Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
Velika vrednost tičjeka.
Po skušnjah je dokazano, da naš domaČi tičjek (kokoš, golobov, puranov itd.) ima toliko gnojivno moč kakor Peruvijanski guano, in le o tem ee razločuje od njega, da ima nekoliko vodenih delov v sebi. Zato naj naši gospodarji in gospodinje nikakor ne opuste s gip-som ali suho prstj6 potresati tičjek v kurnikih ali kjer koli imajo kuretino, da se še bolje podela ta gnoj. Skušnje učijo , da kokoš v enem letu okoli 20 funtov gnojd naredi, ki se prileze vsem poljskim pridelkom. Zato, gospodarji, ne zanemarjte toliko koristnega tičjeka!
Pirnico na deteljščih pokončati
svetuje časnik Gornje-avstrijske kmetijske družbe žvep-leni k al ci um ^Schwefelcalcium). Tam okoli, kjer se deteljice pokosi, ^pokošeno mesto pa potrese s to soljo, v prah zmleto. Ce po naključbi še pohleven dež pomoči zemljo, je hipoma pirnica vsa pomorjena. 150 do 200 gramov žveplenega kalcija zadostuje za en štirjašk meter. Res, da tudi tista detelja pogine, na katero je ona sol padla, al to ni veliko škode memo tega, da je pirnica pokončana. — Tako poroča posestnik A. Mayr po lastnih skušnjah.
Da svinja po porodu svojih mladih ne požre,
ni ga po nasvetu si. gospodarske akademije v Hohen-heimu bolj pripro9tega pripomočka kakor je to, da se svinji, ko je storila, najmanj pol funta surove slanine (surovega špeha) dd, katero ona brž požre, pa se potem ne dotakne mladih. — No, pol funta slanine so pač vredni mlada praseta, katera se mnogokrat požrešni materi kar nič ne smilijo.