Tadeja Tominšek Čehulić USMRČENI PO SODBAH VOJAŠKIH IN CIVILNIH SODIŠČ 1945=1952 USMRČENI PO SODBAH VOjAŠKBH SODIŠČ 1945-19521 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Anrather Leopold, Maribor ? VS 18. 7.1945 Arhar Franc, 20. 9.1925, Dolnji Logatec Pekovski pomočnik Organizator Črne roke 3 24. 6.1945 VS IV. armade v Ljubljani 5. 8.1945 1 ARS, AS 1931, šk. 1071. Politični obsojenci, Seznam usmrčenih 1945-1952; Smrtne žrtve, INZ; Dachauski procesi. 2 Po takrat veljavnem kazenskem zakoniku je bil obsojenec lahko obsojen na smrt z ustrelitvijo ali obešanjem. Za tiste, ki so bili obešeni, je to posebej navedeno. 3 23. 6. 1945 se je pred Vojaškim sodiščem 4. armade v Ljubljani začel odmeven proces, s katerim so, kot je poročal Slovenski poročevalec, želeli zadostiti svojcem žrtev »iz Notranjske, s Štajerske in iz Ljubljane«. Tako so z izbranimi 11 obtoženci sodili organizacijama Švabsko nemški kulturni zvezi in Štajerski domovinski zvezi, z obtoženci iz vrst Slovenskega domobranstva pa so želeli utemeljevati izdajalsko naravo domobranstva. Na istem sojenju so se tako znašli domači (nacificirani) Nemci, ki so sodelovali v omenjenih organizacijah, pa tudi kulturnik Narte Velikonja, ki je bil obtožen, da je bil ideolog domobranstva. Vsi obtoženi so bili obsojeni na smrt in kmalu zatem usmrčeni. Slovenski — poročevalec, 23. 6. 1945, str. 2, 3; 24. 6. 1945, str. 3. Franc Arharje bil skupaj s še dvema domobranskima častnikoma obtožen organiziranja Črne roke. 290 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Bambič Anton, 28. 9. 1913, Črešnjevec Slovensko domobranstvo VS 11.11.1945 Bano Štefanija, 25.12.1909, Ljubljana Gospodinja, vdova častnika Slovenskega domobranstva Ovaduštvo 4 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Barle Karl, 3. 5.1910, Šmartno pri Slovenj Gradcu Inženir kemije 1. dachauski proces 5 Rehabilitiran 1976. leta. 26.4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 Beč Franc, 11.9.1912 Sodelovanje z okupatorjem 29. 3.1946 VS IV. armade 28. 5.1946 Bedo Lovrenc, 3. 9.1924, Središče ob Dravi Sodelovanje z okupatorjem 11.10.1946 VS IV. armade 12.12.1946 Benko Jože, 3. 2.1889, Vanča vas Industrialec Obtožen gospodar ­ skega sodelovanja z madžarskimi okupacijskimi oblastmi 6 VS Mariborskega vojnega področja 12. 6.1945 Berkopec Ivan, 27.11.1917, Vinica Kovaški pomočnik Črna roka, Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30.6.1945 4 Zadnje dni junija 1945 leta je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proces proti pripadnikom Policijskega varnostnega zbora. Bil je javen, prenašali so ga celo po zvočnikih na ulicah. Po čustveno obarvanih razpravah je sodišče 29. 6. razglasilo 15 smrtnih in 5 zapornih kazni. Naslednji dan je sodišče vdovi domobranskega nadporočnika Štefaniji Bano namesto 10-letne zaporne kazni (pod obtožbo ovaduštva) dosodilo kazen na smrt z ustrelitvijo, medtem ko je domobranskega poročnika pomilostilo in mu zaporno kazen s 15 let znižalo na 8. Prvoobtoženi Jože Hlebec je naslednji dan storil samomor, druge kazni so bile izvedene. 5 Leta 1948 in 1949 je bilo v Sloveniji devet sodnih procesov proti 34 pomembnim komunistom. Prvi je od 20. do 26.4.1948 potekal pred vojaškim sodiščem, drugi pred civilnimi. Obsojeni so bili na visoke zaporne kazni in na smrt, 11 smrtnih kazni je bilo opravljenih. Več v: Dachauski procesi. Karl Barle je bil obtožen, da naj bi se povezal z agentom tuje obveščevalne službe, z njo sodeloval ter izvajal razne sabotaže na industrijskih objektih. V ta namen naj bi se povezal s soobtoženima Martinom Prestrlom in Brankom Diehlom. Kot visok državni predstavnik naj bi na vplivna mesta poslavljal gestapovske sodelavce. 6 V Prekmurju so pred vojaškim sodiščem zaradi gospodarskega sodelovanja z madžarskimi okupacijskimi oblastmi obsodili na smrt in usmrtili predvojnega poslanca in industrialca Jožeta Benka ter direktorja Prekmurske banke Jožeta Lipiča. Oba sta med vojno sedela v odboru Madžarskega izobraževalnega društva (VMKE), ki je bilo tedaj pojem madžarizacije Prekmurja. Slovenski poročevalec, 31. 5. 1945, str. 2; Godina, Prekmurje 1941-1945, str. 29-34; Jerič, Zgodovina madžarizacije v Prekmurju. Več o rehabilitaciji Jožeta Benka v: UL RS, št. 23/1994, 6. 5. 1994. Ustavno sodišče utemeljuje, da sodba proti Jožetu Benku ni veljavna, ker je temeljila na Uredbi o vojaških sodiščih z dne 24. 5. 1944, ki ni bila nikoli javno objavljena in naj celo ne bi bila datirana. Poleg tega se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo tiste določbe te uredbe, »ki so bile že v času nastanka in uporabe uredbe v nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli in so tudi v nasprotju z ustavo Republike Slovenije.« Tominšek ČehuLić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 291 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 BevcVid, 11.6.1886, Podvine Policijski nadporočnik Črna roka, Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Bitenc Jože, 17. 2.1906, Črnuče Posestnik Nadporočnik Slovenskega domobranstva, poveljnik čete v Logatcu (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS Ljubljana 5. 8.1945 Breznikar Izidor, 14. 2.1922, Vrh Mizarski pomočnik Slovensko domobranstvo Verjetno obsojen pred VS Ljubljana 1946 Bruderman Otmar, 16.11.1903, Maribor Verjetno obsojen pred VS Maribor julij 1945 Bujan Anton, 8. 5.1917 Sodelovanje z okupatorjem 31.12.1945 VS 3. divizije IV. armade 31.1.1946 Christi Heinrich, 12.2.1894, Aranschweigen, nemški državljan Polkovnik Komandant 139. polka dopolnilne in izobraževalne divizije 7 19. 7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 Diehl Branko, 27. 7.1905, Celje Dipl. filozof in inženir 1. dachauski proces. 8 Rehabilitiran 1976 leta (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS v Ljubljani 12. 5.1948 Dolničar Alojz, 25. 7.1912, Ljubljana Klepar Aktivni sodelavec Gestapa 28. 8.1945 VSLVP 27.11.1945 Dovč Ivan, 6. 9.1889, Slape Slovensko domobranstvo 18.7.1945 VSLVP 29. 9.1945 Drstevšek Drago, 19.11.1924 Šofer Dezerter, poskus pobega čez mejo, večkratni prehod meje zaradi vohunstva. 2. 2.1950 VS Ljubljana 23. 5.1950 7 Med sodnimi procesi proti nemškim vojnim zločincem je bil najpomembnejši proces proti vodilnim nacističnim političnim in vojaškim funkcionarjem, ki je potekal v Ljubljani od 11. do 19. 7. 1947, in na katerem so sodili dr. Friedrichu Rainerju (1903-1947) in njegovim sodelavcem. Večina je bila obsojena na smrt. Pri teh procesih je sodišče izhajalo iz določb konference Sveta zunanjih ministrov štirih velesil jeseni 1945 v Moskvi in določil statuta mednarodnega sodišča v Nürnbergu. Med te procese je sodilo še nekaj manj odmevnih procesov proti nemškim gospodarstvenikom, članom Kulturbunda ipd. - Repe, Povojni sodni procesi, str. 54-63. 8 Obtožen je bil, da je kot agent Gestapa ob vrnitvi iz taborišča Dachau junija 1945 s pomočniki sestavil lažno poročilo o svojem delovanjuin delovanju gestapovskih sodelavcev vDachauu ter s tem onemogočil njihovo odkritje. Po vojni naj bi deloval za tujo obveščevalno službo, načrtoval in vršil sabotaže v gospodarstvu. V preiskavi in na razpravi je krivdo priznal, a so bila njegova pričanja po mnenju sodišča neprepričljiva, ker niso bila podprta z dokazi, razen s podobnimi priznanji soobtožencev. 292 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Duscha Paul, 30. 4.1910, Gradenz, nemški državljan Trgovski pomočnik Oficir za zvezo, šef nemške policije, vojni zločini 20. 3.1949 VSLVP 20. 4.1949 Egert Alojz, 10.6.1921, Spodnje Dane Posestniški sin Aktivni sodelavec Gestapa 28. 8.1945 VSLVP 27.11.1945 Eržen Ludvik, 29. 6.1925, Lučine Kmečki sin Slovenski narodno varnostni zbor 8. 7.1945 VS 7.1945 Fais Ivan, 20. 9.1883, Sebeborci Sodelovanje z okupatorjem 26. 7.1945 VS 28.11.1945 Farnleitner Herman, 3. 4.1908, Weiz, avstrijski državljan Kriminalistični uradnik SS enote, vojni zločini 8.10.1948 VS Ljubljana 26.12.1948 Filipič Erih, 1. 8.1908, Maribor, bival v Avstriji, avstrijski državljan Ključavničar Gestapo, vojni zločini 8.10.1948 VS Ljubljana 26.12.1948 obešen Fleckner Hans, 2.10.1897, Krefeld, nemški državljan Komandant 13. SS policijskega polka (glej opombo 7) 19.7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 obešen Gaber Ivan, 22.4.19211 Sodelovanje z okupatorjem 1.8.1945 VSLVP 12.12.1945 Gasser Pavel, 26. 9.1903, Innsbruck, italijanski državljan, avstrijska narodnost Električar 1. dachauski proces. 9 Rehabilitiran 1976. leta. 26. 4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 Gerlach Reinhold, 9. 4.1910, Emilienthal, nemški državljan Gestapo, vojni zločini (glej opombo 7) 19.7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 obešen Glaser dr. Helmut, 29.7.1910, Gmünd, avstrijski državljan Nemška varnostna služba, vojni zločini.10 (glej opombo 7) 19. 7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18.8.1947 obešen Gollitsch Eduard, 1875, živel v Celju Zdravnik, primarij Član Švabsko nem­ ške kulturne zveze Verjetno obsojen pred VS Maribor 1945 Gorjanc Ciril, Kranj, 1913 Verjetno obsojen pred VS 2.1946 9 Obtožnica ga bremeni, da je bil sodelavec Gestapa v Dachauu, da je delal zločine in kot agent tujih obveščevalnih služb po vojni deloval proti Jugoslaviji. V preiskavi je večkrat spreminjal svoje izjave, na razpravi pa priznal, da je pretepal bolnike, kar naj bi dokazale tudi priče. Vse druge obtožbe je zanikal. 10 Obtožen je bil, da je kot vodja Urada za preseljevanje organiziral izseljevanje prebivalstva, vodil priprave in izvedbo etničnega čiščenja na Gorenjskem. - Elste, Nacistična Avstrija na zatožni klopi, str. 173. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 293 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Guček Ivan, 27. 8.1893, Pongrac pri Grižah Aktivni sodelavec Gestapa 4. 7.1945 VSLVP 3.11.1945 Hacin Lovro, 23. 8.1886, Trata pri Velesovem Pravnik in policijski uradnik Vodja Policijskega varnostnega zbora v Ljubljani, vojni zločini11 30. 8.1946 VS v Ljubljani 4. 9.1946 Hlebec Jože, 19. 4.1912, Slovenski Javornik, bival v Ljubljani Nameščenec Črna roka, Gestapo, Policijski varnostni zbor, zveze s slo ­ venskimi četniki 12 29.6.1945 VS Ljubljana, 30. 6.1945 samomor Himmer Robert, 25. 3.1890, Beljak, bival v Celju Zasebni uradnik Župan v časa nemške okupacije (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade v Ljubljani 5. 8.1945 Hochsteiner Walter, 11.6.1909, Weitensfeld, avstrijski državljan Okrožni vodja NSDAP na Gorenjskem, vojni zločinec. 13 (glej opombo 7) 19. 7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 obešen Hösling Hans, 20. 9.1880, Erlach- Hessen, nemški državljan Komandant rezervne divizije gorskih lovcev (Gebirgsjäger) (glej opombo 7) 19.7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18.8.1947 Jazbar Franc, 30. 5.1923, Mozelj Črna roka, Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Jelen Franc, 23. 3.1910 ali 16. 4. 1910 Zidar ali kovač Sodelovanje z okupatorjem (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade V Ljubljani 5. 8.1945 11 Na procesu, ki je potekal od 21. do 30. 8. 1946, se je ob sojenju (v odsotnosti) članu slovenske emigrantske vlade dr. Mihi Kreku in ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki sta bila obsojena medvojne politične in vojaške kolaboracije, pokazal interes obračuna s predvojno politično elito in najvišjimi predstavniki Cerkve. Na tem procesu so na smrt obsodili tudi poveljnika nemških policijskih sil v Sloveniji Erwina Rösenerja in vodjo Policijskega varnostnega zbora v Ljubljani Lovra Hacina. Tudi v širšem jugoslovanskem okviru je bil to čas, ko so oblasti na sodnih procesih obračunavale s predstavniki premaganih režimov, torej proti ustaškim prvakom na Hrvaškem, nato proti Draži Mihailoviču, ki je bil obsojen na smrt pozno poleti 1946, kakor tudi jeseni istega leta obsojenemu zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu in ne nazadnje proti organizatorjem VMRO v Skopju. - Dachauski procesi, str. 79; Repe, Povojni sodni procesi, str. 54-63. 12 Bil je obtožen kot podporočnik jugoslovanske kraljeve vojske, poveljnik 1. Gorenjskega (četniškega) odreda 1943, upravnik policijskih zaporov v Ljubljani in eden od vidnih pripadnikov Črne roke. V prisotnosti nemških zasliševalcevje mučil ujete partizane. - Slovenski poročevalec, 30. 6. 1945, str. 2; Mekina, Izdaja zaveznikov za 20.000 Rajhsmark. 13 Elste, Nacistična Avstrija na zatožni klopi, str. 174. 294 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Jereb Jože, 26.4.1919, Osolnik Sodelovanje z Gestapom 21.7.1945 VS 27.11.1945 Juranič Oskar, živel v Beogradu Dipl. pravnik 1. dachauski proces 14 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS v Ljubljani 12. 5.1948 Kajba Friderik, 18. 2.1914, Šoštanj Zlatar Pripadnik nemške vojske (Wehrmacht) VS Trogir 22. 5.1945 Trogir Klemenčič Peter, 28. 6.1912, Apače Sodelavec Gestapa 5. 8.1945 VSLVP 3.11.1945 Klenovšek Franc, 29. 4.1909, Kompolje Policist Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Klinc Marta, Babinci, 23.4.1920 Uslužbenka Obtožena izdaje Verjetno obsojena pred VS Ljutomer (morda 30. 6.) 1945 Klinc Marta, Cezanjevci, 25.12.1886 VS Ljutomer 30. 6.1945 Kočiš Peter, 26. 4.1909, Apatin Verjetno obsojen pred VS Maribor marec 1946 Kores Franc, 1911, Maribor Trgovec VS Maribor januar 1946 Kosmač Rudolf, 5 .4.1898, Voisberg (Avstrija), živel v Ljubljani Ključavničar Narednik Slovenskega domobranstva (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade, senat v Celju 3. 8.1945 Koželj Stanislav, 23.10.1924, Zagrič Kmečki delavec Slovensko domobranstvo VS 8.12.1945 Krabitza Jožef, roj. na Češkem, avstrijski državljan Gestapo 8.10.1948 VS Ljubljana 26.12.1948 obešen Krajnc Boris, 25.12.1913, Reka Ing. kemije, profesor, visoki državni uradnik 1. dachauski proces 15 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 14 Bil je obtožen sodelovanja s tujo obveščevalno službo in skupaj s soobtoženim Brankom Diehlom sodelovanja z Gestapom. V preiskavi je večkrat spreminjal zagovor in na razpravi vse priznal, razen izdajstva ene osebe. Po oceni sodišča priznanja niso bila podprta z zadostnimi argumenti, temveč so izhajala iz predpostavk, sklepanj in analogije. 15 Obtožen je bil, da se je z lažno biografijo kot gestapovski agent vrinil na visoko državno funkcijo, zato da bi pridobival pomembne podatke o gospodarstvu države. Med drugim naj bi dajal prednost nekaterim soobtožencem, da bi tako ti lahko razširili vohunsko delovanje. Soobtoženemu Branku Diehlu naj bi dajal podatke o delu na univerzi, med vojno pa sodeloval z Gestapom. Sodišče je ugotovilo, da nekatere točke obtožnice temeljijo na sklepanju ali domnevi, ponekod dokazni postopek ni bil izveden, ni bilo dokazov, da bi bil agent Gestapa. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 295 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Krell Jože, 14.1.1899, Celje, Nemec, državljan DFJ Trgovec Pristaš nacizma, Kulturbund (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade, senat v Celju 3. 8.1945 Kubier Ludvik, roj. 2. 9.1899, nemški državljan General gorskih lovcev, vojni zločini (glej opombo 7) 19.7.1947 VS v Ljubljani 18. 8.1947 Kukovec Jože, 7.4.1917, Orešje Sodelovanje z okupatorjem 1.8.1945 VS Ljubljana 13.11.1945 Kupnik Edmund, 20.11.1884, Kostrivnica, nemške narodnosti Odvetnik Sodelovanje z okupatorjem 1. 8.1945 VS Ljubljana 13.11 .1945 Kuss Leon, 28. 3.1901, Scheifling, nemške narodnosti Trgovski nameščenec Okrajni vodja NSDAP v Kranju 16 (glej opombo 7) 19. 7.1947 VS IV. armade 18. 8.1947 obešen Lah Marija, 27.3.1882, Branoslavci Posestnica Sodelovanje z okupatorjem Verjetno obsojena pred VS 1945 Lamprecht Koloman, roj. 8. 9.1894, Griifen (Avstrija) Sodelovanje z Gestapom 5.7.1945 VSLVP 3.11.1945 Obešen Leban Jožef, 1928, Poljubinj Delavec Sodelovanje z okupatorjem VSVVP 18.7.1945 Leskovic Dušan, 28. 9.1922, Ljubljana Študent teologije Slovenski narodno varnostni zbor 8.7.1945 VS VVP 14. 7.1945 Ličen Vladimir, 19. 9.1912, Žavlje (Italija) Prof. kemije 1. dachauski proces 17 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 Lipič Jože, Murska Sobota Bankir Obtožen gospodars ­ kega sodelovanja z madžarskimi zased ­ benimi oblastmi 18 VSMVP 12. 6.1945 Murska Sobota Lipuš Vera, 1. 5.1912, Ljubljana Trgovska pomočnica Sodelovanje pri Policijskem varnostnem zboru (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 16 Obtožen je bil, da je sodeloval pri raznarodovanju, izseljevanju, prisilni mobilizaciji, pošiljanju ljudi na prisilno delo. - Elste, Nacistična Avstrija na zatožni klopi, str. 183. 17 Obtožen je bil, da naj bi kot sodelavec Gestapa delal v laboratoriju bolnice v Dachauu, vohunil za interniranci, po vojni pa kot agent tuje obveščevalne službe sabotiral proizvodnjo v tovarni lakov. V preiskavi je priznal krivdo, ki ni bila z ničimer dokazana. Dokumenti o delu v tovarni dokazujejo, da se je ves čas trudil izboljšati proizvodnjo. 18 ARS, AS 1851, t. e. 160. Sodba, Vojaško sodišče Mariborskega vojnega področja, Maribor, SA 97/45; Višje vojaško sodišče, SA 140/45. 296 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Lukan Janez, 7.12.1927, Rovte Vrtnarski pomočnik Slovenski narodno varnostni zbor 8.7.1945 VS VVP 14. 7.1945 Lurker Otto, 28. 7.1896, Griesheim, nemški državljan Policijski uradnik Višji policijski inšpektor, vojni zločini19 29. 3.1949 VS Ljubljana 20. 4.1949 obešen Malec Anton, 20. 5.1909, Kuršinci Zidar Slovenski narodno varnostni zbor Verjetno obsojen pred VS 1946 Mautinger Jože, 3. 9.1926, Dolnja Košana Umor zaradi koristoljubja 9.12.1949 VS V Ljubljani 4. 5.1952 Medved Anton, 27. 9.1918, Gombišče Slovensko domobranstvo 3.10.1945 VSVVP 13.11.1945 Medved Franc, 4. 9.1894, Masore Nemškim silam pokazal položaj partizanske bolnice 21.8.1945 VSVVP 4.10.1945 Mesarič Veronika, 30.12.1904, Žamenci Verjetno obsojena pred VS 1946 (?) Mežik Jože, 25.5.1882 Gestapo 10.7.1945 VS Ljubljana 27.11.1947 Müller Franc, 25. 4.1912, Domžale Gestapo (glej opombo 7) 19. 7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 Neubert Günter, 9. 4.1912, Berlin, nemški državljan Namestnik komandanta 28. SS polka, vojni zločini (glej opombo 7) 19. 7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 Neumann Avgust, Soča VS Ljubljana julij 1945 Novak Ivan, 16.1.1923, Trebelno Dijak Slovenski narodno varnostni zbor 8. 7.1945 VSVVP 14.7.1945 Oswald Stane, 11. 8.1907, Ljubljana Inženir geodezije 1. dachauski proces 20 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26.4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 19 Bil je obsojen kot komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem (do marca 1943). Med drugim je poleti 1942 vodil aretacije sodelavcev osvobodilnega gibanja in njihovih svojcev, odrejal ustrelitve talcev in deportacije v koncentracijska taborišča. 20 Bil je obtožen, da je bil kot agent Gestapa 1941 leta poslan v Dachau, kjer naj bi deloval kot agent- provokator, da je bil član vohunske organizacije v službi tuje obveščevalne službe, ki je imela za cilj s sabotažami in drugimi akcijami zrušiti državni red FLRJ. Kot visok državni predstavnik naj bi na vplivna mesta postavljal gestapovske sodelavce in soobtoženemu Branku Diehlu posredoval zaupne podatke. Na razpravi je priznal obtožbe in obremenil soobdolžence; glede dajanja podatkov Diehlu pa je trdil, da mu jih je dajal kot inšpektorju in da ni vedel, da je bil Diehl sodelavec Gestapa. Sodišče ocenjuje, da so kot pri drugih tudi njegova pričanja neprepričljiva, ker niso bila podprta z dokazi, razen s podobnimi priznanji soobtožencev. Tominšek Čehulič; Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 297 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Paidasch Eduard, 12. 3.1900, Brežice Brivec Propagandni šef Štajerske domovinske zveze (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade, senat v Celju 5. 8.1945 Paučnik Jožef, 22. 2.1890, Srževica Železničar Sodelovanje z okupatorjem 3. 8.1945 VS IV. armade, senat v Celju 21.11.1945 Peteh Albin, 31.10.1907, Adlešiči Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Peterc Matija, 27.11.1898, trnje Sodelovanje z okupatorjem 26. 7.1945 VS Maribor 28.11.1945 Peterka Janez, Murska Sobota Trgovski poslovodja Stranka puščičastih križev, 21 sodelo ­ vanje pri raznaro ­ dovalnih ukrepih 18. 7.1945 VS Murska Sobota 23. 7.1945 Podpečan Jože, 25. 2.1903, Dobrna Šofer Gestapo 7. 8.1945 VSLVP 27.11.1945 Polnar Leopold, 20. 6.1907, Zgornja Hudinja Mesar Sodelovanje z okupatorjem 3. 8.1945 VS IV. armade, senat v Celju 21.11.1945 Potecin Franc, 7. 9.1907, Verče Vojak Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Poznič Erhart, 6.10.1898, Trst Sodelovanje z Gestapom VS (?) 29. 5.1945 Presterl Martin, 8. 3.1916, Gradec, avstrijske narodnosti Učitelj 1. dachauski proces 22 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26.4.1948 Vojaško sodišče v Ljubljani 12. 5.1948 21 V drugi polovici julija so v Murski Soboti sodili petim obtožencem, in sicer vodji in članom murskosoboške madžarske fašistične Stranke puščičastih križev Ferenca Szdlasija ter članu Madžarskega kulturnega društva. Le zadnji obtoženec ni bil obsojen na smrt, saj je dokazal, daje bil v omenjeno društvo vključen pod prisilo, v njegovo korist pa je pričalo tudi nekaj sokrajanov, ki jih je rešil internacije. Dokaze, da je bila smrtna kazen izvršena, imamo sicer le za tri obsojence, in sicer Janeza Peterko, Ladislava Štrokaia in Jožefa Turka. - Slovenski poročevalec, 17. 7. 1945, str. 6; Smrtne žrtve, INZ. 22 Bil je obtožen, da je kot sodelavec Gestapa deloval v taboriščih Dachau in Augsburg; julija 1945 pa naj bi se kot bivši gestapovski agent na Dunaju povezal s tujim vohunskim centrom in opravljal vohunsko službo med jugoslovanskimi predstavniki v Avstriji. Načrtoval naj bi diverzije in sabotaže na industrijskih objektih in leta 1946 med seboj povezal stare gestapovske agente iz Dachaua. 298 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Puffier Janko, 8. 6.1905, Hrastnik Steklar 1. dachauski proces 23 Rehabilitiran 1976 leta. (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 Rainer Friedrich, 28.7.1903, Šentvid ob Glini, nemški državljan Notar Šef okupacijske civilne uprave. 24 (Glej opombo 7) 19.7.1947 VS IV. armade V Ljubljani 18. 8.1947 (domnevno ustreljen najkasneje na začetku 1950)25 Rakar Alojz, 24. 9.1924, Šentlovrenc Menih Slovenski narodno varnostni zbor 8. 7.1945 VS VVP 14. 7.1945 Rauter Alojz, 25.1.1898, Cezanjevci, Kmet VS (?) 1945 Raztresen Jože, 24. 8.1901, Hlevni Vrh Policijski stražnik Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Repovž Jože, 22. 3.1921, Krmelj Strojnik Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Robida Viktor, 16. 4.1890, Braslovče Brivec Vojni zločini, član Štajerske domovinske zveze (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. Armade V Ljubljani 5. 7.1945 Rösener Erwin, 2. 2.1902, Schwerte, nemški državljan Policijski in SS general Višji policijski in SS vodja, vojni zločini26 (glej opombo 11) 30. 8.1946 VS v Ljubljani 4. 9.1946 obešen 23 Bil je obtožen, da je soobtoženemu naročil, da zažge tovarno (steklarno v Hrastniku, op. a.). Na prvi stopnji ni priznal ničesar, zato so obtožbo na Vrhovnem sodišču razširili na domnevno sodelovanje z Gestapom. V preiskavi je večkrat spreminjal izjave, nazadnje vse priznal, na razpravi pa je vsa priznanja preklical. 24 Rainer je bil kot šef civilne uprave za Gorenjsko (od aprila do decembra 1941) in kot Vrhovni komisar Operacijske cone Jadransko primorje (od septembra 1943 do maja 1945) obsojen zaradi priprave priključitve dela slovenskega ozemlja k nemškemu rajhu, izvajanja germanizacije in neomejenega odločanja o življenju in smrti slovenskega prebivalstva, ropanja slovenskega premoženja, prisilne mobilizacije Slovencev v nemško vojsko, hujskanja k državljanski vojni in vsiljevanja nemškega državljanstva. Bil je torej soodgovoren za genocidno nemško politiko na zasedenih slovenskih ozemljih. 25 Elste, Nacistična Avstrija na zatožni klopi, str. 140-173, 187-191. 26 Pod Rösenerjevim poveljstvom so bile vse policijske in tudi vojaške sile na ozemlju Slovenije (razen Primorske). Vodil je skoraj vse velike operacije proti slovenskim partizanom v osrednji Sloveniji. Obsojen je bil na t. i. Rupnikovem procesu. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 299 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 Rupnik Leon, 8.10.1880, Lokve pri Čepovanu General Jugoslo ­ vanske kraljeve vojske, politik Predsednik pokra ­ jinske uprave 27 (glej opombo 11) 30. 8.1946 VS v Ljubljani 4. 9.1946 Scheichenbauer Otmar, 23.10.1891, Ptuj Sodelovanje z okupatorjem 18.7.1945 VS 13.11.1945 Schöberl Richard, 19. 3.1889, Furman- Bruck, avstrijski državljan Član okupacijske obveščevalne slu ­ žbe, vojni zločinec 29. 3.1949 VS Ljubljana 2. 6.1949 obešen Simenčič Tomaž, 5.12.1895, Plitvice, bival v Ljutomeru Sodelovanje z okupatorjem 26. 7.1945 VS v Mariboru 28.11.1945 Skoberne dr. Jurij, 1. 3.1882, Celje, nemške narodnosti Odvetnik Sodelovanje z okupatorjem (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade v Ljubljani 5. 8.1945 Skoberne Pavel, 4. 4.1891, Celje, nemške narodnosti Oskrbnik posestva Sodelovanje z okupatorjem (glej opombo 3) 24. 6.1945 VS IV. armade v Ljubljani 5. 8.1945 Smole Alojz, 9. 6.1923, Kamnik pod Krimom Električar Slovensko domobranstvo 28. 8.1945 VSLVP 27.11.1945 Stepišnik Milan, 11.11.1910, Ljubljana Inženir kemije 1. dachauski proces 28 Rehabilitiran leta 1976. (glej opombo 5) 26. 4.1948 VS Ljubljana 12. 5.1948 Svetina Vincenc, 29. 7.1914, Koroška Bela Čevljar Medvojno izdajstvo, nekdanji partizan VS (?) 1945 Šelauf Jožef, 30.7.1902 Kriglach VS Maribor 21.11.1945 27 Rupnik je bil obtožen, da je kot predsednik Pokrajinske uprave širil protikomunistično propagando, organiziral civilni in policijski aparat ter imel stike z Gestapom in povezave z ustaši. Sodeloval je z okupacijskimi oblastmi; agitiral med nekdanjimi jugoslovanskimi oficirji, naj ostanejo lojalni okupatorju. Italijanske okupacijske oblasti so ga pomladi 1942 postavile za župana Ljubljane, nakar je organiziral italijanski civilni aparat. Obtožen je bil organizacije Slovenskega domobranstva, podpiranja slovenskega četništva, da je bil od septembra 1943 predsednik Pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine, organiziranja protikomunističnih predavanj. V svojem zagovoru je poudaril, da mu je žal, da je napačno ocenil politično situacijo. Izjavil je tudi, da nobenega človeka ni zavrnil, če ga je za kaj prosil, a če ni mogel pomagati, je zanj zastavil kakšno dobro besedo. Oboroženi protipartizanski oddelki (vaške straže in Slovensko domobranstvo), kot pravi v zagovoru, niso bili podrejeni njemu, temveč okupacijskim oblastem. Zanikal je, da bi dal v Kragujevcu aretirati 15 ljudi, prav tako je zanikal, da bi kdajkoli nameraval vstopiti v »hrvaško vojsko« in da bi prosil za nemško državljanstvo. Več v: Željeznjov, Rupnikov proces. 28 Bil je obtožen, da se je po vojni kot nekdanji gestapovski agent povezal s tujo obveščevalno službo in da je izvrševal sabotaže v tovarni Impol v Slovenski Bistrici, kjer je bil direktor. Nekatere točke obtožnice temeljijo na sklepanju ali domnevi, ponekod dokazni postopek ni bil izveden, ni dokazov, da bi bil agent Gestapa. 300 Nasilje vojnih in povojnih dni Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 24. 9.1890, Kranj okupatorjem VSLVP Štrokai Ladislav, 23.1.1913, Bratonci Šofer Stranka puščičastih križev, sodelovanje pri raznarodovalnih ukrepih (glej opombo 21) 18. 7.1945 VS Maribor 23. 7.1945 Murska Sobota Štrucl Rafael, 20.10.1921, Celje Trgovec Policijski varnostni zbor, Črna roka (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Šuflaj dr. Emanuel, 24. 8.1887, Velike Lašče Polkovnik v pokoju Slovensko domobranstvo, sodelavec Leona Rupnika 10.7.1945 VSLVP 27.11.1945 Švalj Franc, 7.12.1888, Kočarija Divizijsko sodišče v Ljubljani 18. 5.1946 Tosti Avgust, 18.10.1882, Trst 8. 7.1945 VS VVP 14. 7.1945 Turk Jožef, 23. 4.1908, Murska Sobota Gostilničar Stranka puščičastih križev, sodelovanje pri raznarodovalnih ukrepih (glej opombo 21) 18. 7.1945 VS v Mariboru 23.7.1945 Murska Sobota Turk Milan, 19. 7.1913, Podgrad Kovinostrugar Sodelovanje z okupatorjem 31. 7.1945 VS Maribor 6. 2.1946 Turudič Žarko, 28. 2.1922, Mostar Kmet Ustaš 28.12.1949 VSVVP 23. 5.1950 Uhi Ivan, 19. 2.1892, Gradec (Avstrija) VS Maribor 29.12.1945 Ulepič Anton, 16. 5.1896 Sodelavec okupatorja 2. 7.1945 VS VPL, Divizijsko sodišče 15. 4.1946 Uršič Franc, 19. 4.1907, Metlika Profesor Gestapo VSLVP 19. 4.1946 Veber Janez, 12.10.1907, Ravne Gestapo 21.8.1945 VSLVP 27.11.1945 Veber Ludvik, 16. 8.1910, Ravne Gestapo 21.8.1945 VSLVP 27.11.1945 Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 301 Obtoženec Poklic Obtožnica Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 2 8. 6.1891, Otlica inšpektor, ideolog Slovenskega domobranstva 29 (glej opombo 3) VS IV. armade v Ljubljani Vičar Franc, 22.11.1892, Bratislavci Sodelovanje z okupatorjem 18. 7.1945 VS Maribor 13.11.1945 Vodušek Adolf, 26. 9.1917, Kočevje Vojni zločini 25. 2.1946 VS Ljubljana 19. 4.1946 Vogel Emil, 8. 5.1911, Köln, nemški državljan Strojni ključavničar Kriminalistični uradnik, vojni zločini 8.10.1948 VS 26.12.1948 obešen Vogt Josef, 30. 7.1897, Mettmann, nemški državljan Policijski uradnik SS-Stürmbannführer, komandant Varnostne policije in varnostne službe na Bledu, vojni zločini (glej opombo 7) 19.7.1947 VS IV. armade v Ljubljani 18. 8.1947 Vohl (Bohi) Andrej, 16.11.1900, Malečnik Sodelovanje z okupatorjem 18.7.1945 VS Maribor 13.11.1945 Vomberger Vincenc, 18. 7.1924, Pšenična Polica Gorenjska samozaščita Verjetno obsojen pred VS Pred 31. 8. 1945 Vončina Oto, 11.11.1904, Radovljica Policijski stražnik Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30.6.1945 Zaman Anton, 28. 5.1911, Zagreb, bival v Ljubljani Policijski stražnik Policijski varnostni zbor (glej opombo 4) 29. 6.1945 VS Ljubljana 30. 6.1945 Zidar Valter, 26.11.1910, Maribor VS Maribor 28.12.1945 Zupan Peter, 29. 5.1924 Aktivni podoficir JLA Naklepni umor iz sovraštva in pridobitništva 22. 8.1952 VS Ljubljana 26.12.1952 Žemva Adolf, 10. 09.1923, Gradec, bival v Kranju Gestapo 27.7.1945 VS Ljubljana 8.11.1945 Žgavec Franc, 2.10.1925, Jelični Vrh Delavec Slovenski narodno varnostni zbor 8.7.1945 VS VVP 14.7.1945 Žgavec Franc, 5. 5.1915, Predgriže Kmet Slovenski narodno varnostni zbor 8.7.1945 VSVVP 14. 7.1945 29 Bil je obtožen, da je bil ideolog domobranstva. Med vojno je sicer delal na prosvetnem oddelku nekdanje banovinske uprave. - Mlakar, Tragično srečanje z revolucijo: primer Narteja Velikonje. 302 Nasilje vojnih in povojnih dni 2. USMRČENI PO SODBAH CIVILNIH SODIŠČ 1945-195230 1945 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 31 Cerkovnik Franc, 25.8.1903, Šentrupert Župnik Sodelovanje z okupatorjem 32 Pritožba na sodbo, 23.12. 194533 23.12.1945 OS34 Ljubljana, K 526/45 23. 3. 1946 Jančigaj Franc, 26. 5.1878, Ljubljana Ravnatelj magistrata/ uslužbenec Sodelovanje z okupatorjem 17.12.1945 VS,35 Kpd 152/45 15. 2. 1946 Križ Ladislav, 28. 3.1900, Litija Oficir Major Slovenskega domobranstva 36 (glej opombo 32) Pritožba na sodbo, 23.12. 194537 23.12.1945 OS Ljubljana, Ko 526/45 20. 3. 1946 obešen 30 ARS, AS 1931, šk. 1071. Politični obsojenci. Seznam usmrčenih 1945-1952; Smrtne žrtve, INZ. LJU 85, ZAL, šk. 198, 199, 303, 315, 342, 351, 353, 392, 401, 402, 463, 477, 494, 499, 502, 506, 507, 542, 560, 562. Kazenski spisi na smrt obsojenih in usmrčenih od 1945 dalje; ZAC 609, šk. 286, 301, 314, 216, 317, 326, 327. Kazenski spisi na smrt obsojenih in usmrčenih od 1945 dalje; PAM 0725, šk. 66-70,80,82,85,90,91,100,101,109,110,113,116,118,119,139. Kazenski spisi nasmrt obsojenih in usmrčenih od 1945 dalje; PANG 974, šk. 51-58. Kazenski spisi na smrt obsojenih in usmrčenih od 1945 dalje; Mikola: Sodni procesi na Celjskem, str. 132-140. 31 Vsi obsojenci so bili usmrčeni v Ljubljani. 32 Decembra 1945 je v Ljubljani najbolj odmeval t. i. božični proces proti 34 ljudem, obtoženih idejnega organiziranja protipartizanskega tabora ali pa aktivnega delovanja proti partizanstvu in kolaboracije. Na njem so obsodili več domobranskih častnikov, med katerimi sta najbolj izstopala Ernest Peterlin in Ladislav Križ, ki sta bila še s tremi drugimi obsojena na smrt z ustrelitvijo. Bila sta namreč v skupini domobranskih »zarotnikov«, ki jih je zaradi suma obveščevalne dejavnosti za zaveznike Gestapo interniral v Dachau, po vojni pa so bili prisilno repatriirani. - Mlakar, Slovensko domobranstvo, str. 522-523. Obtožen je bil, da je kot idejni pobudnik, propagandist in član »izdajalske organizacije« pod vodstvom Draže Mihailoviča vohunil, ovajal in sodeloval pri aretacijah, interniranju in streljanju aktivistov OF. V poletnih racijah leta 1942 je odrejal osebe, ki so jih italijanske oblasti nato internirale v taborišča. Bilje član protikomunistične obveščevalne službe. 33 V pritožbi je zanikal, da bi bil idejni organizator protikomunističnega tabora v Šentjerneju, saj do julija 1942 naj ne bi vedel, da se je organizirala kakšna legija. Poleg tega ga v očitanem obdobju ni bilo v Šentjerneju, zveza iz Ljubljane pa po njegovem tedaj ni bila mogoča. V Šentjernej je prišel šele novembra 1942. Zanikal je, da bi sodeloval v tajni obveščevalni službi protikomunističnega tabora, ker teh organizacij ni poznal, niti ljudi, ki so v njih sodelovale. Pri italijanskih oblasteh je dvakrat prosil, naj izpuste zapornike, a je bil uslišan le enkrat. Med nemško okupacijo je tudi nekajkrat uspešno prosil, naj ne internirajo prebivalstva. Zanikal je, da bi živel v Šentjerneju v času, ko so tam organizirali domobranstvo, saj je bil odsoten od 9. 9. 1943 do 12. 4. 1944. Zanikal je, da bi bil kriv smrti Alojza Cekute, saj je zanj celo neuspešno prosil pri okupacijskih oblasteh. Zanikal je medvojno sodelovanje s soobtoženim Jožetom Rozmanom, saj ga do aretacije 24. 8. 1945 ni poznal, kar dokazuje kronologija njegovega delovanja v Novem mestu (navedel je pričo). Zanikal je, da bi koga vabil v »črno roko«. Skupaj je navedel 12 prič in priložil razbremenilni izjavi dveh župnikov. 34 Okrožno sodišče. 35 Vrhovno sodišče. Tominšek Čehulič: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 303 1945 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 31 Križaj Peter, 23. 6.1913, Ljubljana Duhovnik Slovensko domobranstvo, kurat 36 37 38 Pritožba na sodbo, 24. 6. 194539 24. 6.1945 OS Ljubljana, Ko 526/45 20. 3. 1946 obešen Mikolis Valentin, 10.12.1922, Gorenja Nemška vas Šofer in avtomehanik Slovensko domobranstvo 28.12.1945 OS Novo mesto, 40 Ko 37/45 20.4. 1946 Peterlin Ernest, 11.1.1903, Ljubljana Oficir Polkovnik Slovenskega domobranstva 41 (glej opombo 32) Pritožba na sodbo, 23.12. 194542 23.12.1945 OS Ljubljana, Ko 526/45 20. 3. 1946 obešen 36 Ladislav Križ je bil obtožen, da je bil idejni pobudnik, propagandist in član »izdajalske organizacije« pod vodstvom Draže Mihailoviča, da je vohunil, ovajal in umoril aktiviste OF, ki so bili zato zaprti, internirani ali ustreljeni. Kot domobranski major je bil obtožen, da je kriv zločinov v okolici Stične, Št. Vida in Žužemberka. 37 V pritožbi je zanikal, da bi sam ustrelil kakšnega partizana, in poudaril, da so te trditve splošne in niso podprte z dokazi. Aretacije naj bi potekale po nalogu štaba. V kolikor je šlo za samovoljne aretacije, je po zaslišanju vse aretirane izpustil. Protipartizanske akcije so izvajali po nalogu nadrejenega nemškega poveljstva ali po navodilih nadrejenega nemškega stotnika v enoti. Zanikal je, da bi bil krvoločen, kajti preprečil je eno streljanje talcev in domobranskemu štabu predal domobranca, ki je samovoljno ubil dekle. Zanikal je, da bi bil narodni izdajalec, kajti v domobranstvo je vstopil iz patriotizma; to dokazuje z dejstvom, da ga januarja 1945 Gestapo aretiral kot izdajalca, ki je deloval za zahodne zaveznike in ga interniral v Dachauu. Izjavil je, da se mu pripisuje tudi zločine drugega domobranskega bataljona tudi po tem, ko je že deloval v Novem mestu. Ustna razprava naj bi bila pomanjkljiva in obramba ni mogla predstaviti vseh svojih dokazov. 38 Obtožen je bil, daje bil idejni pobudnik, propagandist in član »izdajalske organizacije« pod vodstvom Draže Mihailoviča, da je vohunil, ovajal in umoril aktiviste OF, ki so bili zato zaprti, internirani ali ustreljeni. Kot kurat domobranske postojanke na Sv. Urhu je moralno podpiral množične umore in mučenja pripadnikov OF. 39 Zanikal je, da bi bil idejni vodja in organizator protikomunističnega tabora, ker se je do 15. 7. 1942 ukvarjal s pisanjem doktorata. Politični in vojaški položaj je malo poznal. Zanikal je, da bi junija leta 1942 sodeloval pri umorih domačinov v Bizoviku. Kot duhovnik je bil tam od 30. 10. 1942 do 9. 9. 1943 (navedel je več prič). Poleg tega so mu pripisovali dejanja, ki jih je ukazal poveljnik tamkajšnje protikomunistične enote Gabrijel Capuder; ta ga je po njegovem prihodu v Bizovik ljudem predstavil kot kaplana, ki bo »vršil kuratske posle« tudi za bizoviško posadko. Njegovih prošenj niso uslišali, če izpustitvi ni bilo naklonjeno protikomunistično vodstvo. Navedel je priče, ki bi potrdile, da je posredoval tudi za aktiviste OF. Preprečil je tudi zahtevo domobranskega poveljnika Danila Capudra, da internira še več ljudi (navedel je priče). V času obstoja bizoviške domobranske posadke tam ni služboval; navedel je 46 prič. Zanikal je, da bi dajal moralno podporo za zločinska dejanja, o komunizmu je spregovoril le »v kolikor idejno nasprotuje naukom Cerkve«. Zanikal je, da nekaterim ljudem ni pomagal rešiti se iz internacije. 40 Gradivo Okrožnega sodišča Novo mesto ni ohranjeno. 41 Kot eden od glavnih organizatorjev Slovenskega domobranstva je bil obtožen, da je bil idejni pobudnik, propagandist in organizator četništva in Slovenskega domobranstva, vohunjenja, ovajanja in umorov aktivistov OF, ki so bili zato zaprti, internirani in usmrčeni. Obtožen je bil organizacije t. i. božičnih racij v Ljubljani leta 1942. 42 V pritožbi je zanikal, da bi karkoli pisal proti OF, temveč da je leta 1944 rešil 15 aktivistov (še živeče je navedel kot priče). Na pomoč pri organiziranju MVAC, ki jo je razumel kot nekakšno prostovoljno 304 Nasilje vojnih in povojnih dni 1945 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe in sodišče Usmrtitev 31 Rozman Jože, 15. 3.1920, Gorenja Stara vas Delavec Slovensko domobranstvo, Črna roka, četništvo * 43 (glej opombo 32) Pritožba na sodbo, 23. 12.194544 23.12.1945 OS Ljubljana, Ko 526/45 20. 3. 1946 obešen Živalic Franc, 2.12.1920, Gunclje Mizar Slovensko domobranstvo 45 Pritožba na sodbo, 11.12.194546 11.12.1945 OS Ljubljana, Ko 425/46 1.4. 1946 obešen Steinbeck Friderik, 10. 5.1893, Aisendorf, Sudetski Nemec Komisar obveščevalne službe, vojni zločini 7.12.1945 OS Ljubljana, Ko 299/45 18.7. 1946 Rataj Franc, 27. 2.1903, Otočec Gradbenik Komandant domobranske posadke 20. 2.1945 OS Novo mesto, Ko 10/46-62 17.10. 1946 orožništvo, je pristal pod pritiskom italijanskih okupacijskih oblasti. Četniške odrede je organiziral po nalogu majorja Karla Novaka. Zanikal je, da bi bil organizator Slovenskega domobranstva, to nalogo naj bi dobil polkovnik Anton Kokalj. Zanikal je, da bi pri tem sodeloval z vodjem nemške policije Erwinom Rösenerjem. Akcijo proti partizanskemu gibanju so po njegovem vodile nemške okupacijske oblasti, sam pa je upal na zavezniško invazijo na Slovenijo. Zatrdil je, da se je Slovenskemu domobranstvu pridružil po prigovarjanju polkovnika Vladimirja Vauhnika, da bi znotraj domobranstva opravljal naloge »v korist zavezniške uprave v Italiji«: sabotirati vse nemške ukrepe, preprečiti pošiljanje ljudi v internacijo, v primeru invazije pa zahodnim zaveznikom nuditi pomoč. Zanikal je, da bi bil pripadnik »Črne roke«, če pa je dajal informacije domnevnemu črnorokcu, jih je zato, ker ni vedel za obstoj te skupine. Potem ko je bil po nalogu Gestapa interniran v Dachau, niželeldomov, ker je bil prepričan, da ne bo mogel domačih oblasti prepričati, daje deloval »za narodno stvar«. Zanikal je, da bi bil član katere od legij in protikomunistične obveščevalne službe, ker je bila ta v sklopu Gestapa in nemške policije. Niti ustno niti pisno ni odredil ubojev in aretacij aktivistov OF 43 Bil je obtožen, da je kot idejni pobudnik, propagandist in član »izdajalske organizacije« pod vodstvom Draže Mihailoviča vohunil, ovajal in umoril aktiviste OF, ki so bili zato zaprti, internirani in ustreljeni. Obtožen je bil tudi, da je bil pripadnik »črne roke«. 44 V pritožbi je priznal vsa dejanja, ki mu jih je očitala obtožnica. Odvetnik je pripomnil, da je bilo na razpravi opaziti, da gre za »duševno omejeno« osebo«, zato je predlagal pregled pri psihiatru. Priča obrambe je navedla, da ne drži, da bi obtoženec pri Novem mestu umoril njegovega očeta, saj je bil umorjen nekaj mesecev prej (novembra 1943), kot je navedeno v obtožnici. Obsojenec je tudi navedel, da je bil oborožen le septembra in oktobra 1943. V času domnevnega umoraje bil zaposlen v Ljubljani in je malo verjetno, da bi lahko prišel do Novega mesta in zakrivil zločin (o tem naj bi pričal njegov delodajalec). 45 Bil je obtožen, da je bil domobranski detektiv in nato pripadnik Črne roke. Teroriziral je ljudi in bil posredno kriv, da so bili internirani. Obtožen je bil tudi sodelovanja pri uboju ene osebe in predavanj na protikomunističnih shodih. Javno tožilstvo je 11. 12. 1945 pozvalo Narodnoosvobodilni odbor Šentvid, naj na sodišče pošljejo »zlasti tistih 19 prič, ki zahtevajo smrtno kazen, a konkretnih dejstev ne navajajo«. 46 V pritožbi je priznal, da je kot predavatelj sodeloval na protikomunističnih shodih, zanikal pa je, da bi deloval kot tajni domobranski detektiv, saj so ga januarja 1944 domobranci odstavili z draveljskega bloka prav zato, ker so ga sumili komunizma. En brat je bil namreč v Rusiji, drugi v partizanih. Zanikal je, da bi teroriziral ljudi, saj naj bi preiskave na bloku izvajal korektno, da bi bil pripadnik »Črne roke« in da bi januarja oz. februarja 1944 ubil eno osebo in skušal ovreči verodostojnost prič, ki so ga tega bremenile. 10. 8. 1945 so ga amnestirali že zavezniki v Teharjah. Tominšek ČehuLić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 305 1946 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Černe Franc, 8. 9.1909, Ječmena vas, Špilje (Avstrija), živel v Trbovljah Orožnik Nemški žandar in raztrganec 47 Pritožba na sodbo, 26. 3. 194648 26. 3.1946 OS Ljubljana, Ko 191/46-11 28.6. 1946 Danko Vlado, 18. 8.1926, Zagreb, Hrvat, bival v Mariboru Delavec Član razbojniške tolpe v okolici Maribora Pritožba na sodbo, 30.11. 194649 30.11.1946 OS Maribor, KO 348/46-13 21.4. 1947 Dobovičnik Franc, 19.11.1889, Dobrna Trgovec Gospodarska špekulacija 50 Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je 22.1.1946 zavrnil prošnjo za pomilostitev. Rehabilitiran 51 4.1.1946 VS, Kv 3/46 22.1. 1946 Koch Ciril, 3.10.1904, bival na Bledu Zavaroval ­ niški uradnik Sodelavec Gestapa 52 Pritožba na sodbo, 24. 9. 194653 24. 9.1946 OS Ljubljana, Ko 216/46 9.1. 1947 47 Obtožen je bil, da je teroriziral domače prebivalstvo, ustrelil partizana in sodeloval pri uničenju partizanov na Krvavcu, nato pa zakrivil aretacijo še ene osebe. 48 V pritožbi je izdajo in sodelovanje pri usmrtitvi partizana priznal, vendar naj bi to storil pod grožnjo smrti in maščevanja nad svojci. Ni priznal sodelovanja z Gestapom, le službovanje pri nemškem orožništvu in opravljanje službenih nalog (patruljiranje, preiskave). Navedel je, da če bi pred vojno vedel, kakšno delo ga čaka kot nemškega policista, te službe ne bi vzel. Zanikal je, da bi se udeležil hajke na Krvavcu, kjer je padlo 20 partizanov, da bi spravil eno osebo v zapor, saj je šlo za splet okoliščin, ko so nastavljali past kasneje ustreljenemu partizanu. 49 V pritožbi je očitana mu dejanja priznal. Zagovornik je kot olajševalni okoliščini navedel obsojenčevo mladost in dejstvo, da je mladost preživel v času najhujšega vojnega nasilja, zato bi ga bilo lahko prevzgojiti. Razen posilstva pri svojih dejanjih ni nikogar telesno poškodoval. 50 Obtožen je bil kopičenja in prodajanja blaga na črni borzi, prikrivanja blaga in njegovo zadrževanje do prodaje ter opuščanja obvezne prijave zalog. 51 Leta 1991 je bil proces obnovljen. Zaradi številnih kršitev v vodenju sodnega postopka je bil obsojenec rehabilitiran. 52 Obtožen je bil, da je z Gestapom sodeloval pri pogromih na partizane in njihovih usmrtitvah, ovajal, zatiral, izvajal prisilno mobilizacijo, sodeloval pri izganjanju in interniranju prebivalstva, bil član vermanšafta in ob koncu vojne poročnik SS. 53 V pritožbi je navedel, da je bil prisilno mobiliziran v vermanšaft, kjer je zahteval, da se mu kot nekdanjemu jugoslovanskemu oficirju prizna čin poročnika. Obtožba o tem, da je bil sodelavec Gestapa, je temeljila na pričanju dveh nemških vojnih ujetnikov, ki sta bila na Bledu žandarja, od katerih pa je vsak izpričal drugačno zgodbo. Poleg tega partizanski obveščevalec, ki je izjavil, da je obtoženca večkrat videl z Gestapom, ne more potrditi zgodbe nemških vojnih ujetnikov. Več prič je o obtoženčevem sodelovanju z Gestapom samo sklepalo, kaj šele, da bi lahko dokazali njegova nasilna dejanja ali ovajanje. Pred tem gaje vojaško sodišče obsodilo na 10 let zapora s prisilnim delom. 306 Nasilje vojnih in povojnih dni 1946 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Krašovec Mirko, 23. 7.1922, Stari trg pri Ložu Strojni delavec Slovensko domobranstvo, 47. četa Rupnikovega udarnega bataljona, MVAC54 Pritožba na sodbo, 5.10.194655 5.10.1946 OS Ljubljana, Ko 837/46 23.12. 1946 obešen Malavašič Ivan, 10. 9.1912, Vrhnika Trgovec Po zakonu o pobi­ janju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže 3.1.1946 VS, Kv 2/46 12.1. 1946 Mar Ciril, 28. 6.1923, Moravci Kurjač Roparsko izsiljevanje in umor 56 Pritožba na sodbo 20. 9.1946 in prošnja za pomilostitev na Prezidij Ljudske skupščine FLRJ57 20. 9.1946 OS v Mariboru, Ko 245/46 10.1. 1947 Ljubljana Muhič Anton, 28.4.1925, Brezje (Brežice) Mehanik Sodelovanje z okupatorjem 58 Pritožba na sodbo, 19. 9. 194659 19. 9.1946 OS Maribor, Ko 225/46 12.12. 1946 Ljubljana Ogorevc Jože, 31.5.1923, Globoko (Brežice) Umor 5. 3.1946 OS Ljubljana, K 323/46 6. 3. 1946 Ovsenar Stanko, 15.11.1910, Kamnik Obrtnik Gorenjska samozaščita 18.1.1946 OS Ljubljana, Ko 200/45 30. 4. 1946 54 Obtožen je bil aretacij, vojaških akcij proti partizanom, umorov partizanov, sodelovanja pri interniranju, pretepanju in požigih. 55 V pritožbi je zanikal, da je bil pripadnik Rupnikovega bataljona, da bi italijanskim oblastem povedal za svojega brata Franca, ki je bil aktivist OF, da bi streljal in moril pri Sv. Štefanu na Notranjskem ali na Rakeku. Dokazi naj bi bili le posredni, ali pa so priče napačno navajale njegove izpovedi. Zanikal je, da bi bil udeležen pri napadu na dva partizana v Sv. Ani, da bi sodeloval pri umoru štirih oseb v Podcerkvi, ki naj bi jih izvedla »Črna roka«. Sam je bil tedaj na Rakeku. Zanikal je, da bi umoril eno osebo v Cerknici, česar tudi priče niso potrdile. Zanikal je, da bi v Beli krajini pretepal ujeto partizanko, da bi v Markovcu sodeloval pri napadu na neko kmetijo, kjer naj bi padel en partizan, dva partizana in domačinka pa so bili ranjeni, saj so priče navajale le, da se je streljalo vse povprek, nihče pa ni mogel potrditi, da je bil tam. Zanikal je, da bi sodeloval pri umoru partizana iz Grahovega, češ da je tekel kot zadnji v skupini, ki je partizana preganjala. 56 Opomba: Ozna tega dejanja ne okvalificira kot političnega. 57 V pritožbi je navedel, da je dejanje storil v vinjenem stanju, nikdar ga ne bi trezen. 58 Obtožen je bil umora, ki ga je storil kot nemški vojak na dopustu. 59 V pritožbi je navedel, da je dejanje storil po nesreči in v vinjenem stanju. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 307 1946 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Pipenbaher Slavko, 31. 8.1923, Spodnja Polskava Elektro- monter Član razbojniške tolpe v okolici Maribora Pritožba na sodbo, 30.11.1946, ki jo je vložila njegova mati 60 30.11.1946Ž OS v Mariboru, Kpv 348/46 21.4. 1951 Ljubljana Pregl Franc, 14. 6.1911, Struge Trgovski pomočnik Legija smrti 26.1.1946 OS Novo mesto, Ko 26/46-12 20. 4. 1946 Pšeničnik Miloš, 4. 9.1891, Bojsno Trgovec Gospodarska špekulacija 61 Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je 22.1.1946 zavrnil prošnjo za pomilostitev. Rehabilitiran. 62 4.1.1946 VS, Kv 3/46 22.1. 1946 Ranzinger Greta (Marjeta), 28. 3.1921, Hrastnik Uradnica Sodelavka Gestapa 63 Pritožba na sodbo, vložena 10. 9. 1946, je bila umaknjena. 64 10. 9.1946 OS Ljubljana, K 855/46 12. 6. 1947 Stanjko Rudolf, 22. 3.1919, Kupetinci Kmečki delavec Dezerter NOV, član oborožene tolpe 65 Pritožba na sodbo, 18. 7. 194666 18. 7.1946 OS v Mariboru, Ko 211/46-16 10.1. 1947 Ljubljana 60 V pritožbi je navedel, da je bilo njegovo dejanje »produkt vojne in povojnih razmer«. Ko je izgubil službo, se je pridružil bandi, ki jo je organiziral in vodil Vladko Danko. Dejanja je v celoti priznal. Odvetnik je navedel, da to ni bilo protidržavno delovanje, temveč navadno razbojništvo. 61 Obtožen je bil kopičenja in prodajanja blaga na črni borzi, prikrivanja blaga in njegovega zadrževanja do prodaje ter opuščanja obvezne prijave zalog. 62 Leta 1991 je bil proces obnovljen. Zaradi številnih kršitev v vodenju sodnega postopka je bil obsojenec rehabilitiran. 63 Obtožena je bila, da je, potem ko jo je kot aktivistko OF Gestapo aretiral, zaprl in mučil, postala njegova sodelavka. Obtožena je bila, da je decembra 1941 izdala stanovanje vodilnih aktivistov OF, da je posredno kriva za smrt organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča. Na prvi stopnji je bila obsojena na 15 let prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic. Vrhovno sodišče je časovno kazen zvišalo na kazen na smrt z ustrelitvijo. 64 V pritožbi je navedla, da je dejanja storila pod prisilo. Okupator je izrabil njeno željo, da izpustijo moža (hrastniškega komunista Ivana Rancingerja, ki je bil takrat v koncentracijskem taborišču) in da ne preganjajo staršev. 65 Obtožen je bil, da je ustrelil miličnika. 66 Obtoženec je očitana mu kazniva dejanja v glavnem priznal, tudi da je ustrelil komandirja milice v Mali Nedelji in vrgel dve bombi na stavbo državnih organov. Dosledno pa je zanikal, da bi se priključil oboroženi bandi, ki bi imela namen zrušiti državno ureditev. Očitano dejanje je storil v strahu, ker je bil dotlej skrivač. 308 Nasilje vojnih in povojnih dni 1946 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Sušnik Jože, 8. 9.1908, Vrhpolje Kmet in mizar Gorenjska samozašči-ta 67 Pritožba na sodbo, 26. 9. 1946. Prošnja za pomilostitev na Prezidij ljudske skupščine FLRJ68 26. 9.1946 OS Ljubljana, Ko 732/46 27.11. 1946 obešen Svetek Alojz, 19. 6.1907, Bizovik Slovensko domobran-stvo 69 23.3.1946 OS Ljubljana, Ko 198/49-11 19. 9. 1946 Šiker Rudolf, 28. 3.1920, Maribor Čevljarski pomočnik Sodelavec Gestapa, nekdanji partizan 70 Pritožba na sodbo, 16. 10.19467' 16.10.1946 OS Maribor, Ko 256/46 18.1. 1947 Uranič Neža, 12.1.1910, Št. Vid (Šmarje pri Jelšah) Nataka ­ rica Sodelovanje z okupatorjem 12.12.1946 OS Celje, K 475/47 27.6. 1947 Urbanc Janez, 25. 6.1920, Stražišče pri Kranju Študent agrono ­ mije Sodelovanje z Gestapom 72 Pritožba na sodbo, 4. 3.194673 15. 2.1946 OS Ljubljana, K 153/46 12.7. 1946 67 Obtožen je bil sodelovanja v vojaških akcijah proti partizanom, kar naj bi imelo za posledico 10 padlih in ustreljenih, ovaduštva, mučenja in umorov prebivalstva. Po koncu vojne in vrnitvi s Koroške je bil od 17. 8. do 5. 11. 1945 pripadnik protidržavnih oboroženih tolp, ki so se zadrževale na Veliki in Mali planini. 68 V pritožbi je navedel, da je potem, ko je bil med okupacijo odpuščen iz službe, leta 1945 pristopil k domobranstvu, saj naj bi ga k temu navedla dva znanca. Kot domobranec je izvajal le povelja nadrejenih in zanikal, da bi sodeloval v dveh očitanih mu akcijah in da bi ustrelil partizana. Dokazi proti njem naj bi bili samo posredni in so temeljili na govoricah. Izjavil je, da pa je bil zapeljan in da obžaluje. 69 Obtožen je bil, da je pripadal domobranski posadki na Sv. Urhu, mučenja in umorov sodelavcev osvobodilnega gibanja. 70 Obtožen je bil, da je kot nekdanji partizan poznal mrežo aktivistov, ki jo je nato izdal, zaradi česar je bilo več oseb zaprtih, ustreljenih in interniranih. 71 V pritožbi je dejanja delno priznal, kot olajševalno okoliščin pa je navedel, da ni mogel predvidevati posledic svojih dejanj. V zgodnji mladosti je izgubil starše, kar je vplivalo na njegovo pomanjkljivo vzgojo. 72 Kot nekdanji aktivist, ki ga je zajel, zaprl in mučil Gestapo v Begunjah, je pristal na delo tolmača. Razkril naj bi kranjsko organizacijo OF, zaradi česar je bilo aretiranih 700 ljudi, 200 pa ubitih in umrlih kot talcev, in interniranci (opomba: izsledki Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev ga bremenijo 41 smrtnih žrtev). 73 V pritožbi je navedel, da ga je v zaporu v Begunjah Gestapo mučil. Navaja, da je »iztiril le za 2 meseca« po februarju leta 1942, nato pa skušal to popraviti. Po njegovih navedbah naj bi zatem mnogim pomagal, da so bili rešeni iz zapora (navede dve priči). Kasneje se je s pomočjo svojega brata, partizana, dogovoril s predstavnikom vrhovnega štaba partizanske vojske, da bi ponovno deloval za partizansko gibanje in pomagal razkrinkavati Gestapo. Nemške oblasti so v spopadu v Udinem Borštu dobile v roke skoraj vsa njegova poročila, zato je bil poslan v nemški zapor in internacijo, kjer je ostal do konca vojne. Tominšek Čehulič: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 309 1946 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Žel Adolf, 8. 2.1924, Zgornja Kungota Železničar Pripadnik križarjev 74 Pritožba na sodbo, 16. 6. 194675 16. 6.1946 OS Maribor, K 149/46 23.10. 1946 1947 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Adlešič Ivan, 31.12.1921, Nemčija Mizarski pomočnik Umor 17.12.1947 OS Ljubljana, K 724/47 12. 3. 1948 Ahačič Franc, 21.9.1927, Sv. Ana (Tržič) Banditizem 76 Pritožba na sodbo, 25.10. 194777 25.10.1947 OS Ljubljana, K 647/47 27.11. 1947 obešen Balantič Roman, 11.4.1911, Ljubljana Avtoličar Podnarednik Slovenskega domobran-stva 78 Pritožba na sodbo, 24. 9. 194779 24. 9.1947 OS Ljubljana, K 462/47 23.7. 1948 Breznikar Izidor, 14. 2.1922, Šentrupert Mizarski pomočnik Sodelovanje z okupatorjem 31. 7.1947 OS Novo mesto, K 161/47 13.11. 1947 Bubak Marija, 21.1.1905, Maribor Voznica Ilegalni prehodi meje in prevažanje ljudi čez mejo; kurirka v protidr- žavni organizaciji, tihotapstvo 1.4.1947 OS Maribor. Sodba ni ohranjena 29.6. 1947 obešen 74 Obtožen je bil, da je bil organizator križarske bande, poskusa posilstva, uboja in kraje. 75 V pritožbi je navedel, da je res storil težka kazniva dejanja, a po njegovem vsa niso bila dokazana. Ni priznal poskusa posilstva, uboj pa naj bi izvršil pijan in v samoobrambi ter po nesreči. Ker je večino dejanj priznal, je prosil za milejšo kazen. 76 Obtožen je bil, da je kot kurir Ozne na Bledu,od oktobra 1945 vzdrževal stike s tujo obveščevalno službo, ki ji je predajal podatke političnega in vojaškega značaja. Okrog sebe je zbral skupino obveščevalcev; kot pripadnik križarske vojske pa je bil njegov cilj zrušiti državno ureditev. 77 V pritožbi je navedel, da je priznal tatvine in vlome, kakor tudi, da je bil pripadal bandi, zanikal pa je vohunsko delo. Po mnenju obrambe za to ni bilo dokazov. Obramba je prosila, naj se mu kazen zniža, saj je vso svojo mladost preživel med okupacijo in bil zato »žrtev vojne«. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2005 zavrnilo zahtevo po reviziji postopka. 78 Obtožen je bil, da je kot udeleženec t. i. Šentjernejske noči s 16. na 17. 4. 1944 v Logatcu sodeloval pri umorih več aktivistov OF. Ob tem naj bi nekaj oseb ranil in enega aretiral. Od januarja 1945 naj bi deloval kot zaupnik Gestapa. 79 V pritožbi je trdil, da je obsodba temeljila na izvajanjih iz zagovorov dveh drugih domobranskih častnikov pred vojaškim sodiščem, in ne na dokaznem postopku. Omenjena domobranska častnika 310 Nasilje vojnih in povojnih dni 1947 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Danko Štefan, 8.9.1925, Zagreb, Hrvat Član razbojniške tolpe v okolici Maribora 14.1.1947 OS Maribor, Kpv16/47 21.4. 1947 Drab Pavel, 4.5.1913, Stopiče Zidar Sodelovanje z okupatorjem 13. 5.1947 VS, 341/47 3. 9. 1947 Filipančič Sebastjan, 19.1.1894, Sedlarjevo Lesni trgovec Salzburški kraljevi komite 80 2. 5.1947 OS v Celju, Ko 136/47-79 21. 10. 1947 obešen Gnezda Franc, 24. 9.1922, Unec Razpečevanje ponarejenega denarja 21.1.1947 OS Ljubljana, Ko 1212/46 17.4. 1947 Hlad Anton, 27.11.1918, Unec Razpečevanje ponarejenega denarja 21.1.1947 OS Ljubljana, Ko 1212/46 17.4. 1947 Jaklič Rudolf, 19.10.1903 Rudar Sodelovanje z okupatorjem 81 Pritožba na sodbo, 29. 4. 194782 29. 4.1947 OS Celje, K 87/47 19.9. 1947 Kladnik Milan (Ivan), 23. 6.1912, Spodnja Ložnica Statistik Sodelavec Gestapa- raztrganec 83 21. 8.1947 OS Maribor, K 408/47 24.11. 1947 Knez Franc, 25.11.1899, Zagoric Agronom Sodelavec Gestapa v celjskem Starem piskru 84 14. 3.1947 OS Maribor, Ko 78/47 3.10. 1947 Koložnik Ivan, 9.11.1925, Prevalje Strojni ključavni ­ čar Sodelovanje z okupatorjem 27. 8.1947 OS Maribor, Ko 78/47 21. 10. 1947 naj bi se želela oprati krivde in jo zvrniti nanj, saj ju je že med vojno prijavil nemškemu poveljstvu, ker se ni strinjal z njunim nasiljem. Kot olajševalno okoliščino je navedel tudi dejstvo, da je bil ob amnestiji 3. 8. 1945 izpuščen iz zapora. 80 Obtožen je bil, da je leta 1947 na svojem domu sprejel agenta t. i. Salzburškega kraljevega komiteja, ki gaje poskusil spraviti čez mejo, a je bil pri tem neuspešen. Bilje član omenjene ilegalne organizacije in je zanjo novačil ljudi, organiziral javke za ilegalne prestope meje in tihotapil »monopolne predmete« iz Avstrije. Na svojem domu je skrival pobeglega vojnega ujetnika - ustaša. 81 Obtožen je bil, da je sprva prostovoljno sodeloval pri vermanšaftu. Od 2. 2. 1943 do kapitulacije Nemčije je kot tolmač v službi Gestapa v Trbovljah sodeloval pri aretacijah, hišnih preiskavah in mučenjih zapornikov. Več oseb je ovadil nemškim okupacijskim oblastem, ki so bile nato ustreljene ali internirane. 82 V pritožbi je navedel, da sodišče ni dovolj upoštevalo olajševalni okoliščin. Prosil je za milejšo kazen, ker je bil poročen in oče enega otroka. 83 Obtožen je bil, da je bil povezan z aktivisti OF, Id jih nato ovajal Gestapu. Razbil je organizacijo OF v Gradcu/Grazu. 84 Obtožen je bil, da je bila zaradi njegovih dejanj uničena Lackova partizanska četa, katere pripadnik je bil nekdaj sam, raznih umorov, obsodb na smrt, internacij. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 311 1947 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Kores Ivan, 27.3.1910, Voitsberg, živel v Puščavi Gostil ­ ničar in mesar Sodelovanje z okupatorjem 85 Pritožba na sodbo, 11. 8. 194786 11. 8.1947 OS Maribor, K 439/48 4.12. 1947 Kos Drago, 7.11.1921, Kisovec, živel v Mariboru Brivec Sodelavec Ges ­ tapa, provokator in raztrganec 87 27. 8.1947 OS Maribor, K 408/47 24.11. 1947 obešen Lapornik Franc, 28. 9.1919, Sv. Lenart Mizarski pomočnik Sodelovanje z okupatorjem 20. 3.1947 VS, Kpv 192/47 30.7. 1949 Lesjak Rudolf, 3. 4.1927, Celje Voznik Član t. i. Palčkove bande 88 Pritožba na sodbo, 13. 9. 194789 13.9.1947 OS Celje, K 324/47-64 12.3. 1948 Lovec Jože, 13. 3.1912, Maribor Učitelj glasbe Gestapovec, raztrganec 90 OS v Mariboru je leta 1995, Višje sodišče v Mariboru pa leta 1996 zavrnilo zahte ­ vo po obnovitvi postopka. 21.8.1947 OS Maribor, K 408/47 24.11. 1947 obešen Markovič Milan, 18. 5.1924, Jesenak, Ogulin, živel na Prevaljah Sodelovanje z okupatorjem 27. 3.1947 OS Maribor, Ko 136/47-36 21.10. 1947 Marušič Ciril, 7.12.1922, Gorica, bival v Mirnu pri Gorici Avtoličar Član t. i. Palčkove bande 91 Pritožba na sodbo, 19. 3. 194792 13. 9.1947 OS Celje, K 324/47-64 12. 3. 1948 85 Obtožen je bil, da je kot član Štajerske domovinske zveze, po činu blokovni vodja, teroriziral domače prebivalstvo. Kot član t. i. Sernečeve bande je pomagal izvesti roparski napad, njene pripadnike pa večkrat gostil na domu in jim dajal želene podatke. Te bande ni nikoli javil oblastem, na zaslišanju pa je klevetal uradne organe. 86 V pritožbi je priznal, da je bil med vojno blokovni vodja ŠDZ, a so ga nemške oblasti določile za to funkcijo. Ni bilo dokazano, da bi to funkcijo opravljal z vnemo. Druga dejanja je v glavnem priznal. Zaradi zlorabe alkohola se je imel za labilnega in lahkomiselnega. 87 Obtožen je bil, da je skupaj z nemško policijo izvajal protipartizanske akcije in sodeloval pri aretaciji sekretarja OF Maribor Karla Kladnika. 88 Obtožen je bil vlomov, ropov, umora dveh oseb, za kateri je vedel, da sta pripadnika Jugoslovanske armade. 89 V pritožbi je navedel, da meni, da mu je bila kazen previsoko odmerjena, saj je »ustrelil že težko ranjenega neznanca«. 90 Obtožen je bil, da je bil povezan z aktivisti OF, da je na njihovih sestankih provociral in jih nato ovajal Gestapu. Gestapu je »izročil sekretarja OF Maribor Karla Kladnika« idr. 91 Obtožen je bil vlomov, ropov, umora dveh oseb, za kateri je vedel, da sta pripadnika Jugoslovanske armade. 92 V pritožbi je navedel, da je sodišče premalo upoštevalo olajševalne okoliščine, in sicer, da je z odstranitvijo Rudolfa Mlakarja preprečil še večje zlo. 312 Nasilje vojnih in povojnih dni 1947 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Matevljič Jože, 10. 3.1921, Naklo Mizarski pomočnik Naklep umora »uradnega organa, hujskanje na državni prevrat« 13. 9.1947 OS Ljubljana, K 324/47 12. 3. 1948 Mehle Vinko, 27.12.1920, Mala Stranska vas Pripadnik MVAC 1. 3.1947 OS Ljubljana, Ko 567/47 19.7. 1947 obešen Nagode Črtomir, 6. 4.1903, Metlika Inženir in politik Vohun in »imperialistični agent«, prozahodna »velešpijonaža« 93 Vrhovno sodišče RS je leta 1991 razveljavilo sodbo z uteme ­ ljitvijo, da je temeljila na lažnih obtožbah. 12. 8.1947 VS, K 1/47 12. 9. 1947 Orešnik Stanko, 15. 5.1922, Mežica Sodelovanje z okupatorjem 27. 3. 1947 OS Maribor, Ko 163/47 21.10. 1947 Ozvald Ivan, 22. 3.1927, Ljubljana Ključavni ­ čar Sodelovanje z okupatorjem 27. 3.1947 OS Maribor, Ko 163/47 21.10. 1947 Pestevšek Rudolf, 5.1.1916, Maribor Odvetniški pripravnik Ilegalno prestopanje meje 94 2. 5.1947 OS Celje, K 136/47-79 21.10. 1947 93 Proces proti Črtomirju Nagodetu in 14 soobtoženim članom nekdanje Stare pravde velja za enega izmed najodmevnejših političnih sodnih procesov. Potekal je med 29. 7. in 12. 8. 1947 pred senatom Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani. Gre za proces proti skupini, ki je kot sredinska politična opcija delovala že med vojno. Obtoženi so bili, da so se v novi ureditvi zavzemali za večstrankarsko demokracijo, poskusili ustanoviti legalno opozicijo, in da so nasprotovali monopolu komunistične partije. Obtožnica ni šla mimo obtožb o njihovi medvojni kolaboraciji, njihovo povojno delovanje pa je prikazala kot vohunsko, saj jih je ta bremenila tudi sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, povezovanja s sovražno emigracijo in netočnega prikazovanje razmer v Sloveniji (Jugoslaviji) v tujih časopisih. Obtožnica je torej Nagodetovo skupino bremenila poskusa ustanavljanja legalne opozicije proti »ljudski oblasti«. Na močno spolitiziranem procesu so bili Črtomir Nagode, Boris Furlan in Ljubo Sire obsojeni na smrt. Usmrčen je bil samo Nagode, drugi pa so bili obsojeni na daljše zaporne kazni s prisilnim delom. Sire, Dolgo življenje po smrtni obsodbi, str. 219-260. 94 Obtožen je bil, da je kmalu po vojni ustanovil ilegalno organizacijo za prestop meje in nato skupaj s soobtoženim Sebastjanom Filipančičem organiziral kanale za ilegalni prehod. Čez mejo sta skupaj s Filipančičem spravila nekaj oseb, ki so jih iskale oblasti, med njimi na poti v Vatikan odposlanca nadškofa Alojzija Stepinca. Tihotapil je predmete iz Avstrije. Že od leta 1934 in do konca vojne je bil član Švabsko nemške kulturne zveze in je ob aprilskem zlomu leta 1941 streljal na množico, da bi obranil živež za prodirajočo nemško vojsko. Naklepal je napad na paznika v preiskovalnem zaporu, kjer je bil pridržan. Tominšek Čehulič: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 313 1947 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Rus Ivan, 28. 3.1894, Dobrunje, živel v Mariboru Stroje ­ vodja Sodelavec Gestapa 95 16. 8.1947 OS Maribor, K 408/47 24. 11.1948 Strmšek Herbert, 18. 2.1923, Pragersko Strugarski pomočnik Sodelavec Gestapa, paznik v zaporu v Trbovljah 96 Pritožba na sodbo, 6. 3.194797 6. 3.1947 OS Maribor, Ko 17/47 1.8. 1947 Vratič Jakob, 24.7.1921, Skorba Gasilec Organizator bande 98 99 Pritožba na sodbo, 10. 4. 1947" 10. 4.1947 OS Maribor, K 183/47 18.9. 1947 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Babnik Rok, 7. 4.1902, Gornji Grad Banditizem 5.10.1948 OS Celje, K 118/48 4.11. 1948 Barle Rezika, 8. 4.1925, Volfart, živela v Ljubljani Gospodi ­ nja Dachauski proces 100 (glej opombo 3) Pritožba, rehabilitirana 1976101 18. 8.1948 OS Ljubljana, K 500/48 5.1. 1949 Basle Pavel, 27. 7.1908, Celje Delavec Sodelovanje z okupatorjem, podtalno delovanje po vojni 102 Pritožba na sodbo, 14. 6. 1948103 14. 6.1948 OS Celje, K 178/48 23. 9. 1948 95 Obtožen je bil izdaje vodilnih aktivistov OF Miloša Zidanška, Lea Novaka, kurirke Grete Kraljeve idr. ter ovaduštva. 96 Obtožen je bil, da je izdajal aktiviste OF in sodeloval pri zaslišanjih. 97 V pritožbi je navedel, da je bil v sodelovanje z Gestapom prisiljen, saj so mu grozili z izselitvijo, in da novembra 1941 še ni izdal skupine aktivistov. Zanikal je, da bi sodeloval pri umoru partizana v Zgornji Pristavi. Izjavil je, da je kot paznik v zaporih, zlasti v Trbovljah, pomagal več ujetnikom. 98 Obtožen je bil, da je organiziral bando, ki je želela zrušiti družbeno ureditev, in tatvin. 99 V pritožbi je navedel, da ni avtor programa bande, temveč da ga je napisal po nareku Antona Kosca, ki ga je predlagal za pričo. Sam kot neizobražen človek tega ne bi zmogel. Priznal je, da je napisal obremenilna pisma, ki jih je naslovil na soobtoženca, delno je priznal tudi druge točke iz obtožnice, in sicer, daje deloval kot križar in da je govoril proti državi. Menil je, da si za to ne zasluži smrtne kazni. 100 V Jugoslavijo prišla 16.4. 1946 in bila kasneje aretirana zaradi suma sodelovanja s tujo obveščevalno službo. Na osnovi sugestij preiskovalca je priznala krivdo, zatem to večkrat preklicala, na razpravi je krivdo večkrat zanikala. 101 Na sodbo, 18. 8.1948 se je pritožila tako glede krivde kot kazni. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo in ugodilo pritožbi javnega tožilca ter spremenilo prvostopenjsko sodbo na zaporno kazen v smrtno kazen. Rehabilitirana je bila leta 1976. 102 Obtožen je bil sodelovanja z okupatorjem v taborišču Buchenwald, protidržavne propagande po vojni in subverzije v železarni Štore. 103 V pritožbi je subverzivno delovanje sicer priznal, a je prosil za milejšo kazen 314 Nasilje vojnih in povojnih dni 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Bitenc Mirko, 18. 7.1898, Radovljica Profesor Major Slovenskega domobranstva, delovanje v tuji vohunski mreži 104 16. 4.1948 VS Ljubljana, K1 /48-56 10. 6. 1948 Bodner Viktor, 17.9.1910, Obervelach, avstrijski državljan Poštni uradnik Vodja Ljudskega urada 8. 6.1948 OS Ljubljana, K 349/48-15 24.10. 1948 Caf Milan, 7. 5.1929, Zavrh Čevljar Oboroženi napadi, umor, oborožen rop Pritožba na sodbo, 4. 6.1948105 4. 6.1948 OS Maribor, K 272/48 23. 9. 1948 Fajdiga Anton, 27.10.1913, Vrh (Grosuplje) Kmečki sin Sodelavec Gestapa, organiziranje izdajalskih formacij 22.10.1948 OS Ljubljana., K 550/48-10 20.4. 1949 obešen Godicelj Milan, 24. 5.1929, Ljubljana Delavec Pripadnik bande 106 30.4.1948 OS Novo mesto, K 38/48 24. 6. 1948 obešen Golež Jože, 3. 7.1912, Ponikve Posestnik Pripadnik t. i. Palčkove bande 107 Pritožba na sodbo, 28. 7. 1948108 28. 7.1948 OS Celje, K 350/48 19. 2. 1950 Jakoš Angela, 12. 7.1924, Bizovik Gospodi ­ nja Ovaduštvo 109 Pritožba na sodbo, 3. 7.1948110 3. 7.1948 OS Ljubljana, K 424/48 25.11. 1948 104 Med vojno je deloval v vojaškem in političnem vodstvu protirevolucije. Bil je član vodstva Slovenske ljudske stranke, med letoma 1941 in 1943 je bil v izgnanstvu v Srbiji, nato je prevzel vojaški del Slovenske legije, po kapitulaciji Italije pa poveljstvo Legije smrti. Vstopil je v Slovensko domobranstvo, ilegalno pa je bil komandant slovenskih četnikov za vzhodno Slovenijo. Iz avstrijske Koroške, kjer je bil imenovan za pomočnika poveljnika Slovenske narodne vojske, je odšel v Italijo in se pridružil Mihi Kreku. Obtožnica ga je bremenila tako medvojnega sodelovanja v Slovenski legiji in pri slovenskem četništvu, kot tega, da je po koncu vojne v Sloveniji organiziral vohunsko mrežo in akcije. Aretiranje bil januarja 1948 v Ljubljani, potem ko je ilegalno prešel državno mejo in opravljal obveščevalno delo. Na procesu proti njemu in 11 soobtoženim, ki je potekal med 12. in 16. 4. 1948, sojih obtožili vohunskih zvez z Mihom Krekom in škofom Gregorijem Rožmanom ter z britansko in ameriško obveščevalno službo. Proces je med drugim skušal ponovno opozarjati na značaj predvojnih političnih elit, saj je bil slabi dve leti po odmevnem Rupnikovem procesu in slabo leto po Nagodetovem procesu. Le nekaj dni po koncu Bitenčevega procesa se je začel 1. dachauski proces. 105 Obramba je priznala, da je obtoženi storil huda kazniva dejanja, a se je pri tem sklicevala na njegovo mladost. Vsa kazniva dejanja je tudi priznal. 106 Pred tem je bil zaradi razbojništva obsojen na 15 let. Iz zapora je pobegnil in se priključil t. i. Zupančičevi bandi, izvedel 20 oboroženih napadov in zločinov. 107 Obtožen je bil, da je kot pripadnik t. i. Palčkove bande sodeloval pri umoru dveh oseb. 108 V pritožbi je delno priznal krivdo, med drugim, da je bil član Palčkove in Mlakarjeve bande, zanikal pa je, da bi sodeloval pri umoru dveh oseb in pri požigu arhiva Krajevnega ljudskega odbora Šentjernej. 109 Obtožena je bila ovajanja članov OF, obveščevalnega dela za tujo obveščevalno službo in skrivanja pripadnikov band. 110 V pritožbi je sicer priznala očitana ji dejanja, a je dodala, da se ni zavedala posledic svojih dejanj. Ko sta ji člana oborožene tolpe namignila, da bosta umorila poslanca ljudske skupščine, ju je Tominšek Čehulić; Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 315 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Kalinger Otmar, 27. 9.18..9, Dunaj, avstrijski državljan Trgovec SS Oberstürm ­ führer, šef urada za naseljevanje Nemcev. 20. 7.1948 OS Ljubljana, K 203/48 4.1. 1949 Kegu Janez, 3. 5.1913, Dunaj Uradnik Član tuje obveščevalne službe 3. 7.1948 OS Ljubljana, K 424/48-20 25.11. 1948 Koprivnik Karel, 18.11.1913, Kapla (Maribor) Brez poklica Član križarske tolpe, skrivač ustaškega zločinca. Pritožba na sodbo, 28. 9. 1948111 28. 9.1948 OS Maribor, K 383/48-22 13. 4. 1949 Korošec Maks, 27. 9.1913 Tekstilni tehnik Gospodarska sabotaža 112 Pritožba na sodbo, 31.1. 1948113 31.1.1948 OS v Mariboru, K 35/48 10. 6. 1948 Kovač Stanko, 11.5.1928, Kranj Avtome ­ hanik Sodelavec Gestapa 3. 7.1948 OS Ljubljana, K 424/48 25.11. 1948 Kovačič Alojz, 16.6.1899, Tlake Ključavni ­ čar Narednik Slovenskega domobranstva 114 Pritožba na sodbo, 8. 9.1948115 8. 9.1948 OS Ljubljana, K 516/48 5.1. 1949 obešen Krabitza Jožef, 13. 3.1884, Češka, avstrijski državljan Policijski uradnik Gestapo 8.10.1948 OS Ljubljana, K 516/48 26.12. 1948 obešen prosila, naj tega ne storita. To sta ji tudi obljubila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 2001 razveljavilo pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča FLRJ, ker obstajajo glede krivdnega odnosa obsojenke nasprotja med sodbo in podatki spisa. Ni bilo dokazano, da je bila res članica »zločinske organizacije«, dejstvo, da je nasprotovala umoru skupščinskega poslanca, pa v postopku sploh ni bilo ocenjeno. 111V pritožbi je navedel, da ni bil vodja bande. Vse oborožene akcije so bile še v teku priprav, zato škoda še ni bila povzročena. Obramba je navedla tudi, da je bilo upati na to, da se bo poboljšal, saj je bil še relativno mlad. 112 Obtožen je bil, da je kot direktor Tekstilne tovarne Maribor zlorabil službeni položaj in sodeloval pri gospodarski sabotaži. 113 V pritožbi je priznal, da je bil kot direktor posredno in neposredno odgovoren za očitana dejanja. Vrhovno sodišče je prosil, da ponovno sklepa o tem, ali je tovarno oškodoval zlonamerno ali ne. Menil je, da se bo izkazalo, da je delo opravljal vestno in zavzeto ter se dobro razumel z zaposlenimi. Morda je bil do njih premehak in preveč popustljiv ter ni našel načina, da bi nanje vplival vzgojno. Tako so trije zaposleni izkoristili njegov nezavidljiv osebni finančni položaj, ga povezali z roparsko združbo in nato pod njegovim okriljem kradli. Kot olajševalno okoliščino je navedel, da je vse skesano priznal. 114 Obtožen je bil umora aktivistke OF Mire Lenardič, napeljevanja k umorom, mučenja in zatiranja. Bil je vodja črnorokcev na Ježici v Ljubljani. 115 V pritožbi je zanikal skoraj vse obtožbe, še zlasti, da naj bi ustrelil Miro Lenardič, jo je pa mrtvo odnesel iz sobe. Navaja, da so ga obremenili tudi za dejanja drugih domobrancev. Priznal je, da je sodeloval pri aretacijah, da je zasliševal priprte osebe, a naj jih ne bi pretepal. Več oseb naj bi rešil 316 Nasilje vojnih in povojnih dni 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Kuhar Janez, 19.12.1916, Maribor Kmet Pripadnik bande 116 Pritožba na sodbo, 2. 7.1948117 2. 7.1948 OS Maribor, K 304/48-29 4.11. 1948 Mihaljevič Marija, 3. 8.1910, Glavina (Zagreb) Organiziranje kanala za pobeg prek državne meje. 3.4.1948 OS Celje, K 324/47-64 11.11. 1948 Mikolič Valentin, 6. 2.1913, Višnja Gora Tkalski mojster Sabotaža v Tekstilni tovarni Maribor 118 Pritožba na sodbo, 31.1. 1948.119 31.1.1948 OS Maribor, K 35/48 10.6. 1948 Pančur Ivan, 25. 8.1925, Šmartno (Kamnik) Delavec Organiziranje prebegov prek državne meje, banditizem 120 Pritožba na sodbo, 3.7.1948121 3. 7.1948 OS Ljubljana, K 424/48-20 25.11. 1948 Petaroš Karel, 23.7.1906, Trst, živel v Stranski vasi Železniški kretničar Agent domobranske policije 122 Pritožba obrambe, 6. 5.1948123 17.4.1948 OS Ljubljana, Kž 322/48-2 14. 9. 1948 Polanec Franc, 17. 9.1928, Trnovski Vrh Delavec Pripadnik oborožene bande 124 Pritožba na sodbo, 2. 7.1948125 2.7.1948 OS v Mariboru, K 304/48-29 4.10. 1948 internacije. Branilec se je zavedal, da je zanj obremenilno dejstvo, da so ga zavezniki vrnili s Koroške kot vojnega zločinca, a je kljub temu prosil za milejšo kazen. 116 Obtožen je bil, da je zbiral podatke o vojaških obveznikih in jih posredoval vodji bande v Gradec/ Graz. Na svojem domu je vzdrževal javko za pripadnike bande in skril vojaškega obveznika. 117 V pritožbi je navedel, da je bil vodja bande Ferdinand Slana, sam pa je vanjo »padel« naključno in postopoma, čeprav tega ni nameraval. Trdil je, da mu je prvoobtoženi Ferdinand Slana grozil s smrtjo, če bi kaj izdal. Branil seje, da ni sodeloval pri akcijah in razbojništvih. 118 Obtožen je bil, da je s prenizko zastavljenim planom povzročil izpad v proizvodnji. 119 V pritožbi je navedel, da so bila dokazna gradiva pomanjkljiva ali pa napačno tolmačena, da niso zaslišali prič obrambe. Še enkrat je obširno utemeljil, zakaj je sestavil tak proizvodni načrt, s katerim ni hotel namerno povzročati škode tovarni. Predlagal je, naj ga Vrhovno sodišče ali razbremeni vsake krivde ali pa ga obsodi na časovno kazen s prisilnim delom. 120 Obtožen je bil, da je od marca 1948 dalje obveščevalno deloval za tujo obveščevalno službo, ki ji je posredoval podatke političnega, vojaškega in gospodarskega značaja. 121 V pritožbi je navedel, da je bil v trojki le »peto kolo«, v domovino pa se je vrnil izključno zato, da bi videl svojce. Političnega položaja pa zaradi neizobraženosti naj ne bi razumel. 122 Obtožen je bil sabotaže na železnici in drugih prometnih »napravah«, s čimer naj bi hotel ogroziti obstoječo državno ureditev. Med vojno je deloval kot »agent domobranske policije«, sodeloval pri interniranju prebivalstva v nemška taborišča in bil odgovoren je za smrt enega interniranca. Na prvi stopnji je bil obsojen na prisilno delo za 16 let, vendar je okrožni tožilec 3. 5. 1948 vložil pritožbo in zahteval višjo kazen. 123 V pritožbi je navedel, da je po vojni zagrešil vsa očitana dejanja, med vojno pa večino očitanih mu dejanj, a ne vseh, zato je prosil, da se izvede »izčrpnejši dokazni postopek« s pričami. 124 Obtožen je bil, da je kot pripadnik oborožene bande teroriziral ljudi, izvajal roparske napade in širil sovražno propagando z namenom, da se zruši obstoječi družbeni red. 125 V pritožbi je priznal vse akcije razen ene. Branilec je zaradi njegove mladoletnosti upal, da se bo poboljšal. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 317 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Potočar Feliks, 29. 6.1914, Stavča vas Kmet Pripadnik Legije smrti 16.2.1948 OS Novo mesto, K 251/47-50 10. 6. 1948 Riga Mihael, 17.10.1915, Rogatec Žagar Organiziranje pobegov preko državne meje, zveze s pobeglimi ustaši. Pritožba na sodbo, 3. 4.1948126 3.4.1948 OS Celje, K 118/48 4.11. 1948 Rijavec Zdravko, 31.1.1925, Sovodenj Tekstilec Pripadnik oborožene bande 127 Pritožba na sodbo, 3.7.1948128 3.7.1948 OS Ljubljana, K 424/48-20 25.11. 1948 Pušnik Konrad, 6.1.1927, Sv. Jakob, Kalobje Rudar Organizator in vodja oborožene bande 129 Pritožba na sodbo, 14. 7. 1948130 14. 7.1948 OS Celje, K 123/48 16. 8. 1948 Robnik Rok, 4. 7.1912, Solčava Organiziranje pobegov preko državne meje, zveze s pobeglimi ustaši Pritožba na sodbo, 3. 4. 1948131 3. 4.1948 OS Celje, K 118/48 19. 4. 1948 Sluga Štefan, 15. 5.1914, Košaki Mizar Organiziranje kraj v tekstilni tovarni 132 Pritožba 133 11.2.1948 OS Maribor, K 44/48 10. 6. 1948 Smiljanič Nikola, 6. 4.1909, Poljane (Karlovac) Trgovec Organiziranje kraj v tekstilni tovarni 134 Pritožba 135 11.2.1948 OS Maribor, K 35/48 10. 6. 1948 126 V pritožbi je navedel, da je kot šofer prevažal ljudi iz Zagreba v Avstrijo, kar je priznal in obžaloval. Želel je le nekaj zaslužiti in je zanikal, da bi vohunil. 127 Obtožen je bil, da je pripadal oboroženi bandi, obveščevalnega dela za tujo obveščevalno službo in organiziranja prebegov čez državno mejo. 128 V pritožbi je navedel, da je vsa dejanja takoj priznal, zato je obramba predlagala milejšo kazen. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 2001 zavrnilo zahtevo za uvedbo postopka o varstvu zakonitosti. 129 Obtožen je bil organiziranja in vodenja oborožene bande, ropanja ter ogrožanja družbene ureditve. 130 V pritožbi je priznal vsa očitana dejanja, h katerim pa naj bi ga napeljal Martin Erjavec. Dejanja so bila posledica dejstva, da je mladost preživel v vojni in bil zato deležen pomanjkljive vzgoje. 131 Priznal je dejanja, ki jih je izvajal le zato, da bi nekaj zaslužil, saj je bil tihotapec že v predvojni Jugoslaviji. Zanikal pa je vohunjenje. 132 Obtožen je bil organiziranja tatvin in tega, da je bil kot nekdanji pripadnik Kulturbunda nenaklonjen oblastem. 133 V pritožbi je priznal skoraj vsa kazniva dejanja, zanikal pa je, da bi bil pobudnik tatvin in da bi ukradel elektromotorje. 134 Poleg organiziranja kraj je bil obtožen tudi preprodaje ukradenega blaga. 135 V pritožbi je delno priznal krivdo in kot olajševalno okoliščino navedel, da je med vojno sodeloval v partizanskem gibanju. 318 Nasilje vojnih in povojnih dni 1948 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Snoj Anton, 17.10.1901, Mala vas Stroje ­ vodja Pripadnik skupine pod vodstvom Karla Petaroša 136 Pritožba na sodbo, 17 4. 1948137 17.4.1948 OS Ljubljana, Kz 322/48-2 14. 9. 1948 Soklič Janko, 13. 7.1913, Breg pri Žirovnici Tehnični namešče ­ nec Sodelavec Gestapa, organizator obveš­ čevalne službe 16. 4.1948 VS, K 1/48- 56, 10. 6. 1948 Tekavc Alojz, 28. 6.1928, Struge Domobranec 28.5.1948 OS Novo mesto, Ko 69/48-33 23. 9. 1948 Veber Franc, 2. 2.1921, Zenica, živel v Sv. Jakobu, Kalobje Delavec Banditizem; ropanje, ogrožanje družbene ureditve. Pritožba na sodbo, 14. 7 1948138 14. 7 1948 OS Celje, K 123/48 16.8. 1948 Zajc Jakob, 11.7.1924, Zgornje Gruševje Strojni ključavni ­ čar Vohun tuje obveš­ čevalne službe; ustrahovanje ljudi. Pritožba na sodbo, 10. 5. 1948139 10. 5.1948 OS Celje, K 160/48-61 4.11. 1948 Žebre Jože, 29.10.1925, Huje Kmet Pripadnik oborožene bande Marjana Brodarja 140 Pritožba na sodbo, 9. 6.1947141 OS v Ljubljani je leta 1996 sodbo razveljavilo. 142 9. 6.1948 OS Ljubljana, K 398/48 23. 9. 1948 136 Obtožen je bil, da so na njegovo pobudo izvajali sabotaže na železnici in drugih prometnih »napravah«, da bi s tem ogrozil obstoječo državno ureditev. 137 Na prvi stopnji je bil obsojen na prisilno delo za dobo 20 let. Okrožni tožilec je 3.5. 1948 vložil pritožbo in zahteval višjo kazen. V pritožbi na smrtno obsodbo je navedel, da je glede na to, da je dejanja priznal, sodba pretežka. Priznal je, da je po vrnitvi iz Koroške širil vesti o tem, da domobranci, oboroženi z zavezniškim orožjem, čakajo na državni udar, torej je izvajal sovražno propagando. V domovino se je vrnil izključno iz ekonomskih razlogov (lažje najti službo tukaj kot na avstrijskem Koroškem). Zanikal je, da bi koga spodbujal, da naj izvede sabotažne akcije, kot je pred sodiščem navajal Karl Petaroš. Navedel je, da priče o njem niso ničesar povedale in predlagal novo pričo. Opozoril je na kronološke nedoslednosti, ki jih je v svoji izjavi o njegovem delovanju dal Karl Petaroš. Karl Petaroš je soobtoženega prosil za odpuščanje, ker je za znižanje kazni vse obtožbe zvrnil nanj. 138 V pritožbi je dejanja priznal, a izjavil, daje bil k njim zapeljan. 139 V pritožbi je priznal, da so izvedena dejanja huda, a da je podlegel »defetistični propagandi očeta«, da bo s partizanstvom konec, zato se je odločil organizirati oboroženo bando. 140 Obtožen je bil, da je t. i. Brodarjevo bando oskrboval s podatki gospodarskega, političnega in vojaškega značaja, njenim pripadnikom nudil prostor za sestajanje. Njihov cilj je bil zrušiti državno ureditev. Leta 1948 so pripadniki bande izvedli umor aktivista in funkcionarja »ljudske oblasti«. 141 V pritožbi je zanikal, da bi s svojimi dejanji želel škoditi državi. Marjana Brodarja je poznal od svojih mladih let, ta mu je ponudil pomoč pri posredovanju stvari čez mejo v Avstrijo, kjer je imel v izseljenskem taborišču starša, ki sta bila izgnana kot volksdeutscherja. Za to pomoč mu je bil zelo hvaležen, zato je sledil njegovim navodilom, »ne da bi se zavedal kaznivosti dejanj, ki jih je izvajal pod njegovem navodilu«. Brodar ga je za te usluge držal v šahu. Zanikal je, da bi ob srečanjih z Brodarjem razpravljal o politiki in da bi sodeloval pri umoru aktivista. Svoja dejanja je obžaloval. 142 Obrazložitve in pravnega pouka ni navedlo, »ker so se stranke v postopku temu odpovedale«. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 319 1949 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Dolen Jernej, 11.8.1904, Golnik Kmet Banditizem, vohun­ stvo v tuji službi 21.12.1949 OS Ljubljana, K 348/49 7.3. 1950 Hardinger Ignac, 23. 7.1901, Avstrija, avstrijski državljan Gestapo, vojni zločinec 28. 9.1949 OS? 7.12. 1949 Jarc Alfonz, 30. 7.1904, Unice, bival v Dragatušu Župni upravitelj Vohun in sodelavec okupatorja 2.4.1949 OS Novo mesto, K14/49 10.8. 1949 Jurkovič Viktor, 1.12.1928, Hrastje Avtome- hanik- vajenec Pobegnil iz zapora v Radgoni, oboro ­ žen prekoračil državno mejo, napadi na uradne organe 8. 7.1949 OS Maribor, K150/49-17 5.1. 1950 Kink Milan, 21.10.1920, Kresnice Statistik Sodelavec Gestapa 143- 2. 8.1949 OS Ljubljana, K 199/49 10. 8. 1949 obešen Kobal Marija, 23. 3.1909, Col, živela v Vrhpolju. Gospodi ­ nja Sodelovanje z okupatorjem 144 Pritožba na sodbo, 3. 3. 1949145 3. 3.1949 OS Postojna, Kž 2/49 1.9. 1949 Korada Anton, 22.1.1907, Vestfalija, Slovenec, nemški državljan Mizar Tolmač Gestapa 146 20.4.1949 OS Maribor, K 435/48 2. 6. 1949 Kos Alfred, 31.5.1928, Graz/ Gradec Zidarski pomočnik Umor predsednika KLO Cerknica, poskus pobega čez mejo. Pritožba na sodbo, 2. 2. 1949147 2. 2.1949 OS Maribor, K 26/49-28 13.7. 1949 143 Bil je obtožen, da je kot raztrganec umoril ranjene partizane. 144 Bila je obtožena, da je obveščala italijansko kvesturo o gibanju partizanskih enot. Več oseb je bilo zaradi njenih dejanja zaprtih in interniranih. Po vojni se je v coni B povezala s pobeglimi emigranti in domobranci ter tam širila sovražno propagando. 145 V pritožbi je navedla, da njena obramba ni imela dovolj časa, da bi pripravila zagovor. Na kvesturi je pod grožnjo smrti povedala le to, kar je pred njo že nekdo drug. Tako na razpravi kot v pritožbi ni priznala, da bi se po vojni povezala s kakšno bando. Navedla je več prič, ki bi pritrdile, da je mirnega značaja. 146 Bil je obtožen, da je bil od 1938. leta dalje član Švabsko nemške kulturne zveze, med vojno pa pripadnik vermanšafta. Sodeloval je pri aretacijah in zaslišanjih ter v akcijah proti partizanom. 23. 2. 1948 so ga kot vojnega zločinca zavezniki izročili Jugoslaviji. 147 V pritožbi je obramba zanikala, da bi dejanje storil iz političnih vzgibov. Umor naj je bil sicer namerno izvršen, a v razburjenosti, dejanje je priznal. 320 Nasilje vojnih in povojnih dni 1949 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Lasič Franc, 7. 8.1923, Zakovci Ključavni ­ čar Član oborožene tolpe v okolici Ljutomera 7.12.1949 OS Maribor, K 265/49-28 31.3. 1950 obešen Plankl Alojz, 17. 6.1902, Gradec/ Graz, Nemec, brez državljanstva Gestapo 148 Pritožba na sodbo, 22. 2. 1949149 22.2.1949 OS Celje, K 24/49-10 4.10. 1949 obešen Satler Ivan, 27.12.1908, Spodnja Hudinja Uslužbe ­ nec Organizator ilegalne organi ­ zacije »Grom« 150 Pritožba na sodbo, 8. 2. 1949151 8. 2.1949 OS Celje, K 14/49 13. 8. 1949 Savelli Viljem, 14. 9.1916, Bosanski Petrovac, živel v Koprivniku (Kočevje) Župni upravitelj Sodelovanje z okupatorjem, izdaja, vohunstvo 2. 4.1949 OS Novo mesto, Ko 10/46-62 10. 8. 1949 Sušnik Gregorc, 9. 3.1903, Kamnik Kmet Gestapo 2. 8.1949 OS Ljubljana, Ko 198/49-11 6.1. 1950 Šmalcelj Marija, 29. 3.1894, Črnomelj Gospodi ­ nja, kuharica v župnišču pri Vilijemu Savelliju Sodelovanje z okupatorjem, ovaduštvo 2.4.1949 OS Novo mesto, Ko 14/49 10. 8. 1949 Tirgušek Alojz, 22. 6.1911, Spodnja Hudinja Zidarski delovodja Pripadnik ilegalne organizacije »Grom« 152 Pritožba na sodbo, 8. 2. 1949153 8. 2.1949 OS Celje, K 14/49 13. 8. 1949 148 Bil je obtožen, da je kot dolgoletni član Švabsko nemške kulturne zveze in pripadnik varnostne službe sodeloval pri umorih, mučenju, prisilnem izseljevanju, interniranju, ropanju in ovajanju simpatizerjev partizanskega gibanja. 149 V pritožbi je menil, da je sodišče premalo upoštevalo olajševalne okoliščine, kot so delno priznanje, težko otroštvo, da je očitana dejanja storil vsaj delno v službi in na povelje nadrejenih. 150 Obtožen je bil, da je organiziral ilegalno organizacijo, katere namen je bil zrušiti družbeni red, da je organiziral upravni aparat, ki bi nato prevzel oblast; da je bil povezan s tujo »reakcijo«, ki ji je posredoval podatke o političnem in vojaškem položaju države, in da je širil sovražno propagando. 151 V pritožbi ni zavračal krivde, je pa menil, da obstaja nekaj olajševalnih okoliščin, ki bi omilile kazen. Pritožbo bo dopolnil z navedbami, ki jih v preiskavi in na razpravi ni omenil zaradi tega, ker se jih zaradi slabega spomina in razburjenja ni »domislil«. Za pričo je predlagal ženo in njeno hčer, da izpovesta, da je bil idejni vodja organizacije Franc Žagar. Priča bi lahko potrdila, da Franc Šuler sploh ni bil ilegalni kurir, ker je delal v Belgiji. Zatrdil je tudi, da se ni vrinil v množične organizacije, temveč je bil reden udeleženec »delovnih brigad«. 152 Obtožen je bil, da si je prizadeval zrušiti družbeni red, da je bil povezan s tujo »reakcijo«, ki ji je posredoval podatke o političnem in vojaškem položaju države, in da je širil sovražno propagando. 153 V pritožbi je kot olajševalno okoliščino navedel, da je deloval na pobudo Ivana Satlerja in po direktivah Alberta Žagarja. Delno je priznal očitana mu dejanja, vendar je menil, da bi ga časovna kazen pripeljala »v krog poštenih ljudi«. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 321 1949 Poklic obsojenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Toplak Ludvik, 8. 8.1924, Zlatoličje Kmečki delavec Razbojništvo, članstvo v oboroženi tolpi 154 23. 2.1949 OS Maribor, K 25/49 13.7. 1949 Toroš Darko, 13.12.1921, Medana Kmet in voznik Član oborožene bande Hinka Perina 155 156 Pritožba na sodbo, 9.12.1949158 9.12.1949 OS Nova Gorica, K100/49 16.3. 1950 Turk Franc, 8.12.1921, Gornja Radgona Kovino­ strugar Razbojništvo, članstvo v oboroženi tolpi 157 23. 2.1949 OS Maribor, K 25/49-51 13.7. 1949 Žagar Albert, 12.10.1912, Trst, bival v Celju Uradnik Pripadnik ilegalne organizacije »Grom« 158 8. 2.1949 OS Celje, K 15/49-46 13.8. 1949 1950 Poklic obso ­ jenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Beričnik Ivan, 15.11.1908, Ljubija, živel v Brezju pri Šoštanju Zidar Pripadnik križarske vojske Franca Požarja 15 Pritožba na sodbo, 24. 3.1950160 24. 3.1950 OS Ljubljana, 135/50 4.7. 1950 Cucek Jože, 20. 3.1919, Košana, živel v Trstu Delavec Dezerter iz JLA, prebeg čez mejo in organiziranje prebegov 161 Pritožba na sodbo, 25. 8.1950162 25. 8.1950 OS Nova Gorica, K 62/60 16. 12. 1950 154 Obtožen je bil umora dveh pripadnikov KNOJ-a in miličnika. 155 Obtožen je bil naklepa umora predstavnikov oblasti in uslužbencev državnih organov, sabotažnih akcij, organiziranja ilegalnih prehodov meje in sovražne propagande. 156 V pritožbi je krivdo delno priznal, a je hkrati menil, da so ga obtožili tudi za akcije, ki so se zgodile po njegovi aretaciji in za katere sploh ni vedel. Akcije je načrtoval vodja bande in ne on. Pričakoval je milejšo kazen, ker je bila po njegovem mnenju kršena pravna praksa, ker javni tožilec zanj ni zahteval smrtne kazni, sodišče pa jo je izreklo. 157 Obtožen je bil umora dveh pripadnikov KNOJ-a in miličnika. 158 Obtožen je bil, da je organiziral upravni aparat, ki bi po zrušenju tedanjega družbenega reda prevzel oblast, da je bil povezan s tujo »reakcijo«, ki ji je posredoval podatke o političnem in vojaškem položaju države, in daje širil sovražno propagando. 159 Kot pripadnik križarske vojske je bil obtožen, daje bil organizator oboroženega odpora, daje napadal aktiviste in opravljaj oborožene rope. 160 V pritožbi je očitana mu dejanja sicer priznal, a naj bi ga k temu prisilil brat. 161 Obtožen je bil tudi, da je pripadnik oborožene bande v Trstu, ki je imela v načrtu oborožene vpade na jugoslovansko državno ozemlje. 162 V pritožbi je navedel, da je bilo iz celega postopka razvidno, da se je želel poboljšati in se vrniti k normalnemu zaslužku ter da nekatere navedbe temeljijo na domnevah in ne na dokazih. 322 Nasilje vojnih in povojnih dni 1950 Poklic obso ­ jenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Laubič Ivan, 8. 6.1927, Šedina, živel v Zagaju Sodelovanje z okupatorjem 15.7. 1950 OS Ljubljana, K 316/45 4.10. 1950 Oblak Milan, 5.10. 1922, Studenci pri Postojni Kmečki delavec Oboroženi banditizem, ile­ galni prehod meje, uboj graničarja Pritožba na sodbo, 6.12.1950163 6.12.1950 OS Nova Gorica, K 92/50 22. 2. 1951 Palčič Jordan, 10. 9.1925, Sokolići Kmečki delavec Banditizem, diver ­ zije, povezave s tujo obveščevalno službo 22. 3.1950 OS Nova Gorica, K 103/49 15.6. 1950 Podkrižnik Ivan, alias Čedomir, 11. 4.1910, Spodnje Razborje Kmet Član križarske vojske Franca Požarja, podporočnik Pritožba na sodbo, 24. 3.1950164 24. 3.1950 OS Ljubljana, K 135/50 4. 7. 1950 Požar Franc, 31. 8.1921, Sodražica Lesostru- gar Organizator križarske vojske 165 Pritožba na sodbo, 24. 3. 1950166 24. 3.1950 OS Ljubljana, K 135/50 4.7. 1950 Šmid Jakob, 17. 7.1896, Dovje Delavec Oborožen prehod preko meje, uboj miličnika, sodelovanje s tujo obveščevalno službo. Pritožba na sodbo, 16.11. 1950167 16.11.1950 OS Ljubljana, K 505/50 1.2. 1951 Štrumbelj Miha, 4. 5.1920, Mali Lipovec Kmet Naklepni umor aktivista OF168 Pritožba 169 10.11.1950 OS Ljubljana, K 532/50 1.2. 1951 163 V pritožbi je zanikal, da bi bil pripadnik oborožene bande, saj ni vedel, da je bil zaročenec njegove sestre vodja bande. Na njegovo povabilo je odšel v Trst, a ni nikomur predajal nobenih podatkov. Ob prijavni na policiji na Opčinah, kamor ga je napotil sestrin zaročenec, so spraševali o tem, če je v Postojni pehota, čemur je pritrdil, ker tega ni imel za državno tajnost. Ko je bil ob prehodu meje nato ubit graničar, je ob prvem strelu pobegnil, a je bil na begu ranjen. 164 V pritožbi je navedel, da je s križarji sodeloval pod pritiskom. Priznal je, da je soobtožencu oddal neka pisma, daje skrival Franca Šumaha, zanikal pa je, da bi se udeleževal njegovih sestankov, ampak ga je obiskal le kot sosed. 165 Obtožen je bil, da je bil organizator križarske vojske in da je izvedel napad na aktivista Stropnika. 166 V pritožbi je priznal, da je storil očitana mu dejanja, a je bila po mnenju obrambe kazen prestroga. 167 V pritožbi je prosil, naj mu kazen znižajo, ker so bili njegovi podatki, ki jih je posredoval v tujino, »manjšega obsega in manjšega pomena in ni nobenega dokaza, da so bili sploh resnični«. Osebe, ki jih je prepeljal čez mejo, so prihajale v domovino zgolj zaradi svojcev in ne s političnimi motivi. Do uboja miličnika je prišlo zardi teme in obtoženčevega razburjenja na begu. 168 Bil je obtožen umora aktivista OF, da je bil med okupacijo član protikomunističnih enot v Žužemberku, da je kriv za aretacije, interniranje in streljanje civilistov ter partizanov. Tominšek Čehulić: Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč 1945-1952 323 1950 Poklic obso ­ jenca Obtožnica Pritožba Datum sodbe Usmrtitev Šumah Franc, 29. 3.1927, Razbor Kmečki delavec Sodelovanje s križarsko vojsko Franca Požarja, vodenje ljudi prek meje, uboj miličnika Pritožba na sodbo, 24. 8. 1950170 24. 3.1950 OS Maribor, K 133/50-18 20.11. 1950 Šumah Miha, 4.10.1905, Razbor Kmečki delavec Pripadnik križarske vojske Franca Požarja, umor aktivista 0F Pritožba na sodbo, 24. 8. 1950171 24. 3. 1950 OS Ljubljana, K 135/50 4. 7. 1950 Trebovec Franc, 23. 8.1907, Trnovec Kmet Član Palčkove tolpe, napadalec uradnih organov 15. 7.1950 OS Ljubljana, K 316/50 1.8. 1950 Zupančič Franc, 9. 7.1928, Srednje Laknice Kmečki delavec Umor aktivista KLO172 Prizna povojni umor aktivista. 16.11.1950 OS Ljubljana, K 532/50 1.2. 1951 1952 Poklic obsojenca Obtožnica Datum sodbe/izvršitev smrtne kazni Usmrtitev Baranja Andraž, 15.10.1907, Vanča vas Delavec Član roparske tolpe 17. 5.1952 OS Maribor, K 63/52 8.9.1952 obešen Baranja Jožef, 29.1.1919, Vanča vas Delavec Član roparske tolpe 17. 5.1952 OS Maribor, K 63/52 8.9.1952 obešen Germ Avgust, 9. 7.1913, Fram Kovač Rop in roparski uboj 31. 7.1952 OS Maribor, K 148/52 27.11.1952 Horvat Ivan, 3. 8.1918, Vanča vas Delavec Član roparske tolpe 17. 5.1952 OS, K 53/52, 8.9.1952 obešen llijaž Franc, 4. 8.1932, Raka Zidarski pomočnik Dvojni roparski umor 16. 9.1952 OS Ljubljana, K 215/52-42 10.12.1952 169 V pritožbi je priznal umor aktivista OF po vojni, glede obtožb za medvojna dejanja pa je izjavil, da se dogodkov ne spominja, ali pa, da pri nekaterih od očitanih dejanj ni sodeloval. 170 V pritožbi je navedel, daje v izjavi priznal tudi dejanja, ki jih ni storil. Njegova odmaknjena hribovska kmetija je bila že zaradi lege prikladno zbirališče, kjer so se med vojno zbirali tudi partizani. Franc Požar je uporabljal tudi grožnje in ustrahovanje, da je soobtožence prisilil k sodelovanju. 171 V pritožbi je priznal, da je dajal hrano dvema soobtožencema, ki sta se skrivala pri njem doma, da je nudil prostore za sestajanje, da je sodeloval pri nekaterih akcijah, ki pa jih ni vodil ali organiziral. Za umor aktivista ni vedel. 172 Bil je tudi obtožen, da je bil med okupacijo pripadnik protikomunističnih enot v Žužemberku in da je sodeloval pri aretacijah ljudi.