to tudi ukiniti. V razpravo se je vključil Marjan Vrtač-nik (nestrankarski), kije znova spomnil na 1.200 zbranih podpisov v podporo spremembi statuta in predlagal, da se o tem, ali te objaviti, glasuje poimensko, saj
Svetniki SDS: Milojka Komprej, Rajko Zaleznik, Štefan Plaskan in Peter Radoja so menili, da bi bilo treba pred objavo statuta v njem še kaj dopolniti, zato niso glasovali
za objavo.
gaja začetek "miniranja" sedanje občine Šoštanj, saj bo novi zakon predvidel tudi združevanje občin. Z nepopolnimi akti nam bo država sama rekla, saj niste sposobni, da bi bili samostojna občina. Določeni svetniki na vsak način želijo dati krajevnim skupnostim status pravne osebe, zakaj, pa doslej še niso povedali."
Plaz razprav in razpravljavcev
Potem je sledil pravi plaz razprav in razpravljavcev. Edo Zleb-nik (zeleni) je povedal, da so v njegovi stranki takoj na začetku zagovarjali krajevne skupnosti
Usklajevanje: svetnika ZLSD Marko Kompan in Branko
Valič.
če že tudi povedalo svoje." Pridružil se mu je Boris Gomboc (SLS) in povedal, da v njegovi stranki vztrajajo na spremembah statuta. Rajko Zaleznik (SDS in član statutarne komisije) pa se je postavil na županovo stran: "Prav bi bilo, ko bi upoštevali mnenje župana," je rekel.
Razprava se je zaključila z glasovanjem, v katerem pa so, kot smo že zapisali, svetniki, razen tistih iz SDS, vztrajali, da župan spremembe statuta objavi.
Manj kršitev, več kriminala
Svetniki so z zanimanjem prisluhnili poročilu o stanju na področju varnosti v prvih šestih mesecih letos na območju občine Šoštanj, ki gaje podal pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Vili Bezjak.
Letos so zabeležili 52 kršitev javnega reda in miru, kar je za dobrih 30 odstotkov manj kot lani v enakem obdobju, predstavlja pa 9- odstotni delež v vseh kršitvah ugotovljenih na območju upravne enote Velenje. Zgodilo se je 74 prometnih nesreč, kar je za okoli 3 odstotke več kot lani, 11 nesreč pa se končalo s telesnimi poškodbami udeležencev. Za petino več
imajo volivci pravico vedeti, kdo se za kaj zavzema. Zupan mu je na to odgovoril, da sam teh podpisov ni videl. Milan Kopušar (LDS) in predsednik statutarne komisije) je povedal, da so v LDS od samega začetka nasprotovali ukinitvi krajevnih skupnosti kot pravnih oseb in si ves čas prizadevali, da jim tak status vrnejo. Zbodla ga je županova trditev, da bo svet kriv, če letos v krajevnih skupnostih ne bo volitev. "To ne drži. Naj župan objavi statut, pa gre potem z njim na ustavno sodišče. Saj konec koncev tudi ta statut, ki ga ima občina sedaj, ni zlat in o njem je ustavno sodiš-
Podpise overil notar
Dan pred sejo sveta občine So,štanj, v torek, 18. avgusta, so v Šentvid, naselju, kjer je župan Šoštanja Bogdan Menih pred nedavnim tega ukinil krajevno službo, povabili notarja.
Pred njim so krajani ponovno s podpisi izrazili zahtevo, ki sojo oblikovali že na zboru krajanov marca 1996, da želijo zase enak status, kot jih miajo druga naselja v občini Šoštanj. Od 34 volilnih upravičencev v Šentvidu je zahtevo pred notarjem podpisalo 30 volilnih upravičencev.
kot lani pa je bilo v Šoštanju kaznivih dejanj, 66, pri čemer so v upravni enoti Velenje Šoštanjčani "zastopani" s 15 odstotki.
Povedal je še, da pogovori v zvezi s policijsko pisarno v mestu še potekajo in da so, kot je videti, edini problem le še prostori. Nekaj pobud in vprašanj pa so imeli tudi svetniki. Štefan Plaskan (SDS) je denimo predlagal, da bi bili policisti z radarji večkrat ob magistralni cesti skozi Lokovico, Milana Kopušarja (LDS) je zanimalo, kaj je z opuščenimi železniškimi vagoni na postaji v Šoštanju, ali so ti res zbirališče narkomanov, Boris Gomboc (SLS) je razmišljal o avtomobilih in še bolj av-tomobilistih, ki vozijo neregistrirana vozila, velikokrat brez izpita, po okoliških krajih, Milojka Komprej (SDS) pa je predlagala, da bi bili policisti večkrat ob avtobusni postaji v Šoštanju, zlasti ob konicah, ko hodijo otroci iz šole.
Svetniki za eno (novo) namesto dveh (starih) šol
Obe šoštanjski osnovni šoli, ob Biba Roecku, kjer je stanje kritično in ki ima uporabno dovoljenje le še nekaj let, tudi šola Karla Destovnika - Kajuha, sta dotrajani in na več mestih komaj še primerni za bivanje otrok v njih. Temeljita obnova bi glede na stanje objektov stala ogromno, še vedno pa bi bili to stari, utesnjeni in nefunkcionalni šoli, v katerih bi bilo nemogoče držati korak z novostmi.
Zato v Šoštanju že nekaj časa razmišljajo o gradnji nove šole, ki bi zadostila vsem pogojem. Zeleno luč za začetek aktivnosti za izgradnjo so dali šoštanjski svetniki na zadnji seji. Sprejeli so sklep, da se prične aktivnosti za gradnjo šole, ki bo lahko sprejela 850 otrok in v kateri bi bilo med 35 in 38 oddelki, in bo vključevala vse otroke v občini, razen tistih, ki bodo prvo triado 9-letnega šolanja obiskovali na podružničnih šolah.
■ Milena Krstič - Planine
Mislinjska voda za Graškogorce
Odprli graškogorski vodovod
Na tromeji velenjske, slovenjegraške in mislinjske občine so v na priložnostni svečanosti namenu predali nov vodovod Završe - Graška Gora - Plešivec. S tem so s pitno in predvsem neoporečno vodo oskrbeli novih 27 gospodinjstev.
V nagovoru zbranim je župan občine Mislinja Mirko Grašovnik povedal, da je naložba stala skupaj več kot 56 milijonov tolarjev, približno sedemdeset odstotkov denarja pa so primaknile občine. Krajani morajo tako v 36 mesečnih obrokih dodati
še vsak po 650 tisočakov.
Dela na vodovodu so v bivši slovenje-graški občini pričeli že leta 1994, ko so s poskusnimi vrtinami našli primeren vir, ki naj bi zadostoval za kakovostno oskrbo vsaj 40 gospodinjstev. Leta 1997 so občine s tromeje podpisale dogovor o gradnji vodovoda, po kateri naj bi vsaka izmed občin prispevala del potrebnega denarja. Velenjska občina, na primer, se je zavezala, da bo zagotovila malo manj kot tretjino potrebnega denarja. Prva med potrebnimi
dovoljenji so dobili lani, zadnja pa tik pred pričetkom gradbenih del junija letos.
Vodovod na Graški Gori je od petka tako bogatejši za točnol4 kilometrov in 540 metrov cevovoda in nov rezervoar, v katerega bodo izvira, ki leži 95 metrov pod zemljo, prečrpavali vodo. Poleg novega vodnega zajetja so obnovili tudi stari rezervoar. Oba ležita, da bi dobili ustrezen pritisk, 815 metrov nad morjem, zato morajo vodo še dodatno črpati.
Obveščamo vas, da smo bančnemu avtomatu v ekspozituri Nakupovalni center Velenje dodali novo storitev
polog gotovine na tekoči račun in
sprejem plačilnih nalogov.
Izkoristite prednosti, ki vam jih ponujajo bančni avtomati Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke.
©
/O J banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Mozirje, Nizka
Tehnični pregledi v dolini
Vsem voznikom motornih vozil v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini se končno obeta, da bodo lahko tehnične preglede opravljali v domačem okolju.
Ministrstvo za notranje zadeve je namreč po strokovni proučitvi izdalo predpooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil zasebniku Antonu Miklavcu iz naselja Nizka, česar bodo ob ostalih voznikih posebej veseli lastniki traktorjev. Takšna odločitev ministrstva je skladna z namero širitve mreže tehnično - preglednih baz v Sloveniji, zato posebnih ovir za Zgornjo Savinjsko dolino ni bilo.
Obeti vsekakor imajo svojo težo, saj je investitor že pričel začetna dela, v postopku pa je tudi izdelava vseh potrebnih soglasij in ostalih dokumentov, na podlagi katerih bo dobii pooblastilo. Dejstvo je, da bo bodoči tehnično - pregledni center opremljen z najsodobnejšo računalniško opremo.
■ JP
Zgornja Savinjska dolina
Miloščina za
demografsko
ogrožene
Pomoč demografsko ogroženim področjem, s katero se država hvali na vsa usta, je vse kaže bolj miloščina kot pomoč manj razvitim; tako vsaj kaže po "uspešnosti" zgornjesavinjskih občin na letošnjem natečaju.
Občine Luče, Ljubno, Gornji Grad in Mozirje so na razpis prijavile šest projektov, delček želenih in potrebnih sredstev pa so dobile za pet izmed njih. Državne podpore ni bil deležen projekt preskrbe s pitno in požarno vodo v naselju Podolševa ob meji s sosednjo Avstrijo. Njegova predračunska vrednost je 34 milijonov tolarjev, občina Luče naj bi zagotovila polovico, torej 17 milijonov, drugo polovico so pričakovali na razpisu, ostali pa praznik rok. Ta naloga bo torej ostala za prihodnje leto, takrat pa se bo na razpis prijavila že nova občina Solčava.
Skupna predračunska vrednost ostalih petih prijavljenih projektov je tako 242 milijonov tolarjev, občine so predvidele 152 milijonov ali 61 odstotkov lastnih sredstev, na razpisu so pričakovale 90 milijonov ali 39 odstotkov soudeležbe, dobile
pa dobrih 33.
V občini Gornji Grad so za 65 milijonov vredno naložbo za 2,6 kilometrav dolga cestna odseka v Novi Štifti in Florjanu na razpisu kandidirali z
19.5	milijona (30 odstotkov celotne vrednosti), dobili so jih 7. V občini Ljubno so za 3,7 kilometra ceste v zaselku Ter, vrednost naložbe je 58 milijonov, upali na 17 milijonov oziroma 30 odstotkov, prejeli so jih 6. Občina Luče je na razpisu uspela z dvema od treh prijavljenih projektov, izpadla je Podolševa. Posodobitev 4,7 kilometra ceste v Konjski vrh, dela so že končali, bo veljala 68 milijonov tolarjev, na razpisu so pričakovali polovico te vrednosti (34 milijonov), odobrenih jih je bilo 11; polovično udeležbo (9,8 milijona) so pričakovali tudi za slab kilometer ceste v Robanov kot, prejeli pa jih bodo 6. V občini Mozirje bodo za 2,6 kilometra ceste v Lepi Njivi potrebovali
31.6	milijona, na razpisu so pričakovali 9,4 (30 odstotkov), pomagali pa si bodo lahko le s 3,5 milijona tolarjev.
Ujp
4 W ČAS
AKTUALNO
27. avgusta 1998
Šolski center Velenje
Še en višješolski program?
V RTC Golte so z letošnjim poletjem le delno zadovoljni. Slabo vreme v juliju zanje vsekakor ni bilo ugodno, saj slabo vreme v visokogorje množic res ne privablja, poleg tega pa na Golteh nimajo letne infrastrukture. Vabljiv je seveda ogled alpskega vrta, izredne možnosti pa imajo gorski kolesarji. Kolesarska pot je urejena, označili in dodatno uredili pa jo bodo v okviru skupnega projekta programa Phare za širše področje. Poleg tega so Golte izhodišče za gorsko kolesarjenje na vse strani - proti Koroški, Logarski dolini, Ljubnemu, Mozirju in na šaleško stran. Ugodni so tudi paketi z vozovnico za gondolo in kosilom (1700 tolarjev), precej pa se je letos uveljavil
paket, ki vsebuje ogled Savinjskega gaja, vožnjo z gondolo na Golte in kosilo (2000).
Žal posebnih novosti v tem središču tudi letos ne bo. Prijavili so se sicer na razpis ministrstva za turizem, vendar imajo težave z izdelavo potrebne dokumentacije. Prvič je vezana na denar, ki ga jim primanjkuje, drugič pa nimajo urejenih prostorskih in ureditvenih načrtov za krajinski park, saj mozirska občina pri tem zamuja. Zato so zamudili tudi na razpisu, pri čemer upajo, da bodo "papirje" uredili letos in pripravili vse potrebno za razpis prihodnje leto. Delno še upajo na sredstva ministrstva za drobno gospodarstvo, ki bi morda še letos delno okrepilo sistem zasneževanja.
S tem bi precej povečali zmogljivosti na smučiščih na Medvedjaku in okolici hotela, pri čemer jim bo v pomoč lanska obnova vodovoda, ki zagotavlja zadostne količine vode.
Posebej poudarjajo, da je obratovanje naprav varno, kar seveda povezujejo z nedavnim "izrednim dogodkom" na Veliki planini. Vse žičniške naprave imajo ustrezna dovoljenja, letos jih ob rednem vzdrževanju čaka le še remont nosilne vrvi. S tem si ne delajo večjih skrbi, saj so njihovi vzdrževalci za te namene med najbolj usposobljenimi v Sloveniji in takšne usluge opravljajo tudi za druga smučarska središča.
MjP
Približno 2500 dijakov bo 1. septembra sedlo v klopi šol Šolskega centra Velenje. To je toliko kot lani. Kljub temu šolsko leto 1998/99 ne bo povsem sledilo načrtovanim ciljem, saj so se zaradi premalega števila prijavljenih morali odpovedati izbora-ževanju avtomehanikov po tako imenovanem dvojnem sistemu. Z zadovoljstvom ugotavljajo do-voj zanimanja za novosti, kot sta program glasbene in tehnične gimnazije, za zdaj pa še ne vedo, ali bodo poleg kandidatov višješolskega programa za inženirja elektronike izobraževali ob delu tudi odrasle za višješolski študij na področju rudarstva. Če, potem se bo omenje-menu številu dijakov pridružilo še več kot 200 študentov.
Po besedah direktorja Šolskega centra Velenje Petra Robida so pričakovali nekaj težav, ki so se na srečo dobro iztekle. Morda nekoliko manj za nekatere profesorje, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi mature, saj se je čas negotovosti in priprav na podelitev maturitetnih spričeval precej zavlekel. V letošnjih počitnicah so, tako kot že nekaj let nazaj, opravili predvsem nekatera nujna vzdrževalna in obnovitveno-naložbena dela v skupni vrednosti približno 13 milijonov tolarjev. Polovico denarja bo na podlagi razpisa zanj prispevalo republiško ministrstvo za šolstvo in šport, preostalo polovico bodo mora-
li zagotoviti sami. "Večje posege smo izvedli v nekaterih nadstropjih Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole, prepleskali nekatere prostore, zamenjali nekaj šolske opreme
Peter Robida
- klopi in mize, druge opreme, v šolski stavbi C uredili sanitarije v dveh nadstropjih ter zamenjali okna in okvirje na prizidku."
Tudi izgradnja dveh predavalnic s pripadajočimi kabineti za izvajanje programa višješolskega študija naj bi bila končana do začetka predavanj čez približno dva meseca. Uradno otvoritev naložbe, ki so jo začeli uresničevati lani, naj bi pripravili ob praznovanju 40-letni-ce delovanja Šolskega centra Velenje v jeseni letos. "Naj ob tem povem, da si zelo prizade-
vamo in se pripravljamo na začetek še enega višješolskega programa, in sicer za rudarstvo. Gospodarstvo v Dolini izkazuje potrebe po tovrstnih strokovnih delavcih, na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport pa so sprejeli odločitev, da višje in visokošolskega ter fakultetnega programa na tem področju ne bodo podprli. Odgovorna vprašanje, ali bomo ob višješolskem programu za inženirja/inženirko elektronike (rednem in letos prvič tudi ob delu), in katere prvi diplomanti so že na pragu, izobraževali še v načrtovanem, naj bi bil znan v bljiž-ni prihodnosti. Če bomo uspešni, bomo v tem študijskem letu izobraževali le ob delu." Razpisa zanj letos spomladi niso objavili, ker zadeve do takrat niso bile dovolj usklajene. Posebnih težav se ne nadejajo, prostih mest pa naj bi bilo v višješolskem programu za rudarstvo za 40 oziroma 50 kandidatov.
Robida je še povedal, da sov zadnjih dveh šolskih letih precejšnjo pozornost namenili še preureditvi prostorskih zmogljivosti dijaškega doma za potrebe študentov. Zanje naj bi imeli na voljo 32 mest, preostale za dijake. Za zdaj jim je te uspelo preurediti v treh nadstropjih. Vsa so polna. Potreb imajo še nekaj, ki pa jim žal ne bodo mogli ugoditi vse do preureditve še preostalih sob.
■ tp
vsakdan
Jez šele prihodnje leto
SPODNJA RECICA - Po nekaj letih prizadevanj, predvsem pa neizpolnjenih obljub, so izvajalci končno začeli gradnjo jezu v Spodnji Rečici. Nekdanji lepotec med jezovi na Savinji seveda ni pomemben le zaradi videza, temveč zlasti zaradi varovanja pred poplavami industrijskega in podjetniškega, seveda tudi stanovanjskega dela na Prihovi in v spodnjem delu Nazarij.
Žal gradnja letos ne bo sklenjena, saj bodo zgradili le toliko kot je na voljo denarja, jez pa naj bi dogradili prihodnje leto. Kaj bo ob pomanjkanju denarja "rekla" Savinja ob morebitni preobilici vode, je čisto drugo vprašanje.
mjp
' " -i «„
Tovarna ivernih plošč Nazarje
Bistveno manj prašnih delcev v zraku
Največji zalogaj rednega letnega remonta konec julija in v začetku avgusta v nazarski tovarni ivernih plošč je bila namestitev filtrirne naprave še na drugi sušilnik. S to napravo naj bi bistveno pripomogli k čistejšemu zraku v Nazarjah in okolici, v celoti pa bodo zahtevna dela sklenili predvidoma do konca tega leta.
Velikih težav zaradi onesnaževanja zraka se v tovarni zavedajo že dolgo, zelo resno pa so se razreševanja njihovih težav lotili v letu 1996. Na njihovo pobudo so namreč v tem letu skupaj z lendavsko Nafto in mariborsko fakulteto za strojništvo začeli raziskovalni projekt čiščenja dimnih plinov in zmanjševanja količine prašnih delcev v zraku, tako zasnovanim načrtom pa se je z denarno pomočjo pridružilo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Tako so med rednimi vzdrževalnimi deli v tistem letu postavili pilotni prototip naprave na enega izmed obeh sušilnikov in do letošnjega leta na tej podlagi nabrali veliko izkušenj. Te so bile zelo pomembne pri izdelavi podobne naprave za drugi sušilnik.
Med letošnjim remontom so postavili le osrednji del filtrirne naprave, to je ločilnik. V naslednjih tednih bodo namestili še hladilni sistem in povratno zanko, ki ulovljene delce reciklira.
"Oba dela bomo namestili kar med obratovanjem v
kar smo dolžni zaradi okolice in zaradi zakonskih predpisov," pravi direktor tovarne ivernih plošč mag. Ivo Glušič, ki je k razvoju in izdelavi te filtrirne naprave prispeval veliko dela in predvsem lastnega znanja.
Celotni projekt so na samem začetku ocenili na 110 milijonov
■m
Filtra na obeh sušilnikih bi morala krepko izboljšati
kakovost zraka
naslednjih dveh mesecih, v tem času bomo na obeh sušilnikih opravili temeljite meritve in če ne bo nepričakovanih zapletov bomo projekt uradno sklenili do konca tega leta. Upravičeno pričakujemo, da bomo emisijo prašnih delcev spustili pod 50 miligramov na kubični meter,
tolarjev, vsak od udeleženih je prispeval svoj delež, največ seveda nazarska lesna industrija sama, poleg tega pa v to številko šteje tudi ogromno lastnega dela zaposlenih v tovarni ivernih plošč.
■ jp
RTC Golte
Letos ni in ne bo posebnih novosti
Pomoč za nakup šolskih potrebščin
Na Centru jih ne bodo delili
Šolsko leto je pred vrati in nakup šolskih potrebščin staršem v družinah z nizkimi dohodki povzroča sive lase. Kar nekaj je bilo med njimi takih, ki so minula leta potrkali na vrata Centra za socialno delo v Velenju, kjer so jim z dodelitvijo enkratne pomoči rešili tovrstno stisko. Letos bodo za te namene na Centru trkali zaman. Zakaj?
Direktorica Centra mag. Jelka Fužir nam je pojasnila, da so se s predstavniki Urada za negospodarske javne službe pri Mestni občini Velenje o tem pogovarjali že konec prejšnjega šolskega leta, posledica dogovatjanj pa je milijon tolarjev, ki jih je omenjeni urad namenil za nakup šolskih potrebščin učencem iz najbolj socialno šibkih družin. Denar so prejele šole in ne Center. "Na šolah obstajajo seznami družin, ki ne morejo pokriti stroškov za malice, kosila in podobno. Starši naj se obrnejo na svetovalnega delavca na šoli, ki jo obiskuje nji-
hov otrok, saj ta družino pozna in bodo tako najbolje vedel, če so do nje resnično upravičeni. Vsota glede na potrebe res ni velika, vendar morajo starši vedeti, da jim družba vseh stroškov nakupa ne more pokriti."
Fužirjeva je še poudarila, da razumejo stisko družin, njihov zelo slab materialni položaj, vendar pravila "igre" predpisuje država. Ta meni, da se morajo družine ali posamezniki za pomoč za takšne izjemne akcije, kot so nakup šolskih potrebščin, šola v naravi, letovanje in podobno dogovarjati v lokalnem okolju, torej v občinah. Zato je tudi natančno določila primere, za katere smejo na Centrih dodeliti enkratne denarne pomoči (izjemne okoliščine - smrt, poplave, požar, dalj časa trajajoča huda bolezen). Zanjo pa smejo zaprositi občani le enkrat ali največ dvakrat na leto. V tem trenutku znaša najvišji znesek te pomoči 22 tisoč tolarjev.
Tako kot v Mestni občini Ve-
lenje bodo ukrepali glede pomoči za nakup šolskih potrebščin socialno ogroženim družinam tudi v občini Šoštanj. Po zagotovilih Marjane Čelofiga, strokovne delavke občine, zadolžene za področje družbenih dejavnosti, bodo obema svojima šolama dodelili po 100 tisoč tolaijev, šoli s prilagojenim programom v Velenju pa 50 tisoč SIT.
Ko smo o tem pobarali še v občini Šmartno ob Paki, nam je tamkajšnji župan Ivan Rakun povedal, da za te namene posebej niso predvideli denarja. Stiske posameznikov in družin pri njih rešuje komisija za socialne zadeve in vloge staršev, ki se bodo obrnili nanjo, bo zagotovo obravnavala. Če bodo do pomoči upravičene, bodo stisko reševali v okviru sredstev, ki jih občinski proračun namenja za področje socialnega varstva.
■ tp
Jez šele prihodnje leto
Ceste za lepši
NAZARJE - V nazarski občini bodo sredi septembra slavili prvi občinski praznik. Ob tej priliki bodo med ostalim sklenili in predstavili nekaj velikih pridobitev, ki so jih sklenili v minulem obdobju. Med zelo pomembnimi dosežki je 5 kilometrov posodobljenih cest na področju celotne občine.
Najbolj so lepe ceste veseli krajani zaselka Zavodice, ki so lani in letos opravili ogromno prostovoljnega dela, da so zaselek približali dolini. Nič manj zadovoljni niso prebivalci Črete, saj so pridobili prvi del asfaltirane ceste proti svojim višinskim kmetijam, veseli bodo prebivalci Potoka v krajevni skupnosti Kokarje, prav tako krajani Brda v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in prebivalci Pobrežij, kjer so cesto posodobili skupno z občino Mozirje. Celotno vrednost opravljenega dela, ki bo zajemala lastno delo in prispevke krajanov in še marsikaj še ocenjujejo, dejstvo pa je, da so za asfaltno prevleko plačali 28 milijonov tolarjev, pri čemer je izdatno pomagala občina Nazarje.
Ujp
Posebej so se izkazali prebivalci Zavodic nad Nazarjami, ki so ob zaključku del že poskrbeli za
lepši videz
27. avgusta 1998
ŠOLSTVO
KAK vas 5
Pred vrati je novo šolsko leto
Nekaj sprememb bo, a ne veliko
šaleška dolina
Le še štirje dnevi nas ločijo od 1. septembra - dneva začetka novega šolskega leta. Pesem šolskega zvonca se bo po šestih matičnih osnovnih šolah in sedmih podružnicah v Mestni občini Velenje, dveh matičnih in štirih podružničnih v občini Šoštanj ter na osnovni šoli v občini Šmartno ob Paki razlegala vse do druge polovice junija prihodnje leto. Učenci in dijaki so počitnice izkoristili kot so vedeli in znali, za vodstva šol pa je bil to čas, v katerem naj bi odpravili nekatere pomanjkljivosti. Jim je to uspelo? Glede na povedano, nikjer v celoti, le malo pa bo v šolskem letu 1998/99 vsebinskih novosti.
Mestna občina Velenje - 3668 učencev, od tega 332 prvo-šolcev
Zdenko Gorišek, ravnatelj OŠ Antona Aškerca je najprej omenil največjo pridobitev-obnovo strehe na centralni šoli, veznim hodnikom in telovadnico ter temeljito obnovo garderob za športno vzgojo. Med drugim so prepleskali še nekaj učilnic, opravili drobna vzdrževalna dela, poskrbeli za lepši izgled okolice šole. Za novo šolsko leto so predvideli nekaj vsebinskih sprememb: kakovostnejši pouk računalništva, zgodnje učenje tujega jezika v 3. razredu in fakultativni pouk drugega tujega jezika za učence 8. razredov. Med vsebinskimi novostmi so še nekoliko širša ponudba šole v naravi ter uresničevanje načel zdrave šole. Z vso vnemo se bodo pripravljali na uvedbo devetletke.
Nič posebnega ne bo začetek novega šolskega leta - po bese-iah ravnatelja Stanislava Lešnika - na šoli Livada. Zaradi pomanjkanja denarja so med počitnicami predvsem prebelili učilnice ter opravili nekatera manjša obnovitveno-vzdrževalna dela. Boljših časov se nadejajo letošnjo jesen, ko naj bi pridobili nekaj nove opreme. Nič posebnega bi lahko bil skupen imenovalec tudi za vsebinske novosti. Skoraj zagotovo se bodo prijavili za poskusno uvedbo devetletke, organizirali bodo dva oddelka podaljšanega
bivanja, nadaljevali program športne vzgoje v drugih razredih, če bodo starši soglašali, ne vedo pa povsem, ali jim bo uspelo uresničiti še željo po šoli v naravi zanje.
"Na šoli se je cele počitnice nekaj dogajalo," nam je povedala pomočnica ravnatelja šole Miha Pintarja Toleda Magda Zist. Med največje pridobitve je uvrstila ograjo, s katero so konec junija ogradili igrišče šole ter obnovo in preureditev kuhinje. Med počitnicami so opravili še pleskarska dela. Vsi utečeni projekti dajejo lepe rezultate, zato vsebinskih novosti niso predvideli. Kot novost je omenila oddelek podaljšanega bivanja.
Na šoli Gorica so s pomočjo pristojnega republiškega ministrstva in občine obogatili opremo z LDC projektorjem, poskrbeli za novo razsvetljavo v učilnici na podružnici v Vinski Gori, nove stole in mize pa namestili v dva razreda. Poleg tega so opravili še nekatera malo večja vzdrževalna dela. "Največjo vsebinska novost bo naše sodelovanje v prizadevanjih za zdravo šolo, ki deluje v okviru evropskega tovrstnega združenja. To bo rdeča nit številnih aktivnosti. Sicer pa bomo ohranili vsebine, ki so se v preteklih letih izkazale kot uspešne. Ob tem naj omenim še pospešeno pripravo učiteljev na uvedbo devetletne osnovne šole," je poudaril ravnatelj šole Gorica Ivo Planine.
Čeprav so dela za izgradnjo
športnega igrišča pri šoli Šalek v polnem zamahu, je ravnatelj šole Jože Kavtičnik prepričan, da igrišča v celoti letos najbrž ne bodo mogli urediti. V počitnicah so prebelili nekaj prostorov, postavili zaščitno ograjo na stopniščih, zamenjali nekaj pip v sanitarijah, z novimi mizami in stoli opremili zbornico, postavil 25 zidnih panojev in nakupili nekaj manjše opreme. Vsebinsko novost bodo predstavljale predvsem priprave na uvedbo devetletne osnovne šole.
Alojz Toplak, ravnatelj šole Gustava Šiliha je tako, kot večina
zadovoljstvom ugotavljal, da so v letošnjih počitnicah kar nekaj postorili. Med drugim so na matični šoli preuredili jedilnico, na podstrešju prostor za podaljšano bivanje, ne tako skromen zalogaj je bila obnova strehe nad garderobami pri telovadnici, tudi nekaj radiatorjev so zamenjali in prebelili nekaj prostorov. Učenci na podružnični šoli v Zavodnjah najbrž ne bodo spregledali novosti v kuhinji, v Topolšici pa dela pri urejanju strehe in pročelja še potekajo. Vsega jim najbrž, tako kot bi radi, ne bo uspelo postoriti. Pri naštevanju vsebinskih novosti je
Pri šoli Salek v Velenju so se lotili ureditve športnega igrišča. Malo upanja je, pravi ravnatelj, da bi dela letos tudi
končali.
njegovih kolegov, potožil, da so z razpoložljivo vsoto denarja lahko opravili res samo tisto, kar sodi k nemotenemu začetku novega šolskega leta. Prepleskali so stavbno pohištvo, predvsem okna, nakupili opremo za učilnico angleškega jezika in opravili manjša vzdrževalna dela. "Glede vsebine pa -ohranjamo v glavnem tisto, kar smo že imeli. Za nas in naše učence bo povsem novo vključitev v inovacijski projekt, ki ga podpira država - skrb za razvoj nadarjenih otrok. Izvajalo gaje že nekaj šol v slovenskem prostoru in kar težko smo prodrli, "je še povedal Alojz Toplak.
Občina Šoštanj -927 učencev, od tega 109 prvošolcev
Ravnatelj šole Karla Destov-nika Kajuha Darko Menih je z
Menih poudaril, da bodo v tem šolskem letu prvič na urniku tudi ure zgodnjega učenja angleškega jezika v 3. razredu.
Več kot 3 milijone tolarjev so na šoli Biba Roecka namenili za materialna vlaganja na matični šoli in na obeh podružničnih v Ravnah ter v Belih Vodah. In zakaj so jih porabili? Za beljenje šolskih prostorov, temeljito prenovo kotlovnice na podružnični šoli v Belih Vodah, na matični in na podružnici v Ravnah pa predvsem za manjša vzdrževalna dela. "Pred slabimi 14 dnevi so se pri nas mudili predstavniki republiškega ministrstva za šolstvo in šport in namestili 18 relejev, s katerimi merijo posedanje šole. Še vedno si namreč prizadevamo za novo gradnjo učilne zidane," je med drugim povedala ravnateljica šole Vida Rudnik. Revo-
lucionarnih vsebinskih novosti, po besedah Rudnikove, niso predvideli. Staršem učencev bodo ponudili možnost šole v naravi za učence od 4. do 7. razreda, učenci 4. razreda bodo lahko obiskovali fakultativni pouk angleščine, učenci 3. razredov pa izpopolnjevali znanje tujega jezika v interesni dejavnosti. Dveh tujih jezikov se bodo lahko naučili tudi osmošolci. Bolj sistematično kot minula leta bodo pozornost namenili računalništvu v obliki interesne dejavnosti in kot del pouka. "Nakup nekatere sodobne učne tehnologije nam bo to omogočil. Omenim naj še posodobitev tehnične delavnice. Lani smo prvič pripravili dan odprtih vrat šole in pri starših naleteli na ugoden odziv, zato bomo to obliko sodelovanja šole z njimi pripravili tudi letos. Čeprav bo v ospredju znanje, bomo poskušali narediti čim več tudi za vzgojo učencev in za izobraževanje učiteljev, kot to zahteva prenova osnovne šole."
Občina Šmartno ob Paki - 319 šolarjev, med njimi tudi 32 novincev
"Dve večji pridobitvi velja omeniti v novem šolskem letu pri
nas," je dejala ravnateljica šole bratov Letonja Nevenka Hofer. "To je preureditev glasbene učilnice - pri tem je sodelovala občina ter športnih garderob oziroma sanitarij v teh prostorih. Zasluge za to pa ima Nogometni klub Šmartno." V nadaljevanju pogovora je Hoferjeva omenila še nakup opreme za učilnico 3. razreda, nujna pleskarska dela, več kot omembe vredna pa je še zamenjava dotrajanih oken. Kaj pa vsebinske spremembe? Postopno prilagajanje na uvedbo devetletne osnovne šole po smernicah republiškega ministrstva za šolstvo in šport bodo seveda izvajali in tako pripravljali "teren" za čas, ko jih bodo smeli tudi uresničevati. Sicer pa bodo dali prednost že utečenim in uspešnim projektom.
Utp
Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina
Na štirih matičnih osnovnih šolah v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so ob rednih pripravah na novo šolsko leto postorili še marsikaj drugega. V samem učno - vzgojnem procesu bistvenih novosti letos sicer ne bo, znatne spremembe pa se prihodnje leto obetajo osnovni šoli Mozirje. V Nazarjah in na Rečici ob Savinji, to sta zaenkrat podružnični šoli, namreč pridno gradijo popolni osnovni šoli, ki naj bi učence sprejeli že na začetku prihodnjega šolskega leta.
V Nazarjah bodo novi del šole zgradili do novembra, še pred koncem leta bodo začeli graditi telovadnico, prihodnje leto
pa bodo obnovili še stari del
Poskusno delo z devetletno šolo
LUČE - Med letošnjimi počitnicami so na šoli v Lučah pridobili novo učilnico za matematiko in prostore likovnega ateljeja. S tem so zadostili pogojem devetletne šole, bili pa so izbrani med tiste slovenske šole, ki bodo poskusno začele devetletno šolanje.
Ostalih bistvenih novosti ni, velja pa povedati, da bodo novo šolsko leto začeli dan prej. Pripravili bodo namreč skupno srečanje vseh šolarjev z matične šole v Lučah in podružnične iz Solčave, z njimi bodo tudi novinci. Izvedli bodo akademijo, pregledali uspehe učencev, ki so jih na najrazličnejših področjih dosegli med letošnjimi počitnicami. primerno pa se bodo poslovili tudi od Vide Štiglic, kije bila ravnateljica te šole minulih enajst let. Nova ravnateljica je domačinka Valči Matijovc.
Prvič pouk v eni izmeni
LJUBNO - Na ljubenski osnovni šoli so v rekordnem času dveh mesecev med počitnicami pridobili tri nove učilnice in sodobno knjižnico in bodo imeli v novem šolskem letu prvič v zgodovini šole pouk v eni izmeni; skupaj so v tem času pridobili
400 kvadratnih metrov novih površin..
Seveda je to le prvi del posodobitve in širitve šole, za kar so v občini Ljubno tudi izglasovali samoprispevek. Prav sedaj pripravljajo projekt za nadaljevanje širitve, ko bodo zgradili novo telovadnico in zagotovili dodatne prostore za devetletno šolo.
Število oddelkov se ne bo spremenilo, število otrok pa se bo za malenkost povečalo, saj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so je na tem področju končno zaustavilo upadanje števila rojstev.
Gradili bodo novo igrišče
GORNJI GRAD - V minulih mesecih so na gornjegrajski šoli obnovili nekaj učilnic in pridobili precej nove opreme zanje, opravili pa so seveda tudi redna vzdrževalna in druga pripravl-
jalna dela pred začetkom novega šolskega leta.
Pomembno je, da obnavljajo prostore otroškega vrtca v Bočni, s tem pa bodo zagotovili tudi pogoje za prvo triado bodoče devetletne šole. Za te namene pripravljajo tudi projekt za prizidek k matični šoli v Gornjem Gradu, z njim pa bodo prihodnje leto pridobili dve novi učilnici.
Otroci in drugi krajani se veselijo tudi dejstva, da bodo še letos začeli graditi novo igrišče ob šoli v Gornjem Gradu.
Velike spremembe v prihodnjem letu
MOZIRJE - Priprave na bližnji začetek novega šolskega leta na mozirski osnovni šoli tečejo na ustaljen način, učiteljev in otrok je dovolj, nekaj novosti pa je vendarle. V minulem obdobju so prekrili ravne dele stre-
he mozirske šole in ob njej postavili javno razsvetljavo, na podružnični šoli v Lepi njivi pa so zagotovili dodatno učilnico.
Seveda se tehtno pripravljajo na devetletno šolo, še bolj zahtevne pa bodo priprave na kadrovsko in prostorsko reorganizacijo, ki jih čaka pred začetkom naslednjega šolskega leta. Na Rečici ob Savinji in v Nazarjah, kjer sta sedaj podružnični šoli, namreč pospešeno gradijo popolni osnovni šoli, gradnji pa naj bi sklenili naslednje leto.
Pogoj za devetletno šolo je tudi izgradnja nove športne dvorane, zato pospešeno pripravljajo potrebno dokumentacijo za morebitni začetek gradnje. Sedanja telovadnica namreč ni nič drugega kot za te namene prirejen večnamenski prostor.
MjP
Na Rečici ob Savinji bo povsem nova šola še letos pod streho, če ne bo prevelikih zapletov z denarjem, pa naj bi učence sprejela že v prihodnjem šolskem letu
Mala anketa
Devetletna osnovna šola
Zakon o osnovni šoli de-vetletko že predpisuje, dokončno pa se bomo od osemletke, ki smo jo imeli na slovenskih tleh natančno 130 let, poslovili šele leta 2007. Šele tedaj bo devetletno šolanje zaživelo v vseh osnovnih šolah.
Prihodnje šolsko leto bo z devetletnim programom poskusno začelo 45 slovenskih šol. Program bo potekal v treh obdobjih. V prvem obdobju (od prvega do četrtega razreda) bodo učence ocenjevali le opisno, saj se je takšno ocenjevanje dobro izkazalo. Opisna ocena je z besedami izražena ocena o otrokovem znanju ali izdelku, ki jo poda razrednik. Drugo obdobje, v petem in šestem razredu, bo poleg opisne ocene učenec dobil tudi številčno. S tem ga bodo postopno navajali na tretje obdobje, kjer bo ocenjevanje le numerično.
Poleg novega načina ocenjevanja, je največja sprememba delo v skupinah, kjer so otroci razvrščeni glede na zmožnosti. Tako omogočajo učencem z več znanja hitrejši napredek, predvsem pa šolski pouk zanje postane zanimiv. In kaj o tem menijo Velenjčani?
MARJANA KOTNIK: "Tak način šolanja se mi zdi mnogo bolj sodoben: Opisno ocenjevanje je na primer mnogo boljše za otroke, saj so ti, če dobijo slabo oceno, zelo prestrašeni. Prav tako pa starši z opisno oceno točno vedo, kaj njihov otrok počne, medtem ko je številka samo številka. Integriran pouk je zelo dobra zamisel, saj lahko tako več zahtevajo od boljših otrok, tisti pa tako iz šole ednesejo več."
FATIMA NAKIČ: "Popolnoma nasprotujem devetletnemu sistemu šolanja. Mislim, da je bil osemletni sistem boljši. Delo v skupinah pa se mi sploh zdi neumno, saj tako otroke že takoj na začetku ožigosajo, kdo je dober in komu gre slabo. Tako vzamejo voljo otrokom, ki jih označijo za slabše in ti se zato še manj učijo."
MARJAN RUMENIH: "Po mojem mnenju je nov šolski sistem popolnoma nesmiseln. Otroci bodo morali v šolo hoditi devet let namesto osmih, kar je, mislim, zanje še vedno dovolj. Poleg tega je nesmiselno tudi opisno ocenjevanje, saj nikoli ne veš, kje si. Učitelji napišejo neko oceno po svojem občutku, ti pa nikoli ne veš, ali je to ena ali pet. Podobno je s skupinami."
MINKA KLADNIK: "Mislim, da je nov šolski sistem dober, menim pa, da se bodo zaradi opisnih ocen učenci mnogo manj učili, saj sem se jaz učila samo zaradi ocen. In-tergriran pouk se mi zdi zelo vredu. Tako bodo učenci razdeljeni in učitelji ne bodo mogli svojih ur namenjati samo najboljšim."
TINA CALLIGARO: "Opisno ocenjevanje je imela že moja hčera in zdi se mi mnogo boljše od številčnega. Z opisno oceno učitelj otroku pove, kaj zna, česa še ne in kaj se mora še naučiti. Predvsem pa učitelj išče znanje in otroka spodbuja k odpravljanju napak. Mislim, da bo program devetletke mnogo boljši od osemletnih šol, saj bodo otroci manj podvrženi stresom."
■ zmaj, dos
6 MS ČAS
VI PIŠETE
27. avgusta 1998
1984
Uredništvo Našega časa je začetek leta 1984 pričakalo in ga tudi zaključilo v naslednji zasedbi: Stane Vovk, direktor, odgovorni in glavni urednik ter novinarji Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič - Planine. Pri nastajanju časopisa pa je seveda sodelovalo še veliko stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev. 24. maja je kot priloga dvajsete številke Našega časa izšla literarna priloga Rast, tokrat v spremenjeni podobi na osmih straneh. Prilogo sta uredila Ivo Stropnik in Stane Vovk, s svojimi prispevki so v njej sodelovali Peter Rezman, Marcel Medved, Beata Kanduti, Vojko Petek, Tana in Zdenka, Suza Kovač, Aleš Hartner, Josip Bačič - Savski, Zvone Kodrun, Peter Tajnik, Mojca Svoljšak, Ivo Stropnik, Andrej Krevzelj in Boris Kumer, fotografije pa je prispeval Stane Jeršič. Štiriindvajseta številka Našega časa, izšla je 21. junija 1984, je bila v dotakratni zgodovini časopisa nekaj posebnega, saj se je ta številka po-* dražila kar za 7 dinarjev. Vse dotedanje podražitve Našega časa in njegovih predhodnikov so bile le za dinar ali dva, tokrat torej kar za 7 di-naijev. Izvod časopisa je odslej veljal 17 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, letna 720 dinarjev, naročnina za tujino pa 1530 dinarjev. O tej podražitvi je uredništvo bralce takole ob-
vestilo: "Dragi bralci! Vsaka podražitev nas spravi v slabo voljo, zato verjetno tudi vi danes niste bili nič kaj veseli, ko ste dobili v roke Naš čas z novo ceno. Žal, so podražitve papirja in drugih storitev tudi nas prisilile, da smo morali povišati ceno izvoda Našega časa v kolportaži na 17 dinarjev, mesečna naročnina pa je po novem 60 dinarjev. Prepričani smo, da boste razumeli to podražitev in še naprej ostali naši zvesti bralci." Na drugi strani tridesete številke Našega časa, izšla je 2. avgusta leta 1984, seje pojavila tudi rubrika "Delavci zaposleni pri zasebnikih" v kateri je uredništvo bralce najprej obvestilo o svojem pomembnem dosežku: "Od 48. julija (verjetno so želeli zapisati 28. julij, op DK) oziroma od 4. avgusta letos prejemajo vse obratovalnice, kjer so zaposleni delavci, vsak teden Naš čas, namesto dosedanjega Novega tednika. Novi tednik je prihajal občasno, največkrat enkrat na mesec, ko so bile podane informacije iz regijskega sklada za izobraževanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v občinah celjske regije. Na občnem zboru sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Velenje pa so sprejeli sklep, da uredijo obveščanje delavcev preko Našega časa, tako da bo odslej ta tednik redno prihajal v obratovalnice." Pa je bilo spet prodanih nekaj več izvodov Našega časa!
■ dk
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi iyegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi.
■ Uredništvo
Komu poljubljajo roke v Skornem?
Odziv na članek v časopisu Naš čas z dne 2. 7. 1998.
Zgrozil sem se ob izjavah g. Antona Skornška v intervjuju. Najprej meje zbodel žargon, ki gaje uporabil. Nadalje nivo njegovega izražanja, saj je mejil že na prepotentnost. Razumem gospo novinarko, ki je vodila intervju z njim. Razumem, dajo kodeks novinarja zavezuje do lepega komunikativnega pisanja. Ne razumem pa gospoda, ki se je posluževal zelo nizkega in grobega besednjaka. To nikakor ne more biti jezik politika - predsednika Sveta občine Šoštanj. Pa vendar! Netakten in nekulturen, celo žaljiv odnos do gospoda župana Bogdana Meniha, dr. splošne medicine, je vreden vsega obsojanja. Očitki g. Marku Kom-panu, dipl. inž. strojništva, nepismenost pa je lahko samo izraz njegove prepotentne želje po oblasti in posledica enoumnega usmerjenega izobraževanja. Nič čudnega ni, saj je zelo pridno sodeloval v kolobaijenju totaliziranega samoupravljanja. Ži-
gosal in etikiral je g. župana s fevdalcem". Fevdalec? Ja, pardon, spomnil sem se, da so podložniki "poljubljali fevdalni gospodi roke"! Ja, ja, "nevaren za demokracijo"? Kdor je dobro prebral ta članek, je lahko zasledil podnapis pod fotografijo in uvidel, kdo je nevaren za demokracijo! Vse intrige in koristoljubje tega gospoda segajo že daleč nazaj, v obdobje, ko so bili na oblasti tudi "lahko vodljivi tovariši". Gospod je bil velik iniciator akcij - v komunalnih dejavnostih KS Skorno - Florjan. Žal je dejstvo, da kjerkoli je pač bil prisoten, so se pojavljaji prepiri. Vzrok prepirov so bili dobro pripravljeni konstrukti, iz katerih seje moral videti kot v ogledalu. Hudo mu je, ko si ne more priznati svojih napak, ki ga spremljajo skozi življenje.
Skonstruirani kriteriji so bili zmeraj nad končnimi cilji. Jasno! Cilj je za "rajo". Kriterij pa za gospoda. Legalne poti so si kriteriji in cilji utirali skozi krajevno službo. KS pa je po svoji večinski sestavi samo glasovalni aparat SKD, katere vodilni je tudi gospod. Zbor krajanov ne pomeni veliko za KS, pa če-
prav je najvišji organ kraja. Sklepi zbora niso pomebni za KS. Temu primerno je gospodarjenje z "domom KS Skorno Florjan". Tudi županu še do danes ni uspelo pridobiti poročila o stanju v domu in financah. V domu pa veselo obratuje "oštarija", v kateri se veselijo prijatelji poceni napitkov brez legalnega gospodarja.
Lani so izvajali akcijo modernizacije lokalne in krajevne ceste v zgornjem Skornem, kar je posebno poglavje tega gospoda. Normalno, da se za vsako akcijo ustanovi gradbeni odbor. Gradbeni odbor je bil sestavljen zelo prefinjeno. Imel je svojega predsednika in nepogrešljiva gospoda A. Skornška in S. Mež-narja. Gradbeni odbor je akcijo razširil še na hišne priključke. Ampak samo po posebni konstrukciji kriterijev. Na priključku, ob katerem sta dve hiši, sta opravičeni na črni tepih - asfalt. Pri tem kriteriju ni bilo pomembno, če je priključek dolg tudi do 1 km. Primer ni slučajen, ko pa bi bil priključek dolg samo 25 m, pa zaradi neprimernega priimka in "neporavnanih starih računov" ni bilo opravičila za asfalt. In čeprav so
se gradili vsi hišni priključki iz javnih sredstev, le-ti niso občutili poti procedure sveta občine. Obračun pa je po vsej verjetnosti bremenil občinski proračun. Saj denarja ni prinesel Šv. Miklavž! K tej akciji lahko mirno prištejem izgubo športnega igrišča v zgornjem Florjanu, kateremu sta s prepiri botrovala gospoda Skornšek in Mežnar.
Oporil sem v svojem prispevku le na dejansko stanje odnosov na relaciji gospod - krajani. Pojasniti sem želel stvari, ki so v intervjuju enostransko prikazane. Povod mi je dal s svojo hvalo "gospod fevdalec, ki mu poljubljajo roke". Mnogo je že verjetno pozabil ali pa se spreneveda. Ob koncu je obšel vprašanje novinarke - "nezaupnice". Mogoče mu razum ne dopušča spoznanja presoje? Podali so mu jo že člani sveta? Procuderalno še ni speljana. Lahko pa bi začutil to, ko je skoraj osamljen ostal v sejni dvorani. Svetniki prav gotovo ne bodo pozabili njegove brutalnosti, samovolje in netaktnega kršenja pravil Poslovnika sveta. Želim, da je javnost seznanjena tudi s temno stranjo delovanja g. Antona Skornška - predsednika Sveta občine Šoštanj.
Kdo mu poljublja roke?
■ V/če
Kdo nas bo zaščitil?
Krajani nekaterih zaselkov v Občini Šmartno ob Paki (predvsem Velikega in Malega Vrha, Podgore, Rečice ob Paki, Gavc,...) že dlje časa zgroženi in s strahom opazujemo nekontrolirano divjanje (ne)znanih, predvsem mlajših objestnežev.
Zadeva je posebno zaskrbljujoča koncem tedna, ko "gonjenju" raznih vozil ni ne konca ne kraja. Res se lahko le čudežu zahvalimo, da zaenkrat še ni prišlo do tragedije. Toda, ali je nesreča res potrebna, da bo kdo kaj ukrenil.
Pri tem imam v mislih najprej policijo, pravosodje in občino Šmartno ob Paki z gospodom županom na čelu.
Pa da ne bi kdo slučajno mislil, da občani križem rok čakamo na pomoč od "zgoraj". Nasprotno, od pisca članka in tudi drugih občanov je bilo podanih že veliko pobud, ki naj bi vsaj malo omilile probleme.
Konkretno, za izvedbo talnih ovir za umirjanje prometa (posku-
snih) v Rečici ob Paki je že bil izdelan projekt, odločba, itd., vendar do realizacije ni prišlo. Stvar se je (ne)namerno mečkala tako dolgo (od leta 1993), daje cesta skozi Rečico ob Paki (proti Podgori) postala republiška. S tem je tudi g. župan dobil dober izgovor, zakaj ne more priti do izvedbe teh ovir.
Razen navedenega veliko občanov skrbi tudi nenormalno naraščanje kriminala in vandalizma v občini Šmartno ob Paki (vlomi v osebne avtomobile, lokale, demoliranje raznih oznak, ograj, itd.). Storilcev pa tisti, ki bi to morali, ne morejo, nočejo ali ne znajo poiskati. Kdo nas bo torej zaščitil? ■ Lojz Podgoršek, Rečica ob Paki
Prodaja stanovanj
Gospe novinarki Bojani Špegel se zahvaljujem za izčrpen in zelo objektiven prispevek v Našem času dne 13. 8. 98.
Moram pa povedati, da nisem rekel, da ravno gospod Samo Zakeršnik krade elektriko iz javne razsvetljave. Res pa je, da se ljudje sprašujejo, kje je predpisani elek-troštevec za osvetlitev teniških igrišč v večernih in nočnih urah in kdo ter kako plačuje to elektriko.
Glede izgradnje hiše ob teniških igriščih pa tole. Ne trdim, da je zgrajena na črno! Morda res imajo gradbeno dovoljenje, kot pravi gospod Zakeršnik. Vseskozi opozarjam na nekaj drugega. Ali so gradbeno dovoljenje odgovorni izdali na podlagi veljavnih zakonov in predpisov, ki veljajo za ta (prostor) kraj? Ko bomo z odvetnikom to ugotovili, bomo vedeli, ali so gradbeno dovoljenje izdali samo zato, ker je bila to stvar tajnega dogovora na naš račun, da bo hiša s številko 78 porušena - namesto nje pa naj stoji hiša poleg teniških igrišč. Ko bo sodišče pregledalo tudi te stvari, mu bo lažje odločiti. Morda bo tako postalo jasno, da nam ravno zato ne prodajo teh stanovanj po ugodnem Jazbinškovem zakonu, ker nas hočejo oškodovati.
Res je, da nekateri avtomobilisti po cesti, ki vodi poleg hiše, v kateri živimo, zanalašč hitro zapeljejo po makadamu, da se nam praši v stanovanje, da nam s hrupom in prahom povzročajo škodo. Drži, da sem na
to opozoril gospoda Zakeršnika in tudi vztrajam na primerni vožnji.
Gospo direktorico Fijavževo pa prosim, naj ne obrekuje, da sem ka-Iilec miru in da globoko pogledam v kozarec, sicer bom moral poiskati svoje zadoščenje. Lepo bi bilo, da bi govorila na njej primernem nivoju, na nivoju, kot ga navadni ljudje pričakujemo od nje. Se pa zeio čudim, da sije to gospa dovolila, privoščila si je sodišče in rekla, da so Kladni-kovi dobili tožbo samo zato, ker so prevladala čustva ne pa zakoni.
■ Ramiz Ribič
Tiskarski škrat...
Pri objavi mojega prispevka z naslovom Odmev na prispevek Ada v rubriki Rezanje Šoštanja v Našem času dne 20.8.1998 ste izpustili eno besedo, ki tako pomeni bistvo, daje iz ene laži (Rozmanove) prišlo do druge laži, tokrat moje, po vaši krivdi. Prosim, da v naslednji izdaji pojasnite, da je do napake prišlo na vaši strani. Prav tako vas prosim, da v naprej preprečite kakršen koli napad s strani prizadetih (Premogovnik, TEŠ, Rezman in morebitni drugi prizadeti) na mojo osebnost in v-ta namen vse prizadete nemudoma pisno seznanite.
Pojasnilo:
Rezman piše, da sanira elel-trarniško naselje v Šoštanju Premogovnik Velenje, iz mojega teksta pa po zaslugi tiskarskega škrata izhaja, da naselje sanira Termoelektrarna Šoštanj.
Naselje sanirata Premogovnik Velenje in TEŠ. Če bi bil moj tekst pravilno objavljen, bi to bilo jasno razvidno.
Moj tekst se je glasil:
"G. Rezman piše o tako imenovani sanaciji "elektrarniškega naselja", ki ga ne sanira Premogovnik, čeprav bi bilo to pričakovati. Ob gradbišču je tabla, na kateri piše, da je investitor, torej naročnik DJ PLAČNIK sanacije, tudi Termoelektrarna Šoštanj."
■ Mag. Cvetka Tinauer
Opomba uredništva
Pri prepisovanju pisma smo izpustili besedico tudi. Avtorici in prizadetim se za neljubo napako opravičujemo.
j Nepozabna pesem
•	■ Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman
l V. Najlepša družina na svetu
•	Nastopila je sobota, 4. julij, zadnji dan festivala in od uradnih
•	dolžnosti je bil pred nami le še koncert vseh zborov na zaključni
•	slovesnosti. Naš zbor pa se je odzval vabilu gospe Cutler; zapeli
•	smo nekaj pesmi pri jutranji maši v tamkajšnji cerkvi in se tako
•	zahvalili gostiteljem. Potem smo se porazgubili po mestu; eni so .	preživeli dan z družinami, drugi so se zbrali na plaži in spet tret-
•	ji obiskali nekaj trgovin. Začetek svečanosti je bil ob osmih.
•	Na generalki smo imeli še največ težav z ameriško gospel
•	skladbo. Pa ne, ker bi bila tako zahtevna, ampak zato ker smo jo
•	peli preveč po evropsko. "If it wasn't for the grace (kratko) of Go-s oooOOOOOOOD (zategneš kar zmorejo glasilke), YEEeeah!
•	(hitro nazaj)," nam je svojo zamisel o skladbi odpel dirigent Fred . Sjoberg. Nasmejali smo se, a pesem je tako res dobila pravo bar-
•	vo, ki jo je potem z žametnim črnim glasom začinila še temnopol-
•	ta solistka.
•	Obiskovalci sklepnega dejanja festivala so povsem napolnili
•	dvorano in s kanadsko himno smo začeli program. Po ceremoni-a jah in koncertu gostov so se v drugem delu s kratkimi točkami še
•	enkrat predstavili nekateri od najboljših zborov festivala. Konč-
•	no sem lahko na odru slišal peti odlične zbore iz Poljske, Češke,
•	Rusije in New Yorka, k nastopu pa niso povabili ne nas ne Fin-
•	cev in tako še vedno nismo izvedeli, koga organizatorji hranijo po-
•	vsem za konec. "Kaj torej nameravate storiti, če vas proglasijo za
•	Zbor sveta? Se več konfetov?" me je vprašal kanadski kolega, ko
0 je opazil mojo nestrpnost. "Ne vem, a vsekakor bomo za dobro
•
- Kathaumixw 1998
Nepopisno razpoloženje ob nazivu Zbor sveta
zabavo poskrbeli tudi če ne zmagamo," sem mu odvrnil.
Potem pa smo le dočakali veliki trenutek. Predsednik festivala Don James je stopil na oder in napovedal zbor sveta: "The Choir of the World at Kathaumixw 1998 - Mixed Youth Choir of Velenje from Slovenia." Pevci z visokimi glasovi smo čakali ob levi strani odra, tisti z nizkimi pa na desni, in ob razglasitvi smo stekli na oder drug k drugemu in se začeli objemati in veseliti. Ko smo se malo uredili, so sodniki Danici čestitali in ji izročili plaketo, mi pa smo še enkrat zapeli hit festivala, Kumarjevo skladbo o turistu v
slovenskem primorju. Po našem zmagoslavju so se nam za skup- J ni zaključek na odru pridružili še drugi starejši zbori. Navduše- • nost ameriških deklic nad slovenskimi fanti me je nenehno pre- * senečala, z nami so se hotele fotografirati in nas prosile za pod- , pis na našo zgoščenko, tokrat pa so postavile piko na i. Ko je na- • povedovalec prosil občinstvo za tišino, da se bo lahko uglasil or- , kester, so se iz ozadja dvorane zaslišali klici, ki so sicer hitro sra- • mežljivo potihnili: "We love you, Rok! Žiga! Janez! Tomaž!..." J Na odru je bilo komaj dovolj prostora za moške pevce, dekleta * so stala ob njem, in kakšnih tisoč pevcev je zdaj čakalo na dirigen- • tov znak. Ko smo v tistem zmagoslavnem vzdušju zapeli zname- « nito Handlovo skladbo Hallelujah, se mi je zdelo, kot da sanjam, • in sploh se ne spominjam konca prireditve. Vem le, daje občins- J tvo zapuščalo dvorano, mi pa smo na odru ostali sami in še ved- • no peli...	*
Ura je bila pozna, dvorano so zaprli, mi pa nismo imeli kam. » Ena od družin, ki so nas gostile, nam je dovolila zabavo v svoji hi- • ši. Morda niso pričakovali, da bo prišel ves zbor, a gostoljubja nam , vseeno niso odrekli. Neskončno dobre volje smo igrali, peli in ple- • sali, da so se tresle omare v dnevni sobi, in so nas kanadski vrst- J niki vprašali, le kako smo lahko tako razpoloženi brez vsakršnih • poživil. Naš multiinstrumentalni trio Adijo in klavir Sanje Mlinar J so utihnili ob treh zjutraj, ko smo se zahvalili gostiteljema. S sol- • zami v očeh sta ganjena dejala: "Vedno sva si želela imeti veliko • družino, da bi lahko skupaj igrali glasbo. Nocoj sva imela najlep- , šo družino na svetu."	•
Powell River smo zapustili utrujeni in zaspani malo po šesti zju- J traj. Festivala je bilo konec, pred sabo pa smo imeli še štiri dni po- • tovanja z manjšimi koncerti v okolici Vancouvra in dolg polet do- J mov.	i
■ (se nadaljuje) •
27. avgusta 1998
107,8 MHz
KAK ČAS 7
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Karmen Petek je bila vse poletje med najbolj "delavnimi" radijci.
Dvanajsti igralec
Dvanajsti igralec Rudarja, sicer pa urednik Našega časa, Stane Vovk, je včeraj opoldne odpotoval v Moldavijo, kjer bo danes (četrtek) spremljal povratno tekmo predkro-ga za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev med Rudarjem z moldavskim klubom Constructorul.
Prve dni prejšnjega tedna je bil kar malo na trnih. Pa ga ni skrbel rezultat, ampak to, da ga je pred odhodom čakalo obvezno cepljenje. Zadevo je dobro, celo odlično, prestal. Vsaj rekel je tako. No, tudi o letalih je nenavadno veliko govoril pred odhodom, potem pa le priznal, da ima pred letenjem kar malo strahu. Vendar je bil vseeno po-
nosen, ker pozna nekoga, ki se tega še bolj boji in z njimi sploh ne bo šel.
Zdaj, ko se počasi končujejo poletne počitnice, bomo v uredništvu radia še pred eno odločitvijo, ali in s čim sodelovati na letošnjem Festivalu lokalnih radijskih postaj. Oktobra bo v organizaciji RGL potekalo v Ljubljani. Velenjski radijci branimo naslov lanskoletnih zmagovalcev v kategoriji informativnih oddaj (poročila) in 3. mesto Bojane Špegel v kategoriji reportaž.
Čez poletje pa je imela veliko dela z moderiranjem oddaj prikupna Karmen Petek Mimogrede - slišali smo, da je bila izbrana za najlepšo gostjo hotela Albatros v Poreču, kjer je dopu-
Kulturnica
Frajtonar Jani Mazej iz Gorenja
Zelja - svoj ansambel
"Ta bo ta prav," so velikokrat komentirali poslušalci v dvorani, ko je svoje odpel in zaigral Jani Mazej iz Gorenja. S svojo frajtonari-co in še kakšnim jodlarskim verzom je ogrel dlani ljubiteljev narodne glasbe povsod, kjer je nastopil. Čeprav igra na ta instrument šele tri leta, mu nastopov ne manjka. "Kaj vem, kar snubijo me, jaz pa jim, ker rad igram in pojem, tudi ustrežem. Najraje igram valčke. Približno 35 pesmi znam zaigrati. Ni pravilo, da igram najraje pesmi od tega in tega ansambla. No, če malo pomislim, znam največ Slakovih. "Zurke" so ta boljša stvar, I 1 IMHKfeTapjj	j
nastopi, sploh tekmovanja,	J
niso zame. Trema me pre-več izda," je povedal zgovo-ren, simpatičen Jani. Uro na ■Blii|M|B,BE dan namenja svoji "ljubici" ,	'
če hoče, daje mentorz njim ■ .'"• zadovoljen. Na začetku je bil re V	r
to Tine Lesjak iz Oplotnice,
leto dni pa trenuira pod vodstvom Braneta Klavžarja. Za igranje na frajtonaricvo ga je navdušil njegov stari oče. Ta je tu in tam raztegnil svoj 90 let star meh za svojo dušo in v veselje vnukov. Janiju je bilo všeč ."Stari ata mi je rekel: "Če boš igral, ti jo bom dal." In tako je tudi bilo, vendar je bila njegova precej zdelana in smo kupili novo. Staro smo dali kljub temu mojstru, da jo popravi. Poleg starega očeta meje spodbujal na tej poti tudi očka, mami pa me najpogosteje vozi na ure k mentorju v Celje." Ko imajo pri Mazejevih obisk, Jani zaigra katero, če si to zaželijo. Kadar je pri volji, rad izpolni babici glasbeno željo in ji zaigra Mamo Huanito. Kakor kdaj, ocenjuje, so zvoki njegove frajtona-rice všeč sošolcem. Bolj jih vleče rockenrol. Po tihem nam je priznal, da je tudi njemu bolj pri srcu zabavna kot narodna glasba. Jani je prepričan, da ne bo treba dolgo čakati na uresničitev njegove velike želje po lastnem ansamblu. Sam se trudi kolikor se le da, mlajši brat Joži že tu in tam zaigra na base. Med številnimi nastopi so mu ostali v spomini tisti, kjer mu je bilo "lušno". Največja izkušnja je bil nastop 100 harmonikarjev v TV oddaji Po domače, pa njegova prva ohcet, šranga, nenazadnje tudi nastop v TV oddaji Miš maš.
Ko bo danes sedmošolec odrasel, bi rad postal veterinar. "Škoda, da je počitnic, čeprav so bile letos bolj slabe, konec. Več igranja nogometa, več ostalih iger, več potepanja sem si želel, pa je tu prehitro i. september. Če bom hotel biti veterinar, bo že tako kot pravi babi, da bom moral hoditi v šolo in se pridno učiti," je sklenil pogovor Jani Mazej.
Tp
LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.280)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak
četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 23. avgusta:
1.	G0LIČNIK: Ansambel Goličnik	8 glasov
2.	ŠTAJ. POTEPUHI: Rad vračam se domov 7 glasov
3.	NAGELJ:	Zdravica Lojzetu	6 glasov
4.	POLJANŠEK: Roža rož	5 glasov
5.	SAVINJA: Žlahta-raztrgana plahta 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 30. avgusta:
1.	CVERLE:	Slovenskim družinam
2.	KLAVŽAR: Pred mojo kajžo
3.	KRAŠKI KVINTET: Pronto giuseppe
4.	SAVINJSKIH 7: Na Štajerskem
5.	SLAKI: . Lovski krst
■ Vili Grabner
stovala. Sicer pa se v teh dneh vneto pripravlja na diplomo na Visoki zdravstveni šoli, oktobra pa začne z rednim študjem organizacije dela v Kranju. Med ted-
nom je tako ne bo velikokrat v programu, bo pa vskočila, je rekla, ob sobotah in nedeljah, ko bo doma.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO
IHHHHBHilll^HHHHHIHHIHHHHHHHI HnBHP 4HHHSBHIHHHHHRHhhHH
MIKE OLDFIELD
31. avgusta izide nov album 45-let-nega multiinstrumentalista Mikea	i Oldfielda. Album, katerega naslov bo "Tubular Bells III" bo izšel pri založbi Warner in bo kot pove že ime, tretji album tega glasbenika s podobnim naslovom. Prvi album "Tubular	j Bells" je izšel leta 1973 pri založbi Virgin in naletel na zelo ugodne kritike. Album je postal uspešnica, saj so ga do leta 1981 prodali v več kot desetmilijonski nakladi. Leta	j 1992 je izšel "Tubular Bells II", ki pa	I niti približno ni dosegel popularno-	I sti prvega, čeprav je s predstavitvi-	| jo na Edinburškem gradu doživel	J spektakulamo premiera. Konec me-	I seca torej izide še tretji iz serije al-	S bumov "Tubular Bells". Prvi single s	| te plošče nosi naslov "Man In The	1 Rain" In v mnogočem spominja na	| verjetno najbolj znano in uspešno	§ Oldfieldovo skladbo "Moonlight Sha-	j dow", s katero je zaslovel sredi	1 osemdesetih let.
HOŠKA PREBUJA
Jutri, v petek, 28. in v soboto, 29. av-	|
gusta, bo v Hočah potekal zdaj že tra-	j
dicionalni ročk festival "Hoška prebu-	j
ja". Festival, ki bo jutri in pojutrišnem	j
potekal tretjič, bo letos minil brez ve-	1
likih imen (zahodnega) rock'n'rolla	j
(lani so tu nastopili Therapy), zato pa	1»
bo postregel z nekaterimi velikimi	J
imeni slovenske in ex yu ročk scene.	I
Privlačna razstava
MADONNA
Madonnin zadnji album "Ray Of Light" je navrgel že dve uspešnici: "Frozen" in naslovno "Ray Of Light", skladba
Tako bodo jutri nastopili Zaklonišče prepeva in Res Nullius (na sliki) ter hrvaška benda Hladno pivo in Majke. V soboto pa se bodo predstavili Pridigarji, Kud Idijoti, The Stroj & Temni angeli usode ter legende srbskega rock'n'rolla Partibrej-kers. Poleg koncertov bodo festival spremljale še druge kulturne prireditve in okrogle mize.
2227
Mojce Vilar iz Domžal
Minuli petek zvečer je Kulturnica v središču Velenja ponovno zaživela. Pred knjigarno, galerijo in čajnico na Cankarjevi 2 seje zbrala zares velika množica ljudi, ki je prisostvovala otvoritvi razstave slik Mojce Vilar iz Domžal.
Likovno snovanje Mojce Vilar izhaja iz bogatega risarskega in slikarskega talenta in znanja, ki ga je še posebej izostrila med študijem na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. To potrjujejo slikarkini številni študijski akti, figure, portreti, pa tudi tihožitja ter krajinski in vedutni motivi. Tudi tehnike so pestre, od mešanih in prevladujočih v gvašu in akrilu.
Kulturnica v Velenju je to razstavo že dlje časa načrtovala in jo bo pozneje iz sedanje galerije prenesla še v razstavišče v Gorenje. Lep petkov likovni večerje bil popestren z bogatim kulturnim programom, v katerem je nastopila mezosopranistka Permetova in glasbena skupina Kontrabant.
mu. j.
pet vrnili na evropska koncertna prizorišča. Tokrat bodo gostovali v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji (Ochtrup, Ter-neuzen, Amsterdam, Rotterdam, Eindho-ven, Dordrecht, Otrecht, Bruxelles). V Utrechtu bodo nastopili na festivalu For-bidden Fruits, na katerem bo sodelovala tudi preostala ekipa multimedijske skupine Strip Core.
ALL SAINTS
"Drowned VVorld/Substitute For Love" pa je tretji evropski single s tega albuma, ki ga večina kritikov smatra za najboljši Madonnin album. Kako us- § pešen je komercialno sicer ni znano. Čeprav verjetno ne dosega prodaj- [ nih številk njenih najbolj prodajanih | albumov, pa Madonna gotovo ne strada. 16. avgusta je napolnila štirideset let in ta okrogli jubilej do- [ stojno proslavila v družbi (kot sama | pravi) njenih najboljših prijateljev, |j Teh je bilo kar nekaj sto?! Sicer pa j se prva dama popa, obogatena z dobro izkušnjo s snemnjem filma Evita, pripravlja na snemanje nove- f ga mjuzikla, ki bo nosil naslov Chi- | cago.
2227 so v sodelovanju z gledališčem Ane Monro pravkar končali novi videos-potza skladbo "Lolitka - The Giri With Ice Cream Eyes" z njihove zadnje plošče "Bi bi bi sabl". Video spot (že četrti ansambla 2227) je nastal v produkciji Foruma Ljubljane in VPK. V petek, 28. avgusta ob 21. uri pa bo ansambel 2227 nastopil naTrnfestu (KUD France Prešeren). Po tem nastopu se bodo 2227 zo-
V svetovnem glasbenem tisku je bilo v zadnjem času moč zaslediti informacije o domnevnih nesoglasjih v skupini Ali Saints. Te govorice so se pojavile v javnosti potem, ko je revija New Musi-cal Express objavila intervju s članico skupine Melanie Blatt, ki je v njem potrdila govorice o sporih z drugo članico Shazney Levvis. Vendar pa je tiskovni predstavnik skupine odločno zani-
kal, da bi med članicami prišlo do re-	I
snih sporov in zavrnil možnost razpa-	I
da skupine, o čemer je začel špekulira-	|
ti britanski tisk. Povedal je še, da dekle-	I
ta ostajajo trdne prijateljice in se že pri-	I
pravljajo na snemanje novega albuma,	j
m Mič	i
*»
REPORTAŽA
27. avgusta 1!
Deseti raziskovalni tabor Vinska Gora 98
Terensko delo, Taubijev gulaš in predsednik države
Med kozolcem in hišo so imeli razpeto streho. Senca je po sprehodu po vročem soncu prijala kot le kaj. Mentor si je prižgal cigareto in je počasi srkal grenko kavo, trije nadebudneži pa so si vse, kar je starejši par povedal, skrbno zapisovali v beležke. Tudi oni so počasi srkali svoj mali-novec. Po več kot treh urah pogovora so vstali, se poslovili in zadovoljni odšli spet drugam.
Vinska Gora je prejšnji teden gostila mlade raziskovalce, Zoisove štipendiste, ki so jim z Inštitutom za ekološke raziskave Erico Velenje razširjanje obzorij in zadovoljitev raziskovalne sle omogočili Republiški zavod za zaposlovanje, Mestna občina in sponzoiji iz Doline. Kakšnih osemdeset srednješolcev in študentov je temeljito prečesa-valo naselje in odkrivalo vse, kar se v kraju in njegovi okolici odkriti da.
Tabor so letos pripravili že desetič in že drugič zapored v Vinski Gori. Vsaki dve leti ga praviloma preselijo v kak drug kraj v okolici Velenja, kjer drezajo in dobronamerno nadlegujejo domačine, jih sprašujejo o preteklosti, sedanjosti, merijo hiše, nabirajo rože, slikajo, rišejo, poslušajo... Da pa bi od njihovega obiska imeli kaj tudi domačini in njihov kraj, zbrana dela ob koncu objavijo v zborniku in na naselju tako pustijo neizbrisen taborski pečat.
Prvi tabor je bil leta 1989 na Paškem Kozjaku. Vodil gaje Jože Hudales (piše tudi Etnološka paberkovanja v našem časopisu), ki je Taboru ostal zvest vse do danes. Letos so mu na krstu svečano podelili doživljenjsko častno članstvo tabora.
In prav on je vodja raziskovalne skupine, ki sem se ji pridružil v petek dopoldan in z njimi najprej rinil nekam neznano v hrib, kjer se asfalt konča, pozneje pa v dolini obsedel v že prej omenjeni senci. Bilo je prijetno. Franc VVeisenbach in njegova soproga sta nam pripovedovala, kako sta preživljala svoje otroštvo med obema vojnama.
Etnološka skupina se je, tako kot ostalih petnajst, vsak dopoldan prejšnji teden podala na teren. Oni so se vozili z metalno rdečkasto - sivim Accen-
tom. Ker je pač etnologija veda o ljudeh, njihovem življenju in navadah, je bilo potrebno namesto nabiranja rož, analiz vode in podobnih reči, kijih na taboru počnejo naravoslovne skupine, o stvareh, ki jih zanimajo, povprašati ljudi. In to tiste, ki v Vinski Gori živijo že od svojega otroštva. Tako so obiskali več "staroselcev", ki so jim vsak povedali svojo zgodbo.
Franc Weisenbach je doživljajoče razlagal, kako sta se z ženo spoznala, kako je hodil v šolo in kako se je potem poškodoval, tako da ni mogel več delati v rudniku, Simon iz Nove Gorice, Metka iz Raven na Koroškem in Velenjčanka Vesna pa so si njegove štorije skrbno zapisovali. Njegova soproga je pazljivo poslušala in zanimiv pogovor popestrila še s svojo stranjo zgodbe. Oba sta prava domačina in sta Vinsko Goro med obema vojnama doživela kot otroka, zato je njuna zgodba za mlade raziskovalce pomembna. Predvsem pa sta se, za razliko od ostalih starejših ljudi, ki so jih obiskali, zelo vživela. Bila sta popolnoma brez zavor. Tudi tedaj, ko je pogovor postal bolj pekoč.
Etnologov ni zanimalo zgolj ljudsko izročilo temveč način življenja, mišljenja in navade ljudi tistih dni. Zanimalo jih je celo, kako so otroci takrat spoznavali in dojemali spolnost ali pa, kakšne igre so se igrali (celo narisala sta jim jih). Vse sile so vložili v to, da bi otroke Vinske Gore takratnega časa kar najbolje spoznali. Ravno zato niso nobene stvari prepustili naključju.
Na taboru je delovala tudi novinarska delavnica pod taktirko Jureta in Lešija in je vsak dan izdala taborski časopis. Ve-rika, časopis za topla jutra, dolge noči in prijazne dneve, kot so ga ožigosali avtorji, je izšel vsako jutro in tabornike (v pomenu člane tabora in ne tabornike, ki šotorijo v naravi in jedo plazeče mehkužce) seznanil z dogodki prejšnjega dne, tako taborskimi kot tistimi malo dlje vstran. Najbolj pa je, daje Verika morebitna odkritja mladih raziskovalcev vredna Nobelove nagrade še sveža in topla predstavila ostalim članom tabora. Poleg časopisne so se s poznavali tudi s televizijsko produkcijo. Čez dan so posneli prispevke, jih sami montirali (pomagal jim je Milan Martič) in zvečer objavili v
Mala anketa
"Soping" v Velenju
Nakupovalna središča v Velenju rastejo kot gobe po dežju. Tako rekoč ni konca Velenja, ki ne bi imel svojega "šoping centra". Vendar v Velenju v nasprotju z ostalimi večjimi mesti, tako pri nas kot v Evropi, nakupovalna središča gradimo v centru mesta in ne nekaj kilometrov stran, kjer bi ljudje (z avtomobilom, se ve) enkrat ali dvakrat v tednu nakupovali prav vse, kar potrebujejo.
Prav zaradi gradnje teh središč je postalo mesto prenatrpano, predvsem pa za nakupovalce zmanjkuje parkirišč. Poleg tega se v mestu prepleta tisočero različnih oblik in stilov, tako da mesto zgublja svojo podobo.
Po drugi strani pa, če je nakupovalnih središč in trgovin dovolj, je to dobro samo za uporabnike. Kupci lahko tako kupujejo ceneje, izbirajo več, predvsem pa se jim ni treba voziti v druge kra-
TV Dnevniku RT VG 98. Ob
koncu tabora so pripravili tudi krajši dokumentarni film, v katerem so predstavili vse raziskovalne skupine in v tistih nekaj minut strnili njihova odkritja.
Tudi ostale skupine so bile zelo dejavne. Likovniki so na primer ustvarili kar 150 del, ki so jih na razstavi tudi predstavili. V obeh zgodovinskih delavnicah so proučevali starejšo in mlajšo
Zagotovo najbolj pereča tematika, ki so se je po svoje dotaknile prav vse naravoslovne skupine, so bile težave z vodo oskrbo, saj je kvaliteta pitnih voda v okolici Vinske Gore vprašljiva. Tako so geografi na primer ugotavljali kvaliteto vodne oskrbe in kanalizacijsko omrežje (ki ga pogosto sploh ni), vodarji pa ugotavljali kvaliteto pitne vode (kemijsko v laboratoriju in na
%
Etnološka skupina je obiskala tudi Franca Weisenbacha in njegovo soprogo, ki sta jim doživeto opisovala svojo mladost
v Vinski Gori
Veliki Žbičelj je bil letos do krščencev še posebej neusmiljen
zgodovino Vinske Gore, krajinski arhitekti poselitev, skupina za proučevanje ljudske glasbe in plesov pa... ja, ljudsko glasbo in plese vendar. Imeli so kar tri etnološke skupine. Preučevale pa so uroke, domačo hrano in otroštvo.
terenu).
Da pa mladi raziskovalci domov ne bi šli kvadratnih glav, polnih sicer pomembnih informacij, a brez lepih spominov, so v četrtek popoldan pripravili tradicionalni krst. Veliki Žbičelj je v raziskovalni stan po trnovi
-1
Tabor je ob jubileju letos prvič obiskal predsednik države, ki sije ogledal priložnostno razstavo
Tabora sta se letos poleg , slovenskih dijakov in študentov udeležila tudi dva dijaka iz Hrvaške. Splitčan Mario Krka je dijak tretjega letnika gimnazije, matematične smeri, in, podobno kot naši Zoisovi štipendisti, za svoje uspehe prejema mestno štipendijo. Na raziskovalnem taboru je bil letos prvič. Vsaj v Sloveniji. Na Hrvaškem imajo podobne tabore, le da so tam tematsko ločeni, tako da takšne raznolikosti ni. Bilo mu je zelo všeč, zato bo, če ga bodo morda drugo leto ponovno povabili, še prišel.
poti sprejel novopečence, večer pa so končali s sedaj že prav tako tradicionalnim Taubijevim gulašem (Taubi je Franc Avberšek, direktor Erica Velenje, gulaš pa gulaš).
V petek so v goste povabili Sukarje. Koncert ciganske glasbe se je v večnamenski dvorani pričel ob devetih, končal pa neznano kdaj, neznano kje.
Razstavo vsega, kar so o Vinski Gori slišali, videli, občutili in okusili so odprli v nedeljo, z obiskom pa jih je poleg staršev, mentorjev, krajanov in lokalnih političnih veljakov počastil tudi prvi mož države, predsednik Milan Kučan. V otvoritvenem govoru je mladim raziskovalcem čestital za njihove uspehe in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. "Veseli me, da ste na tak, bolj zanimiv način preživeli svoje počitnice, ter daje imela zaradi vaše radovednosti korist tudi družba," je še povedal. Mladim raziskovalcem je še čestital, ker so se lotili osnovnih stvari kot so odnosi med ljudmi in ljudmi in
naravo in to v lastnem okolju, to je stvari, ki so jim najbližje.
Čestitkam prvega moža seje pridružil tudi direktor Inštituta za ekološke raziskave Erico, Franc Avberšek. Povedal je, da tabor za inštitut ni pomenil nikakršne zabave, kljub temu, daje potekal v sproščenem duhu, temveč je bila zanje to naložba v boljšo prihodnost. Zagotovil je tudi, da bo Erico z desetletno tradicijo tabora nadaljeval, kraja 11. raziskovalnega tabora pa zaenkrat še ni želel izdati. "Mladi raziskovalci, bili ste dobri, bili ste veliko boljši, kot smo pričakovali. Ali sploh vidite drugo rešitev, kot da pripravim« enajsti tabor?" je dodal.
Letošnji tabor je vodil Emil Štrbenk (ob boku mu je ves čas stal Matjaž Šalej), zato je v imenu organizatorja nagovoril zbrane tudi on. Povedal je, da gaje bilo pred začetkom tabora strah, ali bo tabor sploh uspel. "Prišlo nas je 80 tujcev, odhaja nas ravno toliko prijateljev," je povedal.
Naložba v mlade ni strošek, temveč naložba v boljšo prihodnost, se je glasil slogan letošnje akcija zbiranja finančne pomoči za tabor. Nanjo se je poleg glavnih pokroviteljev odzvalo preko 50 podjetij in podjetnikov iz Doline. Mladi raziskovalci jih tako kot devetkrat prej niso pustili na cedilu. Za sabo so v Vinski Gori, od koder so se poslovili v nedeljo, pustili tisoče popisanih listov, skic in fotografij, ki bodo na kraju zagotovo pustili pomemben pečat. Še posebej pa bodo Vinskogorčani veseli, ko bodo lahko letos ob koncu leta v roke vzeli zbornik, v katerem bodo zbrane vse raziskave dveh let o njihovem kraju.
■ dos
je. In kaj pretehta pri Velenjčanih?
JOŽE IRŠIČ: "V Velenju res rastejo novi trgovski centri. Tudi z njihovo ponudbo sem zadovoljen. Najdeš lahko pravzaprav vse. Vendar kupna moč v velenju pada, zato je teh nakupovalnih centrov mnogo preveč. Sam nakupujem v Intersparu v Celju, ker mi tako ni treba tekati od trgovine do trgovine, vse stvari lahko najdem na enem samem mestu."
KATARINA RIHTAR: "Mislim, da teh poslovnih in trgovskih centrov v centru Velenja ne bi smelo biti. Preveč je betona in sivine, tako, da mesto postane dolgočasno. Bolje bi bilo, če bi poslovne centre gradili drugje, nekje zunaj mesta, v mestu pa bi imeli cvetje in parke. V mestu bi bile lahko samo gostilne in cvetličarne. Ponudba trgovin in centrov je sicer dobra, zato kupujem kar v Velenju."
SLAVKA BOROVNIK: "S ponudbo velenjskih nakupovalnih središč sem zadovoljna in v njih najdem vse kar iščem. Velikih centrov, kot jih ima na primer Celje ne potrebujem, ker nisem zah-
tevna nakupovalka. Kar pa se izgleda tiče, beton pač mora biti. Nekaterim to sicer ni všeč. Ljudje smo pač različni. Če bi radi nakupovali, bomo morali tudi malo potrpeti."
ANA HALOŽAN: "Velenjska nakupovalna središča so različno založena. Določene trgovine ponujajo vse, drugim spet mnogo stvari manjka. Prav všeč mi je, da so nakupovalni centri tako blizu, saj so tako vsakomur tako rekoč v dosegu roke. Vse svoje nakupe opravim v Velenju. Nekateri ljudje se vozijo drugam, na primer v Celje, jaz pa mislim, daje vsepovsod enako."
STANISLAV PAVOVIČ: "Nakupovalni centri v mestu me sploh ne motijo. Naj bodo tu, da ljudem ne bo treba po nakupih z avtomobili. Pomembno je le, da so središča med sabo konkurenč- I na, saj tako kupci pridobijo največ. Žal je največja težava teh nakupovalnih centrov, da jih je preveč. Ljudje namreč nimajo denar- J ja, da bi nakupovali prav v vseh."
■ zmaj, dos
27. avgusta 1998
VRTILJAK
levo iti desno
vijo gasilci. Če pa je treba ali ne, se lahko hitro na različne načine gasi.
Brez leska
Hmelj še v (Savinjski) dolini zelenega zlata izgublja na lesku, kaj šele v (Šaleški) mlečni dolini.
Iger in kruha
Med poletjem je bilo pri nas veliko najrazličnejših iger. Upam, da bo jeseni še dovolj kruha.
Načrti
Za povratno tekmo s Con-
structorulom bodo morali velenjski nogometaši skonstruirati drugačen način igre. Da jih ne bo zmedlo, četudi nasprotnik nima golmana.
Septembra
V mozirski občini so se dogovorili: praznovali bodo 25. septembra. Bili smo si enotni, da ni važen ne dan ne leto, samo da je september. Ker bodo slavili v spomin na začetek zadružne hranilnice (Rečica) in javne šole (Mozirje), nekateri le menijo, da so v prednosti "centralisti", saj se septembra res začne šola, zaradi nje pa "zapravljanje" ne
varčevanje,
Priznanje
Ob nedeljskem sklepu raziskovalnega tabora v Vinski Gori se je zvrstilo veliko govorcev, vendar nihče, tudi Milan Kučan ne, ni doživel aplavza "na odprtem odru" kot nekdo, ki je bil v govoru Je omenjen. Kuharica, ki je skrbela za želodce mladih raziskovalcev.
Optimizem
Nekateri z optimizmom zrejo v vse bolj prazne vrtce in osnovne šole. Upajo, da bodo zaradi tega kmalu bolj prazni tudi zavodi za zaposlovanje.
in "začele so mu rasti prsi".
Mora pa je bila še do nedavnega znana na Paškem Koz-jaku; "hlapca, ki je spal na skednju, je pogosto tlačila mora. Zato je neko noč nesel s sabo nož, da bi se obvaroval pred njo. Drugo jutro pa je bil zaklan najlepši gospodarjev bik." Stare ženske na Paškem Kozjaku so znale odganjati moro takole: "če te tlači človeka mora, pomaga tudi ogledalo na prsih. Tako se mora prestraši sama sebe. Za otroke pa je najboljše njihovo blato, zavito v krpico in položeno na prsi. Včasih si lahko slišal moro, ko je stopila s peči na klop. Takrat te je pričelo dušiti in popolnoma si otrpnil. Če ti je uspelo pomigati vsaj s prstom, si bil takoj rešen." Drugo vrsto zelo starih načinov "zdravljenja" predstavlja čaran-je po podobnosti - analogiji.
Martin Mencej je v Šaleški dolini zapisal dva taka primera za zdravljenje zlatenice in odpravljanje	bradavic.
Zlateničen bolnik naj bi napolnil svinjski mehur s svojim urinom in ga obesil v dimnik; po ljudski veri je ozdravel, kadar seje urin v mehurju osušil. Tisti, ki je imel bradavice, pa naj bi jih odpravil takole: bradavice je prevezal z nitjo, in ko je potem niti vrgel v peč, da so zgorele, so izginile tudi bradavice. Bradavice so v dolini odpravljali tudi s fižoli, kadar so pri sosedu
pekli kruh. Ko so se prepričali, da je pri sosedu peč že zakurjena, so se po vsaki bradavici podrgnili z enim fižolom, ter jih odnesli k sosedi, da jih vrže v peč. Tisti trenutek je moral bolnik hitro iz hiše, da ni slišal poka, ko so se fižoli v ognju razleteli.
Ljudska medicina, ki je različna materina znamenja in pege, pa seveda bradavice, liša-je ipd. vedno štela med bolezni, je zanje poznala tudi univerzalno zdravilno sredstvo, ki naj bi zlasti dekletom zagotovilo lepo polt - binkoštno roso. Treba je bilo le zgodaj vstati na binkošti in se umiti z njo. Jakob Zidarn po domače Hudournikov iz Podkraja pa se je pred vojno zavaroval pred vsemi kožnimi boleznimi za celo leto, če si je kožo namazal s slino črnega polža (Arion Empiricorum), ki ga je dobil še pred Jurjevim.
Tudi "vret" (kadar je otroku hreščalo v prsih) so v Šaleški dolini znali odčarati. Otroka so najprej pokadili s tremi trskami, vzetimi iz treh pragov, in s tremi pasjimi dlakami. Šlo pa je tudi takole: v lonček so dali tri žareče koščke oglja in ga pokrili z robčkom. Z lončkom so nato otroku naredili tri "rise" preko prsi in nato odkr ili lonček. Če je bilo oglje še žareče je otrok ozdravel, če pa je bilo mrtvo, so menili, da otroku ni več pomoči.
Piše: mag. Jože Hudales
Zelo stara so tudi izročila o vrsti bolezni, ki naj bi jih povzročali različni zli duhovi in žhudobni ljudje'. Taka je bila npr v Šaleški dolini "nočnina", ki so jo drugod po Sloveniji poznali tudi pod imenom "mrak", "mračnina". V Šaleški dolini so še pred zadnjo vojno verjeli, da se ta bolezen prime otroka v prvih treh mesecih življenja, če pade nanj mrak.
Otroke je bilo treba varovati tudi pred "moro", boleznijo kije imela drugod po Sloveniji kar deset različnih imen. Povsod so s temi imeni označevali naduho in druge bolezni povezane z oteženim dihanjem. Po ljudski veri je "moro" predstavljal duh živali (risa, mačke itd.), ki ponoči, ko žival spi, odhaja sesat kri spečemu človeku. V Savinjski in Šaleški dolini so menili, da se "mora" vsede spečemu človeku za vrat, in tisti, ki se ga je lotila, začne hitro pešati in hirati kljub uživanju izdatne
hrane. Prihod more pa so v dolini opisali takole: "Ležal je na postelji, zašumotalo je na oknu, kakor hrastova vejka. Skušnjava je prišla v podobi mačke".
"Moro" so po ljudski veri zanesljivo odgnali s posebnim znamenjem, pentagramom -šesterokrako zvezdo - "morino taco". Zlasti pogosto so to znamenje risali ali vrezali na stranice postelje in zibelke. V Gaberkah so po predvojni izjavi Angele Zaje poznali proti mori še neko drugo sredstvo: nad vrata hleva so pritrdili konjsko glavo ali pa narobe obrnjeno podkev, da bi mori preprečili vstop v hlev. Neki Lešnik iz Gaberk pa si je narobe obrnjeno podkev proti mori pritrdil tudi nad vzglavjem postelnjaka. Na Kozjaku pa se še danes spominjajo, da so se pred moro zavarovali tako, da so ponoči nosili na prsih na papir narisano "morsko taco". Otrok, ki ga je tlačila mora, je imel nemiren spanec
Župan občine Luče, ki je tudi poslanec v DZ, je prvi podpisan pod predlogom zakona o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje. Rento bi po tem zakonu dobivala samo občina Šoštanj. "Janševi" poslanci pa so žal dobili slabo pripravljene informacije iz občine Šoštanj, da ne rečemo iz Šaleške doline. Očitno ne razpolagajo z nobeni- i mi empiričnimi podatki, ki se jih je v desetletjih nabralo kar precej, pa so se zato v obrazložitvi zakona zatekli k bolj pesniškim figuram kot natančnim argumentom, ki bi izvirali iz množice opravljenih raziskav in analiz.
Poleg splošno znanih škodljivih emisij iz TEŠ, kjer se kuri velenjski lignit, pa so predlagate!!! vendarle odkrili še nekatere nove. Pravijo: "Potrebno je opozoriti še na druge škodljive posledice bivanja ljudi na prizadetem območju. Gre za zelo povečano relativno vlažnost zaradi zraka zaradi večjih količin vode, ki se kot para z dimnimi plini vali iz elek-trarniških dimnikov in hladilnih stolpov. Ta ima za posledico v poznih jesenskih mesecih poledico in prekomerno meglo ter relativno vlago, še posebno ob nenadnih padcih temperature oziroma spremembi vremena. Zaradi navedenega kurjenja v TEŠ-u se je v tem delu doline že bistveno spremenila mikroklima. Število sončnih dni se je zmanjšalo. V poletnih mesecih pa so se povečali lokalni nalivi. Navedene in druge negativnosti ne vplivajo zgolj in samo na zdravstveno stanje prizadetega prebivalstva, temveč splošno na njihovo počutje in razpoloženje, ker morajo živeti pod stalnim dimnim in plinskim klobukom, ki ga ustvarja TEŠ."
Prav ganljiva je skrb predlagateljev, med katerimi je tudi sam predsednik Janez Janša, in po svoje sem zadovoljen, da so mi končno razjasnili, kakšne posledice tudi meni pušča kurjenje velenjskega lignita v TEŠ. Predlagatelji so prepričani, da zaradi tega trpim psihološko. To pa zaradi slabega počutja, nelagodja in neperspektivnosti gibanja. Z vsem tem se v meni poraja srd nad državo in drugimi državljani, v čigar korist sem prikrajšan zato, da po Sloveniji gori luč, se vrtijo stroji in da Slovenija sploh živi. S temi občutki raste v meni tudi občutek manjvrednosti, neenakopravnega položaja z drugimi, zapostavljenost in spoznanje, da ne morem uživati nekaterih temeljnih pravic in svoboščin tako kot drugi državljani te države. Predlagatelji menijo, da se tako počutijo vsi občani občine Šoštanj , ne samo jaz ta ta naša stiska jih je privedla do plemenite ideje, s katero nam bodo omogočili rento.
Toda pozor. Socialdemokrati od nekod (od kje?) vedo, da je bila moja individualna škoda že pokrita s strani Premogovnika Velenje. Zdravstvena škoda pa, ki sem jo utrpel, se po njihovem mnenju že pokriva v skladu z aktivnostmi zdravstvenega varstva, kot sicer za ostale zdravstvene rizike, v skladu z zakonom.
Komu bi tor^j pripadla renta? Berem predlog zakona dalje. Piše: "Renta pripada občini Šoštanj, in sicer za namensko odpravljanje posledic na prostoru in okolju, objektih m napravah v njem, zato da se izboljšajo bivalne, delovne in splošne življenjske razmere prebivalstva na območju občine Šoštanj."
Ne bi razpredal o tem, kaj piše v Zakonu o varstvu okolja o ekološki renti. Kaj renta je in komu pripada? Kdo so rentniki? Namen predlagateljev zanesljivo ni slab ta če bi rento z zakonom v resnici zagotovili, bi vsi občani Šoštanja zamižali na obe očesi, če bi na primer socialdemokrati svoj novi kongres zopet pripravili v Topolšici. Tudi če bi se v celoti pokril iz proračuna občine Šoštanj. Kaj je en kongres proti trajni renti?
Žal pa je vsaj malo politično razgledanim ljudem jasno, da predlog zakona skoraj zanesljivo ne bo sprejet, dokler zakona ne bosta podprli ljudska stranka in LDS. Zupan Luč prihaja namreč iz poslanske skupine socialdemokratov ta tako lahko Šoštanjčani obžalujemo, da zakona ni vložil župan Mozirja. Ta pa je poslanec, čigar glas pripada večini v parlamentu. Vseeno pa je dober občutek, če vemo, da imamo dojemljivega in prodornega župana. V Lučah.
■ Perorez
Res Je
(Velenjski) republikanci imajo novo kratico. ReS. Ne vem, če zato, da bodo ostale lažje prepričali, da je vse, kar trdijo, res.
Dražitve
Inflacije (uradno) skoraj ni. Le kaj potem naše cene tako močno redi?
Po vodi
Načrtovalci golf igrišča v Savinjski dolini se bojijo, da bodo njihova prizadevanja zaradi pomislekov nekaterih služb dobesedno splavala po vodi. Zaradi možnih negativnih vplivov na Savinjo.
Na pomoč
"Kjer smo mi. ne gori," pra-
Na posnetku nekoliko starejšega datuma sta dva župana: župan Velenja Srečko Meh in nekdanji župan doline šentiljske Janko Jelen. Za prvega trdi ženski svet, da je "jako fejst dedec". V očeh tistih, ki se ukvarjajo bolj z gospodarskimi zadevami, pa velja, da pri njem pametna beseda pametno mesto najde.
Nekdanji župan šentiljski pa se je zapisal v zgodovino kot eden izmed najbolj gospodarnih. To mu sicer neradi priznajo tudi tisti "nergači in špetirmojstri", ki so mu v času njegovega županovanja vneto metali polena pod noge. Zanj je bilo značilno, da je bil
"fehtarski", da je bilo groza. Ljudje blizu Mehu vedo še danes povedati, da mu je ta velikokrat, čeprav s težkim srcem, primaknil še kakšnega dese-taka, samo da se ga je znebil. Temu bi se reklo -ne človek dunajske, ampak človek Žgankove šole,
Nedeljske gasilske prireditve v Starem Velenju sta se udeležila tudi zdravnik in svetnik v mestnem svetu Velenja Ivan Kralj ter mag. Bojan Trnovšek, ki kljub službeni odsotnosti (na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani ima "čez" javni promet in osebne izkaznice) še vedno rad pride v Velenje. Bila je to priložnost, da se Ivan Kralj iz prve roke pozanima, kdaj bo nastopil najugodnejši trenutek za pridobitev nove osebne izkaznice. "Saj veš, Bojan, ko napake skoraj ne bodo več
možne."
Bojan mu je odgovoril, da to pa sam bog ve, tam pa ima Kralj kot član SKD najbrž več zvez, kot on.

REZANJE ŠOŠTANJA
Na radgonskem kmetij-sko-živilskem sejmu sta se srečala prvi mož Gorenja Jože Stanič in prvi mož slovenskih kmetijcev minister Ciril Smrkolj. Pogovor je nanesel na traktorje Zetor, kijih na slovenskem trgu trži Gorenje Trgovina. Enega takih ima doma tudi minister. Pa je razložil Staniču, kako je šlo zadnjič z njim. "Sem rekel, naravnost in je šel naravnost." "Seveda", mu je prikimal Stanič, "saj se je že navzel naših navad".
io ms vas
ZA RAZVEDRILO
27. avgusta 1998
HOROSKOP
OVEN OD 21. 3. DO 21. 4.
Ne obremenjujte se preveč z vsakodnevnimi težavami in skrbmi. Nihče ni popoln in popolnosti ne boste našli, pa če jo boste ie tako vneto iskali. Rajši izluščite iz priložnosti, ki vam jih daje življenje, tisto najboljše in najlepše. Saj veste, da ima vsaka težava tudi svojo dobro plat. Naučite se torej uživati v drobnih radostih, s katerimi nas življenje vsak dan sproti obdaruje. Bodite bolj zadovoljnil Predvsem pa se naučite sprejemati kompromise.
BIK OD 22. 4. DO 20. 5.
Preveč prostega časa vas je popolnoma vrglo iz tira. lega, da držite vse štiri od sebe in ničesar ne počnete, nekako niste vajeni in trenutno ne veste, kaj bi sami s sabo. Izkoristite ponujen odmor za partnerja in prijatelje. Pa tudi za sebe. Več aktivnosti bi vam dobro delo. Ne razmišljajte preveč, kaj bi počeli, lotite se prve stvari, ki vam pride pod roke. Pazite, da se odnosi doma ne bodo preveč zaostrili. Ne vtikajte nosu v vsako stvar.
DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6.
Ljubezen vas bo napolnjevala z energijo in upanjem, obenem pa povzročala neprestane skrbi. Ne obremenjujte se preveč, pustite času, da opravi svoje. Postavite se na realna tla in razmislite o svojih dejanjih. Vsega, kar si človek poželi, pač ne more imeti. Bolj kot boste trmoglavili in rinili z glavo skozi zid, manj uspešni in zadovoljni boste. Poletje je še vedno tukaj, zato se mu prepustite, resne stvari pa postavite za nekaj časa ob stran.
RAK OD 22. 6. DO 22.7.
Strpnosti vam je precej primanjkovalo in še nekaj časa bo toko. Zato se lahko odnosi s prijatelji, sodelavci in partnerjem precej zaostrijo. Pazite, da ne boste presegli meje razumevanja, s katero vaši bližnji ljudje še razpolagajo. Preveč ste občutljivi, da bi v tem trenutku lahko prenesli nerazumevanje in prepire, finončno naj vas ne skrbi. Ce se boste znali organizirati in razporediti prilive, bo dovolj denarja tako za vas kot bližnje.
Nahajate se v občutljivem obdobju. Čustveno ste zelo dojemljivi, preveč razmišljate o svojem življenju. Delno so tega krive tudi spremembe, ki vam jih je prineslo in ki jim komaj sledite. Lepo počasi, pa bo šlo. Ne upoštevajte preveč mnenja drugih ljudi, temveč raje sledite svojim občutkom in volji. Ne poskušajte predvidevati svoje prihodnosti. Počutje: dobro vam bo del popoldanski počitek.
Finančno: zadovoljivo.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
V prihodnjih dneh boste potrebovali veliko časa zase, vendar ga preživite tako, da boste imeli od tega tudi kakšno korist. Ne ozirajte se na druge ljudi, mislite predvsem nase in na svojo dušo. Ne pozabite na obljubo, ki ste jo pred kratkim dali prijatelju in jo poskusite čimprej uresničiti. Morda boste že kmalu vi tisti, ki boste potrebovali uslugo in pomoč. Ob koncu tedna vas čaka prijetno
druženje s prijatelji.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Prihajajoče obdobje je kot nalašč zo druženje in klepetanje, v čemer ste zelo dobri. Zato izkoristite dobre zvezde za nova poznanstva in poslovne dogovore. Obeta se vam veliko zanimivih dogodivščin, ki bi vam znale dobro spremeniti lok vašega življenja. Odnosi s prijatelji bodo čudoviti. Vsi si bodo želeli vaše družbe. Če pa boste sami, se vam lahko začnejo po glavi poditi mračne misli, zato
bodite čimbolj v družbi.
ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22.11.
Veliko energije imate, s katero produktivno ravnate na delovnem mestu. Sodelavci in nadrejeni bodo to opazili, morda se vam lahko zgodi, da boste napredovali. Vendar le, če ne boste preveč zaverovani vase in v svoje mišljenje. Niste edini na svetu in nimate somo vi prav. Vsaj poslušajte mnenje drugih ljudi, če jim že ne boste mogli dati prav. In ne prifožujte se nad vsako stvarjo, ki vam ni všeč.
STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12.
Ljubezensko življenje vam v prihodnjih dneh ne bo delalo preglavic. S partnerjem se bosta razumela, tisti Strelci, ki pa partnerja še nimate, lahko spoznate osebo, ki vam po daljšem obdobju to lahko postane. Sicer pa vam trenutno primanjkuje energije. Najraje bi ie kar imeli dopust, težavam s sodelavci in skrbem na delovnem mestu bi se radi izognili, vendar to ne bo mogoče. Le pogumno, pa bo šlo.
KOZOROG OD 23. 12. DO 20. 1.
Ne bodite tako občutljivi. Ne leti vsak očitek in beseda osebno na vas. Zaupajte vase. Potrebovali boste veliko razumevanja in strpnosti, čeprav si tega ne boste znoli pridobiti. Pravzaprav si tega tudi ne zaslužite. Preveč ste videli samo sebe in nikogar drugega. Denar vam bo počasi začel kopneti in znašli se boste v manjši finančni krizi. Pomoč boste poiskali med svojimi najbližjimi, ki vam bodo z
veseljem pomagali.
VODNAR OD 21. 1. DO 19. 2.
Izjemno veliko energije boste imeli, ki jo boste znali dobro vložiti tako na delovnem mestu kot med prijatelji. Veliko dobrega boste storili tudi zase. Povečala se vam bo želja po športni aktivnosti. Poslušajte jo še naprej. S partnerjem se bosta dobro razumela, listi Vodnarji, ki z nekom to šele postajate, pa ste na dobri poti, da najdete osebo, s katero bi želeli živeti do
konca življenja.
RIBI OD 20. 2. DO 20. 3.
Organizirajte se. Preveč časa porabite za nepotrebne stvari. Potem pa se pritožujete in nergate, kako vam nič ne gre. Najbolje je, da si vsakodnevno zapišete, kaj morate storiti in se umika tudi držite. Bodite pa pri sestavljanju le-njega objektivni in si ne zastavljajte ciljev, ki jih ne morete izpolniti. Če razmišljate o novem partnerju oziroma ljubezni, počakajte. Svojo nenadno odločitev bi lahko obžalovali.
NAGRADNA KRIŽANKA URARSTVA - ZLATARSTVA TAMŠE
Kidričeva 7,3320 Velenje Tel. / fax: 063 / 856 - 952
25 LET TRADICIJE IN KVALITETE
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom URARSTVO -ZLATARSTVO TAMŠE, najkasneje do 7. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: ženski prstan
2."	nagrada: moška ura
3.	nagrada: otroška ura
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TERME TOPOLŠICA objavljene v tedniku Naš čas, 13. avgusta.
1.	nagrado (kosilo in kopanje za dve osebi) prejme: Ivica VIDMAR, Dragomer, Kotna pot 8/a, 1351 Brezovica
2.	nagrado (kopanje in so-larij za dve osebi) prejme: Tatjana Grošelj, Cankarjeva 2/a, 3320 Velenje
3.	nagrado (kopanje in šola ri j za eno osebi) prejme: Fanika Brajdič, Rečica 5, 3327 Šmartno ob Paki. Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim dobijo nagrado v Termah Topolšica, Topolšica 77, tel.'. 892-120.
Čestitamo!
PLINASTA, TEKOČA
ALI TRDNA SNOV, NASTALA V NARAVI, RUDNINA
UTELEŠENJE BOGA VISNUJA.V HINDUIZMU
PAPESKA PALAČA V RIMU
TONE RAZINGAR
SODNIK VHADU
PEŠČENA MORSKA OBALA
\MER.PISA-TELJFANTASTIKE (ISAAC ]
PEVKA ZABAVNE GLASBE FALK
USTANOVITELJ ARGO-3KEGA KRALJESTVA
OSNOVNI, OSREDNJI PREDMET OBRAVNAVANJA ALI UMETN. DELA
PLANIN-SKA.STAJA ZA ŽIVINO
VELIKO FINSKO JEZERO
VEL. RIBA: MOR. VRAG PAPESKO POKRIVALO
PREBIVALCI MALTE
5L0VNI-CAR IN PESNIK
PERJE PRI REPI
KAL, POGANJEK
IZTOK
TEKOČ .ZA NARKOZO
TEKSTILNI IZDELEK, BLAGO
DIS.SNOV IZVANILJE NIZ.GOZD-NO RASTJE
VOJVOD. MADŽAR-PES-ACS
OKUSEN TROPSKI SADEŽ
MARIB. TOVARNA
MODROCR-NA PTICA
KOSITRU PODOBNA KOVINA CTAKLa)
ANDREJ NOVAK
POKRAJINA V VIETNAMU
PEVKA NAR.ZAB. GLASBE PRODNIK
ZELEZN. PROGA
SOD.SLOV. PESNICA SKERLOVA
OPERA ŠVED.SKLA-DATELJA BLOMDAHLA
SPODNJI DEL ROKAVA PRI SRAJCI
GRŠKA BOGINJA LOVA
ANDREJ KOKOT
ANGL. PESNIK (JOHN)
MATI BOGOV V GR. MITOL
VRSTA ANTILOPE
ANTQN NOVACAN
V Škalskem jezeru živijo somi velikani
Pajo je dočakal svoj dan
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145
Komunalno podjetje Velenje
MESTNA OBČINA VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
arhivista
v Uradu župana in splošnih zadev z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	V. stopnja družboslovne ali ekonomske smeri,
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih,
-	znanje osnov računalniškega programa Windows,
-	državljan Republike Slovenije,
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
O tem, da v Škalskem jezeru domujejo somi velikani, ribiči velikokrat govorijo, tu in tam pa ob obilni ribiški sreči, to tudi dokažejo.
14. avgusta zvečer je iz jezera "potegnil" 120 cm dolgega in 10,5 kilogramov težkega soma Herman Kasesnik iz Velenja, kije zadnjih 15 let član Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Soma je ukanil z vabo iz kurje drobovine.
Samo pet dni kasneje, v sredo, 19. avgusta, pa se je še večja in težja
sreča nasmehnila Hadžegi Lukavačkiču, prijatelji ga kličejo Pajo, članu Ribiške družine Velenje. Iz Škalskega jezera je potegnil res zavidanja vredno trofejo: 162 centimetrov dolgega in kar 32 kilogramov težkega soma! To je bil Pajin dan, na katerega je dolgo čakal in ga dočakal. Somu je zadišala vaba iz puranjih jeter.
■ tp, mkp
Herman Kasesnik z dobrih deset kilogramov ter 120 centimetrov dolgim somom.
32 kilogramov težko "srečo" v rokah ribiča Hadžege Lukavačkiča (desno), pomaga držati Albin Omerovič, mladi član RD Velenje.
Obseg soma: 75 centimetrov, (foto: Lajt)
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi 0tnunalnega podjetja na telefone:
lili se bomo, da omo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku!
27. avgusta 1998
MODRO-BELA KRONIKA
Štiri tedne po tragični nesreči pod bazenom v Velenju
Izgredi v križišču
Križišče Šaleške in Kidričeve ceste, kije bilo štiri tedne prej prizorišče tragične prometne nesreče v kateri sta življenje izgubila mlada Velenjčana Petra Češek in Dalibor Anič, nesrečo pa je zakrivil policist, je bilo v petek, 21. avgusta kraj, ki si ga je za izgrede izbrala skupina petdesetih ali šestdesetih mladcev in mladenk. Ovirali so promet in s hrupom motili nočni mir in počitek ljudem, ki živijo ob tem križišču.
Še preden pa so ti prispeli se je od nekod vzel komandir Policijske postaje Velenje Robert Videč in začel pogumno urejati promet. Proti njemu je začelo leteti marsikaj, tudi late. Takoj, ko so izgredniki opazili bližajoča se policijska vozila,
Po prihodu policistov - tudi iz sosednjih občin - so se mladostniki razbežali, nadaljevali pa z razgrajanjem na Cankarjevi.
POS 1 AtiA VllillliNflli
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
POS 1AJA tuAIjIJC>
V	Lokovici umrl voznik
V	ponedeljek, 24. avgusta, je prišlo na regionalni cesti Velenje -Moziije, pri Lokovici do hude prometne nesreče, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila 32-letni Zvonko M. iz Velenja.
Ta je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti proti Gorenju. Na ravnem delu ceste zunaj naselja Lokovica je pričel prehitevati vozilo pred seboj, ko je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila 28-letna Jelena S. iz Metleč. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Voznik Zvonko M. je v nesreči utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Voznica Jelena S. pa seje v nesreči lažje poškodovala.
Vlomilec bo pisal
V	sredo, 19. avgusta zvečer, je neznanec vlomil v pisarno ravnatelja in tajništvo Šolskega centra Velenje na Trgu mladosti. Ukradel je pet nalivnih peres, laserski vodilnik za šolsko tablo ter steklenici vina in soka.
Spet kradejo avtomobile
V	petek, 21. avgusta zjutraj, so bili velenjski policisti obveščeni, da je avtomobilski tat s parkirnega prostora na Efenkovi cesti v Velenju v neznano odpeljal kombinirano vozilo znamke Mercedes benz, Vito 113, temno zelene barve, registrskih oznak CE 87-12D. Z dejanjem je podjetje F.I.T. d.o.o. Velenje oškodoval za okoli 3.000.000 tolarjev.
V	noči na nedeljo, 23. avgusta, pa je neznanec s parkirnega prostora pred stanovanjskimi bloki na Zidanškovi ukradel osebni avto Lada Samara, rdeče barve, registrskih oznak oznak CE 95 -12V. Bogomir P. iz Velenja je oškodovan za približno 1.000.000 tolarjev.
Ranjen kolesar
V	ponedeljek, 24. avgusta, je zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila na lokalni cesti v Nazarjah, utrpel hude poškodbe kolesar. 39-Ietni Silvester E iz Nazarij je vozil osebni avto po Zadrečki cesti v smeri proti Gornjemu Gradu. V bližini gostinskega lokala bistro "T" je zavijal levo na dovozno pot v trenutku, ko je iz gor-njegrajske smeri pripeljal kolesar 19-letni Erik I. iz Brezja. Po trčenju do katerega je prišlo, je kolesar padel po vozišču in se hudo poškodoval.
Ropar v Nizki
V	nedeljo, 23. avgusta, okoli 2.30 je neznanec prišel do hiše Jožefe Z. v kraju Nizka in poskušal vlomiti. Med tem, ko je to po-, skušal, se je oškodovanka prebudila in odšla do vhodnih vrat, kjer jo je vlomilec presenetil in od nje zahteval denar. Ta mu gaje zaradi grožnje tudi izročila. Jožefi je vzel okoli 18.000 tolarjev. Policijska postaja Žalec
V	Crnovi šest ranjenih, pet huje
V	soboto, 22. avgusta, se je ob 11.20 na magistralni cesti zunaj naselja Črnova zgodila prometna nesreča v kateri je bilo ranjenih šest ljudi, pet od njih huje.
Iz smeri Vinske Gore proti Studencam je vozil osebni avto 33-let-ni Zoran R. iz Ljubljane, začasno stanujoč v Velenju. Ko je izven
naselja Črnova pripeljal v ostri levi nepregledni ovinek, je vozilo na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo levo, kjer je trčilo v zaščitno drsno ograjo, nato pa še v osebni avtomobil 40-letnega Aleša I. iz Ljubljane, kije pripeljal iz smeri Arje vasi.
V	nesreči se je voznik Zoran R. hudo telesno poškodoval, drugi voznik, Aleš I. pa je utrpel lažje poškodbe. Njegovi sopotniki 66-letna Doroteja I. iz Celja, 39-letna Katarina, 10-letni Vid in 4-let-na Vesna I., vsi iz Ljubljane, pa so se v nesreči hudo poškodovali.
Zgorel kozolec
V	nedeljo, 23. avgusta, okoli 21. ure, je izbruhnil požar na kozolcu last Jakoba S. iz Rakovelj pri Braslovčah. Kljub prizadevanju gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev, so ognjeni zublji kozolec v celoti uničili. Nastalo je za okoli 2.000.000 tolarjev gmotne škode.
Zaradi požara je bila za ves promet dobro uro zaprta lokalna cesta. Policisti in kriminalisti pa vzrok požara še ugotavljajo. Že v petek, 21. avgusta, okoli 22. ure, je pri Vranskem med vožnjo zaradi izteka goriva po izpušni cevi izbruhnil požar na osebnem avtomobilu zastava 101, last Branka C. iz Maribora. Ogenj so pogasili gasilci, na motorju pa je nastalo za okoli 15.000 tolarjev gmotne škode.
Eden bo pil in kadil...
V	noči na sredo, 19. avgusta, je neznanec vlomil v skladišče bistro-ja RR v Ulici heroja Staneta v Žalcu. Odnesel je 20 "štek" cigaret in pet steklenic različnih alkoholnih pijač. Lastnik Roman R. iz Kompol je oškodovan za okoli 63.000 tolarjev.
Drugi bo jedel in pil...
Med 14. in 21. avgustom pa je očitno žejen in lačen neznanec na Polzeli vlomil v stanovanjsko hišo Vinka O. Odnesel je okoli 30 kilogramov mesa, šest buteljk vina in steklenico žgane pijače, v skupni vrednosti 60.000 tolarjev.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC (VPIS V 1. IN 2. LETNIK)
-	POSLOVODJA (VPIS DO 30. 8.1998)
-	EKONOMSKI TEHNIK
Pričetek bo 15. oktobra 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad.
Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje
tel.: 453-558, 453-559
NilŠ ČAS 11
nje podobne dogodke pa moram povedati, da izgrednikom nikjer več ne bomo gledali skozi prste, ampak bomo takoj, ko bo do izgredov prišlo, uporabili vsa zakonita pooblastila, kijih imamo."
Kmalu za tem, ko se je večja skupina po prihodu policistov razbežala, je skupina najbrž istih kršiteljev na Cankarjevi cesti spet zanetila ogenj v smetnjaku in prevračala montažne stojnice. Na kraju kršitve so policisti prijeli 22-letnega Simona V. iz Velenja, ki so ga pridržali do iz-treznitve.
V zvezi s petkovimi izgredi policisti ne bodo stali križem rok. Najmanj deset oseb, ki so pri tem sodelovale, bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške, za nekaj tistih, ki so s svojim početjem ovirali promet, pa napisali kazenske ovadbe po 327. členu KZ RS, ki govori o ogrožanju javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom.
■ mkp, vos
nekaj kolov, na katerih so bili pritrjeni reklamni panoji in z njimi spravljali v nevarnost avto-mobiliste, ki so se slučajno pripeljali mimo. Ene so nasilno ustavljali, z rokami udarjali po av-I tomobilih, nekateri vozniki so že pred križiščem obračali, ker si niso upali naprej... Potem so •i križišče zmetali še panoje, v ,kogu po tleh polili vnetljivo te-I Kino in jo zažgali, pripeljali
zakurili ogenj ... Dva razgreta motorista sta od nekod pripeljala gasilni aparat in med hitro vožnjo brizgala z njim naokoli. Vsaj petkrat toliko, kot jih je razgrajalo, pa jih je njihovo izživljanje opazovalo, nekateri z nasmehom, veliko pa se jih je odkrito zgražalo, dokler po precej dolgem času niso na kraj prispeli policisti, ne samo velenjski, ampak tudi celjski in mozirski.
bilo pa jih je veliko, so se razbežali na vse strani. Policisti so z vozišča odstranili ovire, da je promet lahko normalno stekel. Marsikdo od tistih, ki so bili priče razgrajanju, ni mogel razumeti, zakaj policistov na kraj kršitve in oviranja prometa in izgredov ni bilo tako dolgo, zato smo se o razlogih pozanimali pri komandiiju Policijske postaje Velenje Robertu Videcu. Ta je
rekel, da sta bila za to vsaj dva razloga: "Glede na to da se je v tem križišču zgodila tragedija, da so bili tam prisotni tudi pretreseni svojci in prijatelji žrtev, smo želeli zadevo obravnavati čim bolj tankočutno. To je bil prvi razlog. Drugi je bil ta, da smo ocenjevali, da bi se morda dalo zadevo rešiti brez našega neposrednega vmešavanja, zato smo Iskali druge možnosti. Ko to ni bilo več mogoče - zbralo se je večje število ljudi - smo se odločili, da ob pomoči policistov iz sosednjih občin posredujemo. Za naprej in morebitne prihod-
mmMk KURILNI
Zelo Konkurenčne cene, dostava bres Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635
@m
ARIS Celje
12 KAS vas
TV SPORED
27. avgusta 1998
ČETRTEK, 27. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Packačkov pisani svet,
risanka
09.40	Mlada Evropa poje
09.50	Denver, risana nan.
10.15	Korenine Afrike, 6/6
11.10	Druženje in praznovanje
11.40	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 15/22
13.00	Poročila
13.10	Zgodbe iz školjke
15.05	Po dolgem in počez
15.30	Večni sanjač
16.00	Inšpektor Morse
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Tedi, oddaja za mularijo
18.00	Glejte kako rastejo
18.20	Parada plesa
18.35	Izzivi prihodnosti, 9/22
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Naši prijatelji na severu, 3/9
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.20	Kultura
22.30	Šport
22.40	Večni sanjač
23.05	Inšpektor Morse
23.55	Brane Rončel
00.55	Parada plesa
01.10	Izzivi prihodnosti
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 40/44
10.30	Pacific drive, 40/130
10.55	Družinski zdravnik, 12/14
12.00	Koncert skupine Requiem
13.30	Naša krajevna skupnost
14.45	Svet poroča
15.45	Opremljevalke, 9/21
16.15	Kdo je glavni, 19/22
16.40	Kolo sreče
17.15	Šport
20.00	Film
21.30	Bela soba Iti, 3/5
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00
13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 20.50 21.00 22.00 23.00 01.00
09.25 09.30
10.15 10.20
11.05
11.40
12.05 12.10 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00
21.25
21.55 22.00
22.45 23.05 23.10 23.15
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Kassandra, nan. Ljubezen skozi stoletja, nan.
Dragi naš učitelj, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Ograje našega mesta, nan. Kassandra Začeti znova, nan. 24 ur
Melsore plače, nan. Dobim - podarim Zgodba Mie Farrovv, 4/4 Želite, milord, nan. Film
24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA OSTRŽEK, ponovitev risanega filma VABIMO K OGLEDU VIDEO TOR glasbena oddaja
VSAKDANJIK NA KMETIJI TURISTIČNA KMETIJA V ŠEMPASU SOSEDJE, 118. del, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PALČIČA, risani film EPP
REKONSTRUKCIJA POBEGA VOJAŠKEGA HELIKOPTERJA GAZELE, dokumentarni zapis
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV oddaja TV CENTER, TRBOVLJE
REGIONALNE NOVICE KARTE USODE, kontaktna oddaja
PREROKOVANJE IZ CIGANSKIH KART SOSEDJE, 119. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 28.avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Glejte, kako rastejo
09.40	Lahkih nog naokrog
10.20	Parada plesa
10.35	Izzivi prihodnosti, 9/22
11.15	4 x 4, oddaja o ljudeh in
živalih
11.40	Na vrtu
12.05	Naši prijatelji s severa, 3/9
13.00	Poročila
13.10	Resna glasba
15.00	Večni sanjač, 13/24
15.30	Inšpektor Morrse, 10/16
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	ElaPeroci
17.40	Muro in ljubezen
17.55	Palček David, 8/12
18.20	Izgubljene civilizacije, 10/10
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	NaLentu
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.35	Šport
22.40	Oglasi
22.45	Polnočni klub
00.00	Večni sanjač
00.15	Inšpektor Morse
01.05	Izgubljene civilizacije
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 41/44
10.30	Pacific drive, 41/130
10.50	Opremljevalke, 9/21
11.15	Kdo je glavni, 19/22
11.40	Film
15.05	Film
16.30	Pasje življenje, 18/22
17.00	Čudežni otrok, 11/22
17.25	Kolo sreče 18.00 Šport
20.00	Film
21.40 Vinska popotovanja, 8/13 22.20 Film 23.05 Klient, 8/19
las^r
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Obalna patrulja, nan.
13.00	Dragi naš učitelj, nan.
14.00	Obalna straža, nad.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Zavedno, nad.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra 18.30. Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Film
22.15	Halifax, nan.
23.30	Erotični film
01.00	24 ur
09.25 09.30 10.15
10.40
11.10 11.15 12.00 12.20 12.25 19.55 20.00 20.05 20.55 21.00
21.15
22.15 22.40 22.45 22.55
23.10
DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA PALČIČA, ponovitev risanega filma REKONSTRUKCIJA POBEGA VOJAŠKEGA HELIKOPTERJA GAZELE, dokumentarni zapis
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV oddaja TV CENTER, TRBOVLJE VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev SOSEDJE, 119. del TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ EPP
717. VTVMAGAZIN, informativni regionalni program
ŠTEVERJAN Ž98 - 2. del zabavno glasbene prireditve
SOSEDJE, 120. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 717. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 29. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00 08.30
Zgodbe iz školjke Čarobni šolski avtobus, 35/39
Živahni svet iz zgodb, 10/13
Modro poletje, 21/37 Dobrodošli doma Na Lentu
Promenadni koncert
Tednik
Poročila
Vremenska panorama Milje in vozli Večni sanjač Inšpektor Morse Film
Obvestila Obzornik Oglasi
Vokalna skupina Na vrtu Ozare
Okavango, 5/10
Risanka
Oglasi
TV dnevnik, vreme, šport Razvedrilna oddaja Novice iz sveta razvedrila Homo turisticus Druženje in praznovanje, 4/13
Poročila, vreme
Oglasi
Film
Film
08.55
09.20 09.50 09.55 11.30 12.05 13.00 13.10 13.15 13.45 14.10 15.20 16.50 17.00 17.10 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.25 19.30 20.15 21.15 21.45 22.05
22.40 23.05 23.10 01.35
SLOVENIJA 2
09.25	Zlata šestdeseta
10.25	Jeklene ptice, nan.
11.15	Razsodba
14.00	Teniški magazin
15.00	Šport
20.00	Športna oddaja
22.15	V vrtincu
22.45	Sobotna noč
07.00 08.00 08.30
09.00
09.30 10.00 10.30 11.00
13.00 14.00
15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00
01.00 02.00
09.25 09.30
10.20
10.35 10.40
11.40 12.00 12.05 19.55 20.00 20.05 20.10 20.40 20.55 21.00
21.30
23.10 23.15 23.20 23.25
NEDELJA, 30. avgusta
SLOVENIJA 1
Dobro jutro, Slovenija Maska, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija
Kremenčkovi, ris. serija Pajkec, nan. Batman, nan. Maščevanje piflarjev, mladinski film Formula 1, trening Super pop s Stojanom Auerjem
Pop party, glasbena oddaja Highlander, nan. Herkul, nan.
Beverly hills 90210, nad. 24 ur
Aljaska v plamenih, amer. film
Odpadnik, nan. Smokey in razbojnik 2, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA POLETNI MIŠ MAŠ, ponovitev
717. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program
VABIMO K OGLEDU ŠTEVERJAN Ž98, ponovitev 2. dela
SOSEDJE, pon. 120. dela TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU ČUKEC IN ROZI - ponovitev RISANKE EPP
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI - 32. oddaja HELENA IZ ŠKATLICE, am. film (1996) REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
08.00	Cilkin kotiček, risanka
08.10	Skrivno življenje igrač,
	13/26
08.50	Telerime
08.55	Modro poletje, 26/37
09.20	Plavalna šola, 2/3
09.50	Ozare
09.55	Veliki ruski skladatelji
10.20	Koncert
11.00	Svetovna družina, 3/20
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
14.55	Novice iz sveta razvedrila
15.20	Film
17.00	Obzornik
17.15	Alpe Jadran
17.45	Po domače
18.40	Po dolgem in počez
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Poletni most
21.35	Portret
22.35	Poročila, vreme
22.45	Šport
22.55	Tretji kamen od sonca,
	20/20
23.20	Upravnica, 5/6
00.10	Po dolgem in počez
SLOVENIJA 2
09.20 Teater paradižnik 10.00 V vrtincu 10.30 Švedski film 13.25 Šles Urška Open 15.10 Dragi Modugno, dokum.
oddaja 16.45 Šport 20.00 Dokumntarni film 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Film
Butec in butec, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Munkci, ris. serija Kremenčkovi, nan. Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija Batman, nan. Beverly hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Dobim-podarim Oddaja pred prenosom dirke formula 1 Formula 1 Baby boom, nan. Naš Čarli, nan. Zgodba Margaret Mitchell, amer. film Športni krog Vreme 24 ur
Izberi mene, amer. film Športna scena Na poti domov, amer. film 24 ur
08.00 08.30
09.00 09.30 10.00
10.30 11.00 12.00 12.50 13.00
14.00 16.00 16.30 17.30
19.00 19.20 19.30 20.00 21.45 23.00 01.00
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA: 09.00 ŠKRATEK IN PRINCESKA,
risani film 10.20 716. VTVMAGAZIN 10.35 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 19. del dokumentarne oddaje 11.10 717. VTVMAGAZIN 11.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV CENTER, TRBOVLJE 12.00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: MARJAN PODOBNIK, predsednik SLS, pon. 13.10 ŠTEVERJAN '98, pon. ' 14.10 REKONSTRUKCIJA POBEGA VOJAŠKEGA HELIKOPTERJA GAZELE 14.35 VIDEOSTRANI 17.00 HELENA IZ ŠKATLICE am.
film (1996) 18.40 VSAKDANJIK NA KMETIJI: TURISTIČNA KMETIJA V ŠEMPASU 19.15 S.E.M. - 32. oddaja 19.45 VIDEO TO 20.30 VIDEOSTRANI DO 24.00
PONEDELJEK, 31. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Zrcalce
09.40	Dvabahača
09.50	Palček David, 8/12
10.15	Izgubljene civilizacije, 10/10
11.10	Pustolovščina Okavango, 5/10
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.15	Ljudje in zemlja
13.45	Portret
14.50	Poletni most
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.50	Portreti
18.05	Časovni popotniki, 12/13
18.35	Otroci sveta
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Savannah, 34/34
20.55	Dobro je vedeti
21.00	Omizje
22.00	Odmevi
22.20	Kultura
22.25	Vreme, šport
22.35	Fina gospa, 14/14
23.05	Inšpektor Morse, 16/16
00.05	Otroci sveta
SLOVENIJA 2
10.00	Lahko noč ljubica, 2/12
10.25	Pacific drive, 46/130
10.50	Pasje življenje, 18/22
11.15	Čudežni otrok, 11/22
11.45	Šport v nedeljo
12.30	Še en suhec, amer. film
12.45	Opera
15.20	Polnočni klub
16.30	Daleč potujejo oblaki, finski film
18.05 Okus po zličinu, 3/10
19.00	Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 20.55 Trend, oddaja o modi
21.45	Pomp
22.40 Brane Rončel izza odra 23.35 Studi city
07.00
10.00
10.50
11.0
11.45
13.00
14.00
15.00
15.30
16.30
17.30
18.30
18.40
19.30
20.00
22.00 23.00 01.00
09.25
09.30
10.00 10.05 10.10
12.00 19.55 20.00 20.05 20.10
20.55 21.00
21.40
22.05 22.10 22.35 22.40 22.50
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Kassandra Športna scena Dragi naš učitelj Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Policaji s srcem, nan. Kassandra, nad. Novice, vreme Marimar, nad. 24 ur
Štiri poroke in pogreb, ang. film
Diana - princesino življenje Nočni premiki, amer. film 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda - NAJ SPOT DNEVA KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, ponovitev VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA
HELENA IZ ŠKATLICE, am. film (1996) VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU ČAROBNA PIŠČAL, risani film EPP
OKARINA FOLK FESTIVAL BLED Ž98
skupina DECOUTER iz Belgije
ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA
20. del dokumentarne oddaje
REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 121. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 1. septembra
SLOVENIJA 1
09.30 09.50 10.05 10.35 11.05 12.05 13.00 14.10 15.00 15.30 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45
18.10 18.40 19.10 19.25 19.30 19.50 19.55 20.05 21.00 21.05 22.00 22.20 22.40 22.45 22.50
Radovedni Taček Portreti
Časovni popotniki, 12/13 Otroci sveta Po domače Savannah', 34/34 Poročila Omizje
Fina gospa, 14/14 Inšpektor Morse, 16/16 Prisluhnimo tišini Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Oglasi
Nina in Ivo, 2/8 Waynove dogodivščine, 15/26
Oddaja za otroke
Dežela besed
Risanka
Oglasi
TV dnevnik
Vreme
Šport
Hrošči, 9/10 Dobro je vedeti Pro et contra Odmevi, vreme Kultura Šport Oglasi
Baaba Maal, dokum. oddaja
Dežela besede
23.40 SLOVENIJA 2
10.00	Lahko noč, ljubica, 3/12
10.25	Pacific drive, 47/130
10.50	Okus po zločinu, 3/10
11.45	Studio city
12.40	Sobotna noč
16.25	Črni angel, nemški film
17.55	Oglasi
18.00	Rdeči klic, 6/7
18.50	Kolo sreče, tv igrica
19.25	Berlin: atletika - Zlata liga, prenos
22.00	Ravnatelj, amer. film
23.45	Svet poroča
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	Dragi naš učitelj, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Zavedno, nan.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra, nan.
18.30	Novice, vreme
18.40	Marimar, nan.
19.30	24 ur
20.00	Porodne težave, amer. film
21.45	Mladi par, nan.
22.30	Krila, nan.
23.00	Striptiz težave, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
09.25 09.30
10.15 10.20
11.00
11.25
11.50 12.00 19.55 20.00 20.05 20.55 21.00
21.15
21.25 21.50 21.55 22.00
22.15
NAJ SPOT DNEVA ČAROBNA PIŠČAL, ponovitev
VABIMO K OGLEDU OKARINA FOLK FESTIVAL BLED Ž98
skupina DECOUTER iz Belgije
ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA
ponovitev 20. dela dokumentarne oddaje SOSEDJE, 116. del, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU RISANKE EPP
718. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja SOSEDJE, 122. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 718. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 2. septembra
SLOVENIJA 1
09.30 Nina in Ivo, 2/8 09.40 Waynove dogodivščine,
15/26 10.20 Velike knjige 11.10 TV konferenca 12.05 Hrošči, 9/10 13.00 Poročila 13.10 Tretji kamen od sonca, 20/20
13.25 Angelski prah, amer. film 15.00 Baaba maal, dokum. oddaja
15.50 Alica, evrop. kult. magazin 16.20 Srečanje treh dežel 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Deset medvedjih 17.40 Modro poletje, 29/37 18.20 Divja Amazonija, 1/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 16/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 10/11 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport
23.25 Malostranske humoreske,
češka drama 00.55 Alica, evrop. kultur.
magazin 01.25 Divja Amazonija, 1/12
SLOVENIJA 2
10.00 Lahko noč, ljubica, 4/12 10.30 Pacific drive, 48/130 10.50 Rdeči klic, 6/7 11.40 Pomp
12.35 Telenovele, dokum. film 13.40 Lov za zakladom 16.20 Kihec, nemški film 17.55 Družinski zdravnik, 13/14 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 SP v nogometu, posnetek finalne tekme BRAZILIJA:FRANCIJA 22.00 Nedolžne žrtve, 1/4 22.45 Novice iz sveta razvedrila
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.40 19.20 19.30 20.00 21.30 22.30 23.00 01.00
09.25
09.30 10.20 10.35 10.45
11.10 11.15 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10
20.55 21.00
21.45
22.00 22.05
22.30 22.35 22.40
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Kassandra, nan. Otroški zdravnik, nan. Dragi naš učitelj Beverly Hills special Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Policaji s srcem, nan. Kassandra, nad. Marimar, nan. Vreme 24 ur
Žrtev ali rabelj, amer. film Nikita, nan. Krila, nan.
Bitka za polje, amer. film 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA RISANKE
718. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK SOSEDJE, 122. del nadaljevanke VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU

TRIJE MUŠKETIRJI, risani
film EPP
NAJ SPOT, glasbena oddaja
TAM NA VRTNI GREDI, glasbena oddaja REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 123. del nadaljevanke NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00

Grafična priprava, tisk in odprema: MA-tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.	a
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel. Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (tehn. urednik), Janja Košuta-Špegel (oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA

27. avgusta 1998
ŠPORT IN REKREACIJA
KAŠ CAS 13
Nogometni klub Rudar
Popoldne odločilna tekma z Moldavci
Včeraj, nekaj po 13. uri, so nogometaši velenjskega Rudarja z letalom poleteli v Moldavijo na povratno tekmo predkroga pokala pokalnih zmagovalcev s tamkajšnjim Constructorolom. Tekma bo po tamkajšnjem času ob 18. uri, po naši ob 17.00.
Velenjčani so odpotovali na pot s prednostjo dveh zadetkov, prvo tekmo so dobili z 2:0. Pomembno je, da v Velenju današnji gostitelji niso spravili nobene žoge za Dabanovičev hrbet, kar pomeni, da lahko Rudar danes med drugim izgubi z 1:3, pa bo še vedno skupni zmagovalec obeh tekem. Prav zato bodo nogometaši poskušali
vsaj enkrat zadeti mrežo mol-davskih vrat, v katerih pa zanesljivo ne bo prvega vratarja, saj je bil v Velenju izključen. Doseženi zadetek bi pomenil, da bi morali domači zmagati kar s 4:1, če se želijo uvrstiti v naslednji krog. Vsekakor bodo morali rudarji zaigrati veliko bolj poletno, kot so na prvi tekmi pred 14 dnevi in na nedeljski proti SCT Olimpiji. Pred odhodom so bili Velenjčani optimisti, Zoran Pavlovič, strelec edinega zadetka v nedeljo proti Ljubljančanom, še posebej: "Zagotavljam našim navijačem velenjskim knapom in drugim, da se vidimo v 2. krogu!"
Kot smo že prej zapisali, so
NK Esoteeh Šmartno
Zamujena priložnost
Nogometaši šmarškega Esotecha so v prvem srečanju novega prvenstva pred svojimi navijači gostili neugodno moštvo Dravograda. Domači so bili precej oslabljeni, saj trener Toni Tomažič v ekipo zaradi bolezni ni mogel uvrstiti Smajloviča. Kakorkoli že, domači so na začetku zaigrali zelo obetavno, nevarno so napadali, žal pa so bili v zaključkih akcij (spret) premalo zbrani. Po desetih minutah so gostje igro izenačili in v 12. minuti zamudili lepo priliko, po 25. minuti so oboji igrali le med kazenskima prostoroma, igralci pa so prav tekmovali v netočnih podajah. Izredno priložnost za Smarčane je v 36. minuti zapravil Mujanovič, ki se je sam znašel pred gostujočim vratarjem Hrovatom, vendar je žogo poslal točno v njegove roke.
Po odmoru igra domačih nikakor ni stekla in pobudo so prevzeli gostje, vendar si v uvodnem delu nadaljevanja kakšne izrazite priložnosti niso priigrali. Vroče je bilo pred domačimi vrati v 68. minuti, ko je gostujoči napadalec Vorih v kazenskem prostoru preigral dva domača branilca in podal Sturmu, ta pa je zgrešil prazna vrata. Gostje so povedli v 75. minuti, ko je vratar Softič žogo po prostem strelu le odbil, eden domačih branilcev jo je le podaljšal do razdalje 18 metrov, od tam pa jo je Vorih neubranljivo poslal v domačo mrežo. Po tem zadetku so se domači le zbrali, napadi so se vrstili eden za drugim, gostje pa so se branili in prežali na nasprotne napade. Smarčani so izenačili v 86. minuti, ko je žoga po prostem strelu Zlodeja kljub veliki gneči v kazenskem prostoru vendarle našla pot v Hrova-tovo mrežo. Po izenačenju so domači še bolj napadli in v zadnjih minutah imeli vsaj tri lepe priložnosti, na njihovo nesrečo pa se izid ni spremenil, f V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Rušah pri novincu v ligi Pohorju.
■ Janko Goričnik
m Usnjar
Brez izkupička s Pobrežij
Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so v drugem krogu severne skupine tretje lige v soboto gostovali na Pobrežjih v Mariboru in z istoimenskim moštvom gladko izgubili z 1:3. Igrali so dokaj slabo, domačini so že v prvem polčasu povedli z 2:0, v 83. minuti pa dosegli še tretji zadetek. Soštanjčani so tik pred koncem tekme poraz samo ublažili, torej so se izneverili tradiciji lanskega prvenstva, ko so se v prvih krogih z gostovanj vračali zzmagami.
V tretjem krogu bodo v Šoštanju gostili ekipo Hajdine.	■
rudarji v nedeljo razočarali svoje gledalce. Na tribuni se jih je zbralo največ doslej v letošnjem prvenstvu, celo več kot na tekmi z Moldavci, približno 1500. Ko je Zoran Pavlovič že v 10. minuti z mojstrskim prostim udarcem s približno 20 metrov premagal Olimpijinega vratarja so gledalci verjeli v tretjo domačo zmago, ki bi bila tudi obliž za poraz pred tednom dni v Novi Gorici. Najbrž so mislili, da bodo točke prišel same od sebe in se verjetno tudi premalo zavedali, da so tudi gostje prišli v Velenje odločeni, da tudi po štirih krogih ostanejo na samem vrhu prvenstvene lestvice.
V drugem polčasu jim je uspel velik preobrat in to s precejšnjo pomočjo Rudarjevih obrambnih igralcev. V 65. minuti je Kitic, ki je"skupaj s Cauševičem pričel na
igrišče na začetku drugega polčasa, udaril po žogi približno 21 metrov od velenjskih vrat. Žoga je nespretno zadela Sulej-manoviča, ali obratno, in Dabanovič je bil nemočen. Dvanajst minut pozneje pa je Kujovič, čeprav so bili ob njem oziroma pred njim kar trije domači nogometaši, ujel Dabanoviča na krivi nogi in poslal žogo v njegov krajši kot. čeprav je bilo do konca še več kot 20 minut, domači niso uspeli vsaj še enkrat premagati rezervnega Olimpijinega vratarja. Hkrati so imeli srečo, da se tudi v njihov mreži ni znašla še kakšna žoga, kajti Olimpijine žoge so bile nevarnejše.
No, upamo, da so se do danes že pobrali in da se bodo veselih obrazov vrnili iz Moldavije.
■ vos
Balinanje
Trdno v sredini lestvice
V1. državni balinarski ligi so že odigrali 12 krogov, balinarji ekipe Velenje Premogovnik pa so trdno na 6. mestu. V 12. krogu so gostovali pri predzadnji ekipi Planine Topole in dokaj nepričakovano izgubili z 10:14.
Zoran brez tekmeca
V Velenju je bilo člansko prvenstvo štajersko - dolenjske območne zveze v hitrostnem zbijanju, na katerem je Velenjčan Zoran Rednak potrdil svojo vrednost in brez težav opravil s tekmeci. Skupno je dosegel 94 točk, v posameznih krogih 31, 32 in 31, drugi je bil Aleš Krobot, prav tako Velenje Premogovnik (74), tretji Martin Svenšek (Sodček, 72), četrto in peto mesta pa sta osvojila Mitja Verlič (63) in G. Koprivnikar (40), oba člana GIP Vegrad.	■
Bolj in manj znani Slovenci igrali tenis in dirkali
Lepa človekoljubna gesta
Na igriščih šaleškega teniškega kluba je bilo minulo sobtoto kot na velikem mravljišču. Na ll.teniškem VIP turnirju M Cluba, glavna pokrovitelja sta bila tudi Ballantines iaAvtohiša Clas iz Ljubljane, seje zbralo več sto vsestransko bolj ali manj znanih Slovenk in Slovencev.
Vreme ljubiteljem tenisa,za katere je bilo srečanje v Velenju tudi priložnost za kakšen resen d(p)ogo-vor, resda ni bilo naklonjeno, saj se je čez dan kar nekajkrat ulil dež. Pa jih to ni zmedlo. Turnir so uspešno spravili pod streho, igrali so tudi v Beli dvorani, in na koncu so najboljši dobili lepe pokale, pa tudi priznanja v tekočem stanju (šampanjec, balantajne). V tenisu je tekmovalo kar 190 igralk oziroma igralcev, v prav tako tradicionalni avtomobilskem reliju, s peugeotom 106, Avtohiše Class iz Ljubljane, pa 36 moških in 8 žensk.
Čakanje do večerne slovesno razglasitvijo izidov so se teniškim navdušencem, med katerimi pa kljub napovedi ni bilo predsednika države dr. Janeza Drnovška (bil je nujno zadržan, smo zvedeli), so popestrili Alenka Godec, plesna skupina Lucky Lipstick, Andrej Šifrer jezapel pesem Med prijatelji in slišati je bilo željo, da naj bi to postala himna tega druženja ljubiteljev teniške igre, manekenke pa so predstavile tudijesensko-zimsko kolekcijo oblačil M Cluba, zenice navzočih pa so se tudi zelo razširile ko so
Marjan Gaberšek izroča "tolarje" srečnemu očetu
na prireditveni prostor pripeljali novi peugeot 206, kateremu so nato zaželeli uspešno prodajno pot, Navdušeno pa so vsi zaploskali, ko so pred tem na podelitveni prostor povabili družino Metličar iz Zlatoličja. Prišel je oče s hčerkico v naročju, saj je bila mama v porodnišnici. Na pobudo direktorja M Cluba Marjana Gaberška so se vipovci odločili, da bodo slovenski družini, v kateri bo letos prive-kalo na svet največ otrok, podelili 500.000 tolarjev. Metličarjevi namreč pričakujejo trojčke, in seveda ni treba posebej poudarjati, kako prav jim bo prišel ta znesek. "Mami-
Zdenko Lah (Premogovnik) Velenje, ki ima v zadnjem času tudi vse več opravka s pravimi štirinožnimi konji (bil je predsednik organizacijskega odbora nedavnih tekmovanj ob Skalskem jezeru), je dokazal, da mu tudi nepravi konji še vedno ležijo. Podobno kot lani je bil tudi v soboto najboljši v reliju, nekoliko počasnejši pa je bil Ivo Milovanovič (TV Slovenija).
■ vos
ci in otrokom je Marjan Gaberšek zaželel veliko sreče in zdravja in dejal, da bodo vedno dragi gosti turnirja.
V turnirju so se zelo dobro odrezali Velenjčani. Evgen Dervarič je bil skupaj z Otmarjem Kugovnikom (doktorska naveza) drugi, v finalu sta izgubila z dvojico Bojan Požar (lastnik revije Moški svet) - Savo Ta-talovič (upravitelj Smelta) , med ženskami sta bili najboljši Nataša Briški (POP TV) in Alenka Žaubi (Nedelo). V moški tolažili skupini pa sta bila zmagala Tone Brodnik (Mestna občina Velenje) in Roman Macun.
Zdenko Lah vešč tudi v špri-canju s šampanjcem
Smučarski skoki
Kaligaro končno v reprezentanci
Kljub poletju in počitnicam smučarski skakalci ne počivajo in tudi minuli konec tedna je bilo več mednarodnih in med-društvenih tekem ter tekem za pokal MIP, na katerih so nastopili tudi člani SSK Velenje.
V	Smartnem na Pohorju je bila meddruštvena tekma, na kateri je pri dečkih do 8 let slavil Velenjčan Klemen Omladič, pri dečkih do 10 let Klemen Zaje iz Mislinje,_pri dečkih do 12 let pa sta prvo in drugo mesto osvojila Alojša Cutuk in Žiga Urlep iz Velenja pred tretjim Tadejem Slemenikom iz Mislinje.
V	Kranju je bila tekma za pokal MIP Pri dečkih do 8 let je zmagal Klemen Omladič, 14. je bil Rok Pečovnik; pri dečkih do lo let sta slavila Mislinjčana Zaje in Slemenik, 13. je bil Omladič in 22. Lovro Zupane; pri dečkih do 12 let sta bila Aljoša Cutuk 10. in Žiga Urlep 21.; pri dečkih do 14 let pa sta Grega Kotnik in Luka Smagaj osvojila 22. in 26. mesto.
Mladinci in člani so nastopili na mednarodni tekmi v češkem mestu Rožnau. Zmagal je znani Jaroslav Šakala, med slovenskimi skakalci pa je bil z 12. mestom najboljši Velenjčan Rolando Kaligaro in s tem dokončno postal član B reprezentance Slovenije.
UJ.O.
Konjeniški klub Velenje
Novakova pred Čikom in Blatnikom
Ob Škalskem jezeru je bilo minuli vikedn spet zelo živahno, saj je velenjski konjeniški klub znova odlično izvedel dvodnevni turnir v preskakovanju zaprek. Udeležba na turnirju je bila najmočnejša letos, nastopilo je 100 jahačev s 156 konji iz 26 klubov, na žalost pa je organizatorjem ponagajal dež.
V soboto je bil med Velenjčani najboljši Lovro Blatnik, ki je z Lafaetom zmagal na tekmi, ki šteje za mednarodno točkovanje FEI. V nedeljo so bile tekme za slovenski pokal. Pri mladincih velenjski klub ni imel predstavnikov, odlični pa so bili domačini v članski konkurenci (130 cm z baražem 140 cm). Osnovni parkur so brez napake zmogli le trije predstavniki velenjskega kluba..Maja Novak (Grece) je v baražu nastopila prva in in ga odlično opravila, Matjaž Cik (Delano II Albatros) za njo je napravil napako na eni oviri, Lovro Blatnik (Saturn) pa je za njim naredil napako na četrti oviri in pristal na nogah, konj pa je izvedel pravi rodeo. Po štirih tekmah za pokal Slovenije vodi Matjaž Čik pred Sandijem Smolnikarjem iz Krumperka.
Poleg tega je v nedeljo 25 mladincev in 29 članov nastopilo v kategoriji A2 - 110 cm, prvi in tretji pa je bil Aleš Pevec (Classiker, Rimero). Naslednja tekma je bila kategorija L - 120 cm z rastočo težavnostno stopnjo. Zmagal je Primož Rifelj (Profi), do 15. mesta pa se je zvrstilo pet Velenjčanov: 5. Maja Novak (Okser Grece), 7. Lovro Blatnik (Lafaet), 11. Aleš Pevec (Rimero), 12. Maja Novak (Okser Dak) in 15. Aleš Pevec (Felis Rhapsody).
■ Špela Menih
Šaleški teniški klub
Odličen Miha Lisac
Na odprtem prvenstvu Slovenije do 18 let v Mojstrani so odlično nastopili igralci STK Velenje. Miha Avberšek je v drugem krogu tesno izgubil po treh nizih, prav tako v treh nizih je moral premoč nasprotnika v četrt-finalu priznati Jaka Napotnik, odlično pa se je odrezal Miha Lisac, ki je v finalu gladko premagal Miha Mihaliča (Branik Maribor) s 6:1 in 6:2.
Lep uspeh je dosegel tudi Rok Bizjak, kije na vsakoletnem Bergantovem memorialu v kategoriji do 12 let v četrtfinalu proti leto starejšemu Nejcu Novaku (Branik) s 6:3, 5:7 in 4:6.
Začetek državne lige
Igralci STK Velenje bodo tudi letos nastopali v 1.državni članski ligi, ki jo bodo začeli v petek in se nanjo pridno pripravljajo. V močni kunkuren-ci najboljših slovenskih ekip bodo Velenjčani od petka do nedelje igrali tekme prvih treh krogov. V petek bodo gostovali v Domžalah pri Standoxu, v soboto pri ekipi Merkur Protenex, v nedeljo pa bodo na svojih igriščih gostili mariborski Branik.	■
Športnik -športnica julija
Objavljamo četrti in zadnji kupon za mesec julij. V tem tednu ste se znova precej izkazali in poslali veliko kuponov. Vodstvo je prevzel Rudarjev nogometaš Jernej Javornik, tik za petami pa sta mu smučarski skakalec Rolando Kaligaro in plavalka Tina Pandža, glasovali pa ste tudi za plavalca Jureta Primožiča, teniško igralko Katarino Sre-botnik in vratar šmarškega Esotecha Boris Kališek. Možnosti, da pomagate vašemu izbrancu ali izbranki do zmage za julij je tudi v zadnjem tednu seveda še dovolj, potrudite se torej.
Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi.
Naš naslov je Naš čas, Foitova 10, Velenje.
r 7----------------------1
j Športnica - športnik julija
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ |
I	I
1 ..........................................................:................................... I
I_______________________I
14 ms ČAS
OBVEŠČEVALEC
————
27. avgusta 1998
DEŽURSTVA
PROGRAMI ZA PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE NA V. STOPNJI
«1 skladiščnik
voznik 1 motornih vozil,
•) prodajalec
MMAUFlKKUAl M PRODUALCRJ
»lkuhar-natakar
trgovski in živilski poslovodja
diferencialni program: ekonomski tehnik
(pogoj: poklic prodajalec)
[rt računovodja
trgovinski poslovodja (priprava na izpit pri gzs)
komercialist
poslovni sekretar
vodenje poslovanja v manjših podjetjih
GIBANJE PREBIVALSTVA
KINO VELENJE - V HOTELU PAKA
PROGRAMI ZA PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE NA IV. STOPNJI
Upravna enota Velenje
Poroke: Vid Oblak, Plešivec št. 23 in Slavka Borovnik, Plešivec št. 59; Srečko Javornik, Zgornja Rečica št. 30 in Hedvika Ramšak, Velenje, Jenkova c. 3; Zoran Bandelj, Velenje, Kersnikova c. št. 17 in Vladka Dimec, Velenje, Goriška c. št. 40; Robert Vida, Petišovci, Nova ul. št. 4 in Sandra Markovič, Lokovica št. 15/e. Smrti: Frančišek Košica, roj. 1918, Prapreče št. 11; Bogomir Križnik, roj. 1937, Ojstriška vas št. 36/c; Ljudmila Kavnik, roj. 1913, Topolšica št. 56; Terezija Rojšek, roj.
1920, Polzela št. 6; Janez Hartman, roj. 1907, Šmartno pri Slovenj Gradcu št. 131; Anton Jane, roj. 1928, Trnovlje pri Celju, Obrtniška c. št. 36.
Upravna enota Žalec
Poroke: Srečko Kukovič, Vrbje in Polonca Marovt, Žalec; Zoran Ocvirk, Ločica ob Savinji in Nataša Varga, Žalec; Andrej Gojznikar, Pongrac in Jerica Merzelj, Kaplja vas; Bogomir Pušnik, Vransko in Anica Kralj, Brade. Smrti: Jožef Strašek, star 68 let, Žalec, Levstikova 1; Toni Oblak, star 5 let, Prapreče 14.
Filmski ciklus STARE FILMSKE USPEŠNICE V NOVEM KINU do 2. 9.
VELIKA DVORANA
ŠAKAL - triler
Četrtek, 27.8., ob 18. in 20.30 uri IZGUBLJENI SVET - pustolovski spektakel
Petek, 28. 8., ob 18. in 20.30 uri TITANIK - romantični spektakel Sobota, 29. 8., ob 20. uri Nedelja, 30. 8., ob 20. uri Ponedeljek, 31. 8., ob 17. in 20.30 uri
MALA DVORANA
BOLJE NE BO NIKOLI - komedija Četrtek, 27. 8., ob 19. uri DO NAGEGA - komedija Petek, 28. 8., ob 19. uri OUTSIDER - drama Ponedeljek, 31. 8., ob 19. uri TITANIK - romantični spektakel Torek, 1.9., ob 19. uri Sreda, 2.9., ob 19. uri
Filmi iz rednega sporeda
VELIKA DVORANA
SPICE GIRLS- (komedija), Dolby Digital
Sobota, 29.8., ob 18. uri Nedelja, 30.8., ob 18. url Dolžina: 94 minut
Film je dokumentarec, romantični triler in komedija, ki prikazuje pet norih dni v življenju popularne glasbene skupine. PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE -(avanturistični), Dolby Digital Torek, 1. 9., ob 18. in 20.30 uri
Sreda, 2.9., ob 18. in 20.30 uri
Režija: Lee Tamahori, vloge: Anthony Hopkins, Alec Baldwin, medved Bart Dolžina: 117 minut Charles Morse praznuje rojstni dan v kolibi sredi hladne aljške pokrajine. Tam zve, da ga žena vara z modnim fotografom Robertom. Z njim se naslednji dan odpravi iskat nekega Indijanca. Odpeljeta se s hidroplanom, ki strmoglavi v gorsko jezero. Primorana sta se spopasti z naravo, nevarna pa sta tudi drug drugemu. Skozi divjino ju preganja še nevarni medved... ŠEST DNI SEDEM NOČI - (komedija), Četrtek, 3.9., ob 18. in 20.30 uri Sobota, 5. 9., ob 18., 20.30 in 23. uri Nedelja, 6.9., ob 18. in 20.30 uri Režija: Ivan Reitman, vloge: Harrison Ford, Anne Heche Dolžina: 101 minuta Urednica neke modne revije v New Yorku je na počitnicah na polinezijskem otoku Makateu, a mora nujno na Tahiti. Lokalni pilot ji ponudi pomoč, toda med potjo strmoglavita. Njuna karakterja sta povsem različna. Njuni življenji sta na preizkušnji. Bosta preživela? Film je poln avantur, komičnih dialogov, prelepih posnetkov narave, predvsem pa je prijazna ljubezenska zgodba.
MARVINOVA SOBA - (drama) Petek, 4. 8., ob 18. In 20.30 uri
Režija: Jerry Zaks, vloge: Meryl Streep, Leonardo Di Caprio, Diane Keaton Dolžina: 96 minut
Pred dvajsetimi leti sta sestri šli vsaka svojo pot. Lee je končala kozmetično
šolo in neuspešno vzgojila osemna-jstletnega požigalca Hanka in mlajšega Charlija. Bessie pa se je vrnila domov in skrbela za na smrt bolnega očeta in senilno teto. Ko Bessie izve, da je zbolela za levkemijo in za preživetje potrebuje darovalca krvnega mozga, ki odgovarja njenemu, se morata sestri spoprijeti s preteklostjo.
SMRTONOSNA BITKA 2- (akcijski) Ponedeljek, 7.9., ob 18. in 20.30 uri Torek, 8. 9., ob 18. in 20.30 uri POŠTAR- (drama) Sreda, 9.9., ob 20. uri Četrtek, 10.9., ob 20. uri
MALA DVORANA
Trije vikendi - trije filmi o kitu Williyu in njegovem prijatelju Jeesiju 5. in 6.9.-Willy1;12. in 13. 9.-Willy 2; 19. in 20.9. - Willy 3 WILLY1 - (pustolovski) Sobota in nedelja, 5. in G. 9., ob 16. uri Otroška matineja! Cena vstopnice 400 SIT!
Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta obiskovalce!
ŠEST DNI SEDEM NOČI - (komedija) Ponedeljek, 7.9., ob 19. uri Torek, 8.9., ob 19. uri Sreda, 9.9., ob 19. uri
Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, otroške matineje 400 SIT, za predpremiero pa 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 898-24-93 vsak delovnik dopoldne (uprava) in 898-24-91 eno uro pred predstavo.
PONEDELJEK, 31. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Zdravniki:
Četrtek, 27. avgust - dnevni in nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Slavič
Petek, 28. avgust - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Budnjo, nočni dr. Stravnik in dr. Urbane Sobota, 29. avgust - dežurni dr.
Kočevar in dr. Budnjo Nedelja, 30. avgust - dežurni dr.
Kočevar in dr. Budnjo Ponedeljek, 31. avgust - dnevni dežurni dr. Pirtovšek in dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Lazar
Torek, 1. september - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Blatnik,
nočni dr. Vrabič in dr. Renko
Sreda, 2. september - dnevni dežurni dr. Vrabič in dr. Budnjo, nočni dr. Kočevar in dr. Urbane
Zobozdravstvo:
29. in 30. avgust - dr. Ivan Janežič, v zasebni dežurni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 28. avgusta do 4, septembra - Blatnik Franc, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117.
MESTNA OBČINA VELENjE
Informacije in prijave: LJUDSKA UNIVERZA, Titov trg 2, Velenje
Urad za gospodarske javne službe
SPOROČILO ZA JAVNOST
Pri Službi občinskega nadzora opažamo, da se predvsem otroci in mladoletniki, poleg teh pa tudi starejši občani, vozijo z rolerji in deskami (boardi) na ploščadi in stopnišču pred ljubljansko Namo v Velenju. Njihovo početje je moteče predvsem iz naslednjih razlogov:
1.	vožnja ni prilagojena hitrosti pešcev, zato so ti ogroženi (ob trku lahko pride do poškodb enih in drugih);
2.	pri vožnji, skakanju prek stopnic in izvajanju akrobacij prihaja do hrupa;
3.	pri vožnji po robnikih prihaja do poškodb le-teh, kar ima za posledico neestetski videz in odstopanje robnikov od podlage.
Številni občani se na različne načine obračajo na Službo občinskega nadzora s prošnjo, da uredimo razmere na tem področju. Najbolj izpostavljeni so stanovalci Cankarjeve 1, ki v svojem dopisu in razgovorih navajajo, da jih moti vožnja z deskami podnevi, v večernih in nočnih urah pa postaja hrup neznosen, saj jih moti pri delu in počitku. Prošnje in opozorila stanovalcev ne zaležejo, še več, v primeru pritožb so izpostavljeni neprimernemu odnosu deskarjev in še večjemu hrupu. Občinski nadzorniki so se v preteklosti omejili na ustno opozarjanje deskarjev in rolkarjev. Pokazalo se je, da ima takšno opozarjanje omejen učinek, saj problema nismo bistveno omejili. V želji, da bi problem nekako vendarle ublažili, smo poostrili nadzor. V okviru tega pridobivamo osebne podatke in fotografije, iz katerih je razvidno, kdo so tisti, ki ne upoštevajo opozoril. Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS št. 30/98) v 83. členu obravnava posebna prevozna sredstva. Ta sredstva so: skiro, kotalke, rolke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, torej tudi deske. Zakon pravi, da se lahko navedena sredstva uporabljajo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev, pri čemer ne sme biti prekoračena hitrost, s katero se gibljejo pešci. Denarna kazen za tiste, ki zakonskih določil ne upoštevajo, je 10.000,00 SIT in jo lahko izrečejo delavci policije.
Omenjeno početje ima med drugim za posledico tudi materialno škodo. Starše mladoletnikov zato POZIVAMO, da vplivajo na otroke tako, da bodo omenjene aktivnosti izvajali na način, ki za ostale občane ne bo moteč, izven strnjenih stanovanjskih naselij (npr. poligon na otroškem igrišču). S tem se bomo izognili hrupu, poškodbam objektov in ljudi, slabi volji in jezi občanov. Na ta način bo tudi naše sobivanje prijetnejše.
Služba občinskega nadzora
ČETRTEK, 27. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, l. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
poslovna ekonomija
VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA
- damske torbice že od 1.000 SIT do 3.600 SIT Možnost plačila na 3 čeke
Del. čas: vsak dan od 8. -19. ure, ob sobotah od 8.-13. ure.
Vabljeni!
SREDA, 2. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gotova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
VABI V SOLSKEM LETU 1998/99 V NASLEDNJE PROGRAME
TURISTIČNI VODNIK
PIRELI d.o.o. Aškerčeva 11 a, 3325 Šoštanj (nasproti bencinske črpalke) Tel./fax: 063/881-125, Mobitel: 0609/613-756
-
853-576 S 854-539
aTRO£NAX
www.citroen.si
MALI OGLASI
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Za rova 7, Velenje, tel.: 063/ 856 852, 49 76 690
at/JL
J " - -	'	CITROEN
STANOVANJA
POZNANSTVA
RAZNO PRODAM
OPTIMALNI DIMNIK! Sanacija in novogradnja vseh vrst dimnikov z vstavitvijo tuljav z nerjaveče pločevine, za vse vrste goriv. Telefon 063-716-886 ali 041-679-012.
PREKLIC
HLADILNIK GORENJE, prodam za polovično ceno. Telefon 857-794. HIDROFOR, 100 litrski, tri fazni elektro motor, črpalko, digitalno omarico za avtomatsko delovanje, prodam. Telefon 861-722, po 20. uri.
KUPIM
BALKONSKA VRATA s podvoji, širine cca 90 cm, kupim. Telefon 063-888-562.
DELNICE SKLADOV ODKUPUJEMO po najvišjih cenah. Telefon 062-631-164.
OSTALO
MATI SAMOHRANILKA, v finančni stiski, nujno potrebuje otroško posteljico za leto dni staro deklico. Zelo bi bila vesela tudi kakršne koli garderobe zanjo. Svoj naslov ali telefon prosim pustite v uredništvu.
APARATI IN STROJI
ŽIVALI
ZAPOSLITVE
plačno. Če bi bila prijazna in poštena ima možnost kasnejšega delnega dedovanja. Vse ostalo
osebno. Svoj naslov ali telefon pustite v uredništvu lista.
MIRNO DEKLE IŠČE GARSONJERO ali
sobo z možnostjo kuhanja v Šaleški dolini. Telefon 858-043.
NAJAMEM MANJŠO HIŠO v Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon GSM 041-620-742.
OPREMLJENO GARSONJERO v
Velenju oddam - predplačilo. Telefon 061-1598-271, popoldan.
ODDAM MANJŠE DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v centru Velenja. Telefon 862-916.
VOZILA
OPEL KADET, letnik 87, dobro ohranjen, prodam.Cena po dogovoru. Telefon 853-174.
DEKLIŠKO KOLO ROG Mountain 24 X 1.90, prodam. Cena 16.000 SIT. Telefon 851-897.
IŠČEMO AMBICIOZNE SODELAVCE, pripravljene na dinamično delo in visoke dohodke. Telefon 411-646.
! BREMiS ,,
I mememtmiHm PRODAMO
Idvosobno stanovanje v Šoštanju vel. 62 m in 53 m
Idvosobno stanovanje v Nazarjah vel. 62 m KUPIMO
■garsonjero ali enosobno stanovanje v Velenju ali Šoštanju Idvosobno stanovanje v Velenju Inedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjski dolini [063/ 861-835, 0609/ 624-775

(SfeiSlM®
Pri nakupu novega
M-
avtomobila Citroen	§™a ai
yM -	■fl.ClJ
AX aii SAXO ZAVAROVALNICA
boste dobili še MARIBOR
brezplačno kasko zavarovanje
Zavarovalnice Maribor.
Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor.
Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov.
CITROiN
Citroen priporoča TOTAL
Avto, ki vam zleze pod kožo
VSPOMIN
27. avgusta 1998_ZAHVALE, MALI OGLASI	NAŠ CAS 15
ZA OTROKE (5-8 LET)
Informacije in prijave od 1.9.1998 na: tel.: 063 / 892-291, mobitel: 0609 / 627-922
JEZIKOVNA ŠOLA TABULA RASA
Velenje - Celje - Nazarje - Šoštanj
Mineva leto žalosti, leto krutih spoznanj, da si za vedno odšel dragi sin, ati in brat
Ko je iz srca bolečina prevelika, se tudi soza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več Tebe ni...
ZDRAVKO ZALIK
31. 8. 1997 - 31. 8. 1998
Še vedno težko razumemo, zakaj?
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se s svečko, cvetjem ali lepo mislijo poklonite njegovemu spominu.
Zelo Te pogrešamo: mama Marija, sin Roki ter brat Jože z družino.
ZAHVALA
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, sedaj v tihem grobu spiš, dom je prazen in otožen, solza lije iz oči, ker te več med nami ni.
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in tasta
MIHA ŽUŽKA
14.9. 1930 -17. 8.1998 iz Paškega Kozjaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in maše ter ga pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
CITROEN
RADMILA NEZIR0VIČ, Hrastovec 1, Velenje, obveščam stranke, da bom prenehala z dejavnostjo vedeževanja z dnem 27. november 1998.
ŽENSKA SREDNJIH LET, Rominja, išče sebi primernega moškega, 45 do 50 let starega, (rom, srb, musliman, bosanec - ni pogoj). Ponudbe pod šifro "Spoznajva se!"
RAZNO PRODAM
STISKALNICO, 80 litrsko, ročno, dobro
ohranjeno, prodam. Telefon 858-367.
EEF0NSK0 ŠTEVILKO v Velenju, pro-
ta. Telefon 881-024.
/fflN ZA GROZOJE in kotel za kuhanje
žganja, 80 litrski, prodam. Telefon 856-
742, od 9. do 16. ure.
ROLERJE R0CES NRT - Tokyo, št. 41,
prodam. Cena 10.000 SIT. Telefon 851 -
897.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO 240 x
280. prodam. Telefon 857-838. DOBRO OHRANJENO SADNO PREŠ0
(100 litrov), prodamo po simbolični ceni. Telefon 863-234.
POCENI PRODAMO dve postelji. Telefon 892-295, zvečer.
STREŠNO KRITINO B0BR0VEC, 75
m2, stare 6 let, prodam. Telefon 851-973.
ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO,
primerno za lažji traktor, prodam. Telefon 882-940.
GARSONJERO NA GORICI, oddam. Enoletno predplačilo. Telefon 853-290, od 19. do 21. ure.
KUPIM STANOVANJE, 50 do 60 m2 v
Velenju. Telefon 0609-648-670. SKROMNO ZAPOSLENO DEKELE
sprejmem v opremljeno sobo, brez-
ZA NEZAHTEVNO PISARNIŠKO DELO
nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 864-334.
BIKCA PASME SIMENTAL, težkega 130 kg, ugodno prodam. Telefon 0602-53-316, popoldan.
KRAVO SIMENTALKO z enim teletom, prodam. Telefon 885-427.
KOZLIČA ZA ZAKOL, prodam. (Tudi zakoljem). Telefon 893-778.
TELIČKO SIVKO, 120 kg, prodam. Telefon 885-290.
AKVARIJSKE RIBICE - GUPIJE podarim. Telefon 865-365.
KOZO ZA ZAKOL, prodam. Telefon 063-862-440, po 20. uri.
TELICO SIMENTALKO, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 881-764.
PURANE ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 863-591.
lili
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenila naša mama, babica in prababica
LJUDMILA KAVNI K
1913 -1998 iz Topolšice
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam kakor koli pomagali, našo ljubo mamo spremili do zadnjega domovanja ter
ji darovali cvetje in sveče.
Prisrčno se zahvaljujemo gospodu dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno skrb in zdravljenje, za zdravljenje v zadnjem času pa dr. Urbancu in vsemu osebju oddelka Planika I. Bolnišnice v Topolšici. Hvala kaplanu gospodu Kvartiču za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno petje in govornikoma gospodoma Kompanu ter Jazbinšku za
izbrane besede slovesa.
Z žalostjo v srcu vsi njeni.
Gasilci počastili praznik krajevne skupnosti Staro Velenje
Valencijev muzej v paradi
VELENJE, 23. avgusta - Ob prazniku krajevne skupnosti Staro Velenje so v Velenju, pred gasilskim domom, v nedeljo popoldne, pripravili sedmo gasilsko turistično razvedrilno tekmovanje s staro gasilno črpalko. Šaljivo tekmovanje, udeležilo se ga je več kot trideset gasilskih desetin od blizu in daleč, je orga-
niziral gasilski muzej Valenci, ki letos praznuje 20-letnico.
Glavni pokrovitelj dogajanja je bila krajevna skupnost Štaro Velenje, pritegnila pa je množico obiskovalcev, ki so se bolj in manj spretnim desetinam v šaljivem tekmovanju lahko do solz nasmejali. Nekateri preveč "radovedni" gledalci, ki so bili preblizu,
pa so bili ob spremljanju tekme tudi mokri.
Začelo se je s parado, ki jo je "sestavil" Miha Valenci in v kateri so bili predstavljeni mnogi eksponati, ki jih hrani njegov muzej, v njej pa so bili motoristi, konjeniki, z najstarejšo kočijo iz tega muzeja sta se pripeljali starosti med velenjskimi gasilci Ru-
dolf Hudovernik in Jakob Meh.
Miha Valenci, ki je je gasilec že od leta 1946, je povedal, daje pred dvajsetimi leti od gasilcev Družmirja kupil prvo črpalko in ta je pomenila začetek nastajanja tega edinstvenega muzeja daleč naokoli. Danes je v njem več kot sto razstavnih eksponatov, del tega bogastva, predvsem prevoz-
Miha Valenci med "raportom" županu Mestne občine Velenje V najstarejši kočiji iz tega muzeja sta se pripeljala starosti
Srečku Mehu.	velenjskih gasilcev Rudolf Hudovernik in Jakob Meh.
Gasilske desetine so tokrat tekmovale, katera bo bolj nasmejala gledalce.
ne in ročne brizgalne, pa so v nedeljo predstavili v paradi.
Se k tekmovanju. Gasilske desetine so tekmovale s staro gasilno brizgalno, ponašala seje s častitljivo letnico 1885, z vodnim curkom iz nje so morali v dve oviri spraviti veliko žogo, kar je bilo samo na videz enostavno. Eni so bili pri tem bolj, drugi ne-
koliko manj spretni, ker pa je šlo za šaljivo tekmovanje in še zdaleč ne zares, so bile vse desetine nagrajene z lepimi pokali. Hraniii jih bodo za spomin na prijetno srečanje v Starem Velenju, ki so ga zaključili ob zvokih Štirih kovačev in z veselico.
Eurofolk 98 v Velenju
Krajevna skupnost Šentilj praznuje
Partnerstvo stkano na
plesnem in glasbenem izročilu
Velenje, od 27. do 30. avgusta - Francija, Italija, Hrvaška in Slovenija - to so države, iz katerih prihajajo folklorne skupine mestu Velenju partnerskih mest .Svoje bogato plesno in glasbeno izročilo bodo predstavile širšemu občinstvu na 5. po vrsti Eurofolk festivalu 98. Glavna organizatorja prireditve sta Mestna občina Velenje in Šaleško folklorno društvo Koleda.
Kot je ob tej priložnosti povedala strokovni vodja velenjskih folkloristov Neva Trampuš, je pobudo o srečanju folklornih skupin partnerskih mest dala pred petimi leti skupina iz francoskega Vienna. Vezi, stkane na plesnem in glasbenem izročilu, so tako povezale skupine Lis Primulis di Zampis iz Pagnacca (Videm, Italija), Magisterio iz
španskega Albaceta, Les Ma-ianches iz Vienne (Francija) ter velenjsko Koledo. Ker se Španci zaradi drugih obveznosti ne morejo odzvati vabilu gostiteljev, so ti na Eurofolk 98 v Velenje povabili skupino Jedinstvo iz partnerskega Splita.
Vse skupine se ponašajo z bogato tradicijo na področju folklorne dejavnosti, vse so bile gostje najrazličnejših folklornih festivalov po svetu. »Resnično smo veseli, da bomo organizatorji tokratnega srečanja Velenjčani, saj bodo ljubitelji tovrstne dejavnosti lahko spoznali skupine, ki so vedno prijazno gostile velenjsko Koledo. Špoznali bomo lahko njihovo drugačnost, njihova prizadevanja za ohranitev navad in običajev prednikov v teh državah.«
Folklorna skupina Les Maianches (Vienne, Francija) - Deluje od leta 1961 dalje, njena posebnost pa so tradicionalni plesi in pesmi 19. stoletja iz Dofineje. V programu skupine prevladujejo četvorke, polke in kola, skupina pa v svoj program uvršča tudi nekaj polkam podobnih škotskih plesov in
mazurk.
Kulturno umetniško društvo Jedinstvo, Split, Hrvaška - Svojo bogato zgodovino piše že od leta 1919 dalje. Gre za vrhunsko umetniško skupino, katere vrednost so lahko spoznali širom po svetu. Društvo razvija različne dejavnosti: glasbeno, baletno, literarno, dramsko, likovno in folklorno, vključuje 550 mladih iz Splita, ki svojo aktivnost v njem začenjajo z učenjem folklore, mandoline in kitare, najboljši pa nato predstavljajo društvo širom po svetu.
Skromno, a pestro
ŠENTILJ - Zakaj ne bi imeli tudi mi svojega praznika, so pred časom razmišljali v KS Šentilj. Ko so o tem lani povprašali sokra-jane, natančneje člane posameznih društev in političnih strank, se je večina med njimi odločila za 1. september- dan, ko praznuje Sv. Egidij, patron šentiljske cerkve. Zato bo prvi krajevni hkrati tudi farni praznik. Običajno ob takšnih priložnostih predajo svojemu namenu kakšno pridobitev. V Šentilju praznika ne bodo zaznamovali tako, ampak s prireditvami. Poimenovali pa so jih Šentiljski teden.
"Saj smo se trudili, da bi dokončali katero od načrtovanih naložb, a nam ni uspelo. Zato bomo naš prvi krajevni praznik zaznamovali skromno. Krajani in tudi vodstvo KS kar težko verjamemo, da so izrečene obljube o temeljiti obnovi ceste v Laze postale dejanja šele letos. Iz proračuna Mestne občine Velenje je zanjo predvidenih 8 milijonov tolarjev. Posodobili naj bi jo le v dolžini približno 300 metrov, ostalo prihodnje leto. V Ložnici so pred časom uredili avtobusno postajališče. /vo Dražnik: »Prvj krajevni Letos jeseni naj bi se lotili	k bQmQ zaznamovalj
razširitve pokopališča. Na-	.	,
jvečja akcija, ki nas je že, še Povsem s kulturno-sport-bolj pa nas bo zaposlovala	mmi Prireditvami m ne
prihodnje leto, bo izgradnja	pridobitvami."
prizidka k obstoječi podružnični šoli. Pridobili naj bi še dve učilnici in vrtec," je na kratko predstavil letošnje aktivnosti predsednik KS Šentilj Ivo Dražnik. Pohvalil je prizadevne člane za to imenovanega gradbenega odbora, ki so se zadeve lotili z vso resnostjo in odgovornostjo, prav tako je krajane, ki so se odzvali v dobrodelni akciji zbiranja denarja, lesa in drugega materiala za naložbo. V ta namen so organizirali še dobrodelni koncert. Letos naj bi za prizidek uredili vso potrebno dokumentacijo, same izgradnje pa naj bi lotili prihodnje leto in jo še isto leto predali svojemu namenu. "Čeprav svet KS v tej sestavi deluje šele drugo leto se ob naštetih aktivnostih pripravljamo na volitev novih članov."
Leto 1999 ne bo le leto, v katerem bodo krajani štirih zaselkov KS Šentilj - Silove, Laz, Ložnice in Arnač - gradili le prizidka k šoli, urejali okolico okoli nje in ostale naprave oziroma objekte, ampak naj bi dorekli tudi, kaj bodo naredili z objektom stare šole. "O tem, kaj bomo naredili z njo, smo se pogovarjali že na mnogih ravneh, vendar za zdaj še nismo našli rešitve, sprejemljive za čimširši krog krajanov. Idej ne manjka. Ob tem bo potrebno pristopiti tudi k ureditvi kanalizacije za celotno KS, pa še kakšen meter ceste bo potrebno asfaltirati, saj jih imamo še kar nekaj kilometrov makadamskih."
Da ne bi 1. september šel neopazno mimo, so za prvi krajevni praznik pripravili splet prireditev. "Šentiljski teden" je otvorila sobotna likovna kolonija članov Društva šaleških likovnikov. Ti so ustvarjali v okolici Šentilja, svoja dela so podarili KS, ta jih bo prodala in izkupiček od prodaje namenila za izgradnjo prizidka k šoli. Minulo nedeljo so v farni cerkvi pripravili slovesnost parov, ki praznujejo letos okrogle jubileje, nedeljsko popoldne pa so zaznamovale šaljive igre na tamkajšnjem večnamenskem športnem igrišču. Danes (v četrtek) bodo, prav tako na igrišču, ob 17. uri pripravili otroški živ-žav, dan kasneje se bodo na koncertu (ob 20. uri) v cerkvi predstavili pevci mladinskega mešanega zbora. Kot gostje bodo na njem nastopili Voglarji iz Vinske Gore. V soboto, 29. avgusta, se bodo lahko krajani podali na planinski pohod po obromkih Šentilja (zbirno mesto bo ob 8. uri pri tamkajšnjem domu krajanov), ob 18. uri pa se bodo zabavali na nogometnem turnirju na igrišču. Splet prireditev Šentiljski teden bodo sklenili v nedeljo s slovesno mašo in procesijo .
■ tp
In kje bodo folklorne skupine zapele, zaigrale in zaplesale?
Danes (v četrtek) ob 18. uri pred velenjsko Namo skupina iz Italije, ob 19.30 v hotelu Vesna v Topolšici skupini iz Hrvaške in Italije; jutri (v petek) ob 18. uri pred Namo v Velenju skupina iz Francije, na Titovem trgu pa ob 19.30 skupini iz Hrvaške in Italije; v soboto, 29. avgusta, bodo na glavnem koncertu (začeli ga bodo ob 18. uri na Titovem trgu v Velenju) nastopile vse udeleženke letošnjega Eurofolka. Na osrednje prizorišče bodo prišle v sprevodu, ki bo uro prej, torej ob 17-tih, krenil s kotalk-ališča po velenjskih ulicah; zadnji dan v nedeljo, 30. avgusta, se bo pri restavraciji Jezero v Velenju predstavila hrvaška skupina (začetek prireditve bo ob 17. uri), v hotelu Vesna v Topolšici pa gostje iz Italije. Ti bodo svoj nastop začeli ob 19.30 uri.
Folklorna skupina Lis Primulis Di Zampis, Pagnacco - Videm, Italija - V15 let obstoja sije znala utreti pot v folklornem svetu. O tem pričajo priznanja, kijih je osvojila na mednarodnih festivalih. Na svojih nastopih predstavlja najizvirnejšo glasbo in plese področja, od koder prihaja - iz Furlanije. Skupina je zanimiva tudi zaradi noš, ki so sad dolgoletnih temeljitih zgodovinskih raziskav furlanske tkalske obrti »od
morja do hribov« tega področja.
Organizatorji Eurofolk festivala 98 upajo, da bodo dnevi od 27. do 30. avgusta minili v prijetnem razpoloženju in želji po ponovnem
snidenju ne le med skupinami, ampak tudi med ljubitelji folklorne dejavnosti ob blizu in daleč.
mtp