Št 261
V Ljubljani, sobota dne 19. novembra 1910
Leto 1.
I Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. ~ Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem n« dom K 120; s poSto celoletno K 18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28‘—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo In npravnlštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
S papežem za ljubljanske volitve.
Klerikalci imajo samo eno željo še in ta je dobiti v svoje roke Ljubljano. Odkar so zagospodarili v deželi, je vse njihovo mišljenje in delovanje osredotočeno na to točko. Klerikalci se čisto dobro zavedajo, da so brez Ljubljane ničle in da brez go-spodstva v ljubljanski mestni hiši nimajo na Kranjskem nobene bodočnosti. Oni dobro vedo, da, dokler je Ljubljana nositeljica naprednih idej, zagovornica narodnih teženj in izhodišče njim nasprotnih stremljenj, oni naprednjakov in naprednih misli ne bodo uničili, pač pa čutijo, da izhaja iz srca Slovenije pokret, ki postaja zanje tudi na deželi od dne do dne bolj nevaren.
Morda zadobi sempatam še vedno napredna misel kak udarec, vendar pa se osobito v nižjih slojih našega naroda, v širokih masah našega ljudstva pojavlja rastoče gibanje, ki ima odločno voljo in tudi silo zlomiti na slovenski zemlji za vedno premoč rimskega klerikalizma.
Ker klerikalci zlepa niso mogli dobiti Ljubljane, so si izmislili rafinirano volilno reformo, ki so jo ljubljanski avtonomni občini kratko malo usilili.
Ustvarili pa so volilno reformo, kakršna je najbolj odgovarjala njihovim potrebam, ne glede na vse drugo. Izrabili so vso svojo politično moč in plačali kar je vlada hotela zato, da je predložila njihovo volilno reformo v sankcijo, nadejajoč se, da tako proderejo v Ljubljani.
Volitve še niso ravno pred durmi, vendar se klerikalci že pridno pripravljajo za nje. Dosedaj so šele posamezni agita-tatorji prirejali po raznih mestnih okrajih tajne sestanke, ki so imeli namen vzgojiti štab zagrizenih v lumparijah in podlostih ver-ziranih agitatorjev. A že to, kar so dosedaj klerikalni kolovodje na tajnih sestankih pripovedovali ljudem, kaže, da hočejo voditi volitve v znamenju laži, obrekovanj natolcevanj in korupcije.
V	nedeljo imajo klerikalci v Ljubljani za prihodnje volitve že prvi volilni shod.
Dr. Šušteršič bo namreč v „Unionu“ govoril za papeža in proti rimskemu županu. Ta shod kaže, da so klerikalci za bližajoče se volitve v zelo, zelo veliki zadregi: kajti v politične svrhe hočejo izrabljati že svoje zadnje sredstvo — vero in celo reprezentanta božjega kraljestva na zemlji, rimskega papeža.
Klerikalci bi lahko zadnji čas sklicali v Ljubljani že več shodov, na katerih bi razpravljali o stvareh, ki zanimajo naše ljudstvo in vsled katerih naše ljudstvo tudi trpi.
Vse jadikuje pod neznosno draginjo. Klerikalci so se norčevali iz vseh proti-draginjskih akcij ter v kranjskem deželnem
zboru celo rekli, da draginje sploh ni. Nešteto krivic je prizadjala zadnji čas vlada Slovencem ne glede na zadnje imenovanje predsednika deželnega sodišča, Nemca Elsnerja. Klerikalci so bili in so za vse take reči gluhi, seveda zato, ker oni sami vse krivice ali odobravajo, ali pa jih provzro-čajo. Ljudstvo in narod porabljajo le zato, da na njegov račun ojačujejo moč rimskega klerikalizma.
Na nedeljskem shodu bo govoril dr. Šušteršič o papežu, ker je to zanj ravno tako lahko govoriti, kakor o afrikanskih zamorčkih. Dr. Šušteršič pa hoče zato govoriti o papežu, da bo že itak slepo ljudstvo še bolj slepil in versko fanatiziral. Papeža in rimskega župana bo politično izrabljal, ko bo udrihal po framazonih in liberalcih, ki hočejo — tako bo Šušteršič govoril — nastopiti pri volitvah v ljubljanski občinski svet. Kar bo Šušteršič v nedeljo govoril, bo največji humbug, kar jih je kdaj napravil v svojem življenju.
V	Ljubljani imamo škofa, pa ta ne bo zagovarjal vpapeža, v Ljubljani imamo cerkve, a dr. Šušteršič hoče govoriti o papežu v hotelu. Z nedeljskim shodom se očividno začne volilni boj, a klerikalci ga otvarjajo s papežem. Na pametne in trezne Ljubljančane bo imel dr. Šušteršičev zagovor papeža brez dvoma stotisočkrat manj vpliva kot naš podlistek o Papeževih otrocih. Poslanec Povše, ki sklicuje nedeljski shod za dr. Šušteršiča ima čisto prav, da vabi samo ljudi, ki so v katoliških društvih, t. j. ljudi brez lastnih misli in brez lastne volje, ponižne in pohlevne ovčice. Konstatirati smo le hoteli, da bo sam voditelj klerikalne stranke zlorabljal na nedeljskem shodu vero v politične namene-in pribiti smo hoteli, da gre klerikalcem slabo, ker začenjajo volilni boj v Ljubljani s sv. očetom.
UCiteljskc justifikacije.
Dr. Lampe zopet lahko spi spanje pravičnega. On zmagovalec, liki sv. Miha, je ubil učitelja Blaganjeta. Leto dni in več je roval proti njemu, hodil ščuvat sam na Vače, poslužil se je sam podlega denunci-jantstva, da je le ustregel svojemu vernemu oprodi Majdiču, kaplanu na Vačah. Bla-ganje, čegar triletno plodonosno delo na Vačah je rodilo prekrasne uspehe, je prestavljen uradno na Dole pri Litiji. Iztrgali so ga od tam proti ljudski volji, katero tako povdarjajo ti psevdo-katoliki. Zgodila se je lumparija, kakršnih so zmožni edino klerikalci pod Švarcevim pokroviteljstvom. To lumparijo na narodnem telesu ima v prvi vrsti na vesti dr. Lampe, ki je sam kuril kres, na kojem naj zgori Blaganje z družino.
A mož se je zmotil. Predobro poznamo Blaganjeta, njegovo delo in značaj! Gospodje justifikatorji pri Švarcovi mizi
boste tudi tu, kakor že mnogokrat zadeli na trdo kost, in Blaganjetu gotovo ne bo žal, če ga čez leto iz istih vzrokov prestavite na novo.
Vse vzroke, ovadbe in denuncijacije dr. Lampeta imamo v rokah. Skrbeli bomo, da najširše ljudske mase zvedo o krivici, ki se je zvršila v tem slučaju. Obenem vas pa zagotavljamo, da bomo imeli odprte oči za slučaj Štupica. To so udarci, ki kričijo do neba in naša prokleta dolžnost je, da jih razkrinkamo. Mirno bomo počakali izida slučaja Štupica, potem bomo govorili odkrito o ukradenem pismu in denuncijacijah dr. Lampeta. Kako bi vam bilo pri srcu gospodje, da napišemo naslov članku : »Dr. Lampe — denuncijant?" Za danes to prištedimo, ker imamo dokaj potrpežljivosti. In z vso potrpežljivostjo vam bomo zbujali vest tako vztrajno in tako dolgo, da se boste sami sebi studili.
Splošni pregled.
Finsko vprašanje.
Odgovor, ki ga je dala ruska duma na protest od strani francoske zbornice, je dovolj značilen in kaže nenavadno samozavest in odločnost Rusov v finskem vprašanju. Finsko ima 2,712.562 prebivalcev, med temi je 2,252.900 Fincev, 349.733 Švedov, 5939 Rusov, 1925 Nemcev, 1336 Laponcev. Finski jezik je najbliže švedskemu. Letos je minilo 200 let, odkar je Peter Veliki v vojni proti Švedom vzel mesto Vyburg, ki je bila glavna trdnjava proti Rusiji. Stalno je bilo Finsko priklopljeno Rusiji 1. 1804. Imelo je popolno avtonomijo. V zadnjem stoletju so se Finci krasno razvili, znani so bili tudi izven mej po svoji visoki kulturi, posebno narodna disciplina je bila vzgledna. Protialkoholno in socijalno gibanje je združilo vse stanove tako, da so v tem prehiteli vso Evropo. Seveda so pred vsem skušali ohraniti svojo avtonomijo in so prišli večkrat v konflikt z rusko vlado, ki je hotela omejevati njih politično svobodo. Resnici na ljubo, ne da bi zagovarjali rusko vlado ali rusko dumo, moramo povedati, da so šli Finci v nekaterih stvareh predaleč. Njih avtonomija je bila res popolna, imeli so popolno svojo upravo v finskem jeziku, svoj denar in sicer tako, da ruski niti veljal ni pri njih, ruščina je bila na četrtem mestu (finsko, švedsko, nemško, rusko), proti Rusom so se vedli zelo odporno in počasi se je sumilo, da imajo zveze z zapadnimi sosedi in da se pripravljajo na boj proti Rusiji. Koliko je v tem resnice, se ni dalo določiti; voditelji finskega naroda Helenius in drugi so hoteli narod rešiti s treznostjo, s prosveto in z dobro gospodarsko organizacijo. Tudi Evropo so opozarjali nase. Tako je prišlo, da se je Rusija odločila, da uredi svoje razmerje do Finskega in da izda ne-
katere zakone, po katerih se bi omejila popolna avtonomija Fincev. Evropska javnost se je čutila poklicano, da protestira proti temu. Finci so imeli povsod simpatije na svoji strani. Tudi francoska zbornica je pisala ruski dumi, da naj ne sprejme vladnih predlog o finskem vprašanju, ker ni vreden svobode sam, kdor drugemu jemlje svobodo. Visoka kultura Fincev je posledica njih avtonomije in duma bi morala stati proti vladi, ki hoče vzeti avtonomijo finskemu narodu. Ruska duma je protest zavrnila in se je čutila razžaljeno. Del. Krupensky, ki je sprejel protest, je odgovoril francoski zbornici, da je ta protest neumesten, ker zastopniki ruskega naroda sami vedo, kako jim je postopati v tem vprašanju. Ruska vlada bo seveda storila vse, da se njene predloge sprejmejo. Finci pa bodo seveda nadaljevali svoj boj proti Rusom. Finsko vprašanje je važno.
Izjava princa Napoleona.
Dne 14. t. m. se je izvršila svatba med princem Viktorjem Napoleonom in belgijsko princezinjo Klementino v Moncal-leru. Francoskim žurnalistom, ki jih je princ sprejel pred svojo svatbo, je izjavil, da še ni opustil od svojih nad in planov in misli, da bo prišel dan, ko bo republika izprevi-dela potrebo stalnejše avtoritete. Do tedaj pa ostane kot privatna oseba v ozadju.
Angleški parlament.
Kakor se kaže, bo parlament gotovo razpuščen. Dozdaj je v njem 273 konservativcev, 275 liberalcev, 40 del. delavske stranke, 82 irskih nacijonalistov. Po novih volitvah bo število liberalcev zrastlo in bi bilo stališče vlade napram lordom lažje.
Rusija proti Poljakom.
Ministrtvo je izdalo odlok, po katerem se mora število poljskih uradnikov in uslužbencev na severozapadnih železnicah deci-mirati. Judje so sploh izklučeni iz službe, tudi če so krščeni.
Dnevne vesti.
Ljubljanske zaupnike narodno-na-predne stranke opozarjamo na današnji
sestanek.
Sporazum v narodno-napredni stranki je izzval včeraj v naprednem ljubljanskem prebivalstvu nepopisno veselje. Splošna obupanost in disgustiranost se je mahoma iz-premenila v nadepolno zaupanje. Vse, kar misli pošteno in dobro, je edino v tem, da je bil uprav zadnji trenotek za spravo in poslednji čas, da se vrže združena stranka z vso silo v boj za Ljubljano, ki jo hočejo ugrabiti klerikalci v zvezi z Nemci. Pri nasprotnikih je vplivala včerajšna pro-klamacija sporazuma kakor strela iz jasnega neba. Ves up jim je šel po vodi, vse nade so prešle, da bodo iz spora kovali zase kapital.
MICHEL ZEVACO:
LISTEK.
Otroci papeža
Roman iz rimske zgodovine.
[160]
»Plemenita žena je bila," je dodal knez. »Cista in zvesta — z eno besedo, ženska iz herojskih časov. Naša sodobna pokolenja nudijo našemu občudovanju le redkoma take zglede modrosti in kreposti, kakor ga je nudila grofica Onorata . . .“
Primavera je vzdrhtela. Z bolestjo se je spomnila tistega grdega priznanja svoje umirajoče matere . . . Nato so se njene misli obrnile k nepoznani sestri, katero ji je grofica Onorata velela iskati, najti in ljubiti . . . Zavzdihnila je iz dna svojih prs . . .
»Ubogo dete!" je dejal knez resnobno. »Gotovo se vam bude mučni spomini . . . Todo misleti si vsaj tudi to, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da maščujemo smrt vaše matere 1 . . .“
»Da, knez, priznavam, moje misli se nocoj obračajo k njej, ki je ni več med nami, in srce mi je polno bridkosti, če se spominjam nežnosti, s katero me je obdajala . . . Temne slutnje mi pretresajo dušo, a ne vem, kaj mi proku-jejo . . .“
»Pustite te žalne misli, dete moje," je vzkliknil Manfredi nemirno. »Verjemite mi, boljše je za vas, da se vrnete v palačo . . . Vaš duh je razburjen vsled resnih dogodkov današnjega dne in vsled drugih, ki se obetajo, in zato potrebujete počitka . . .*
»Ne, knez," je dejala ona. »Narobe, pravo olajšanje mi je, da se izprehajam po teh nasadih, ki jih je ona ljubila, kakor da bi jo hotela zopet najti . . . Zdi se mi, kakor da bi jo morala srečati za onimle ovinkom drevoreda . . .“
V	istem hipu in na istem ovinku drevoreda, ki ga je Primavera pokazala s prstom, se je prikazala človeška senca, ki pa je mahoma zginila. Niti Primavera, niti knez je nista zapazila.
»Toda vi!" je živahno povzela mlada kneginja, »vam je pred vsemi drugimi potreba počitka . .
Knez je zavzdihnil. Razumel je Beatrice, da se ji hoče samote.
»Torej vas puščam samo," je dejal brez vidne žalosti. »Toda verjemite mi, in prepodite si žalost, ki vas zalezuje .. . Lahko noč torej, dete moje ..."
Primavera mu je ponudila čelo, kakor zdaj vsak večer. Starec jo je očetovsko poljubil nanj; nato je odšel, z vzdihljajem, ki ga Primavera ni slišala.
Knez Manfredi je sklonjene glave počasi stopal proti palači, po drevoredih, ki jih je bil pravkar prehodil z Beatrice. Naenkrat pa je začul glas, ki mu je porogljivo šepnil v uho:
»Dober večer, knez Manfredi 1"
Ozrl se je in videl žensko s krinko na obrazu, ki je tisti hip stopila iz grmovja ter ponovila z istim porogljivim glasom:
»Dober večer, blagi starec! ..."
»Kdo ste?" je vprašal knez. »Kaj delate tu ob taki
uri ?"
»Iskala sem vas, knez . .
»Kdo ste, gospa?! . . .*
»Eh! kaj zato, kdo sem? Recimo, da sem ženska s krinko na obrazu. Vi ne vidite mojega lica, toda spoznali boste moje misli. Kdo sem? . . . Senca ... Pravičnost sem, ki prihaja k vam, udobnemu in lahkovernemu soprogu; resnica, ki prihaja v vaš doseg, vi potrpežljivi in zaupni starec! ..."
Senca se je zakrohotala. Knez Manfredi je prebledel. Zdelo se mu je, kakor da bi se v roganju te maske skrivalo strašno svarilo. Trdo jo je prijel za roko:
»Kdo ste? Govorite, sicer vam strgam krinko z obraza !“
»Knez,“ je nato odgovorila ženska z nenadno resnobo, »svojega imena vam ne bom povedala, ker nikakor ni potrebno, da ga izveste. In mojega obraza ne boste videli, zato ker je čisto nemogoče, da bi Manfredi storil ženski silo. Zdaj pa vas opozarjam, da če hočete, da sramota oskruni vaše ime, vam ni treba drugega, kakor da me poslušate."
»Sramota!" je zamrmral knez s prestrašenim glasom.
»Ali se je hočete izogniti?" je vprašala senca naglo. »Ali hočete storiti, da si nihče ne bo mogel igrati z vami ? Ali hočete preprečiti svoje sramotno ponižanje? ... Še je čas . . ."
»Strela božja!" je zarohnel knez z zamolklim glasom. »Govorite!" ... In pred vsem, govorite jasno. Kaj mi hočete povedati?"
»Ničesar vam nimam povedati," je odgovorila senca hladnokrvno. »Saj mi ne bi verjeli . . . Pojdite z menoj, knez . . . spremite me ... in videli boste izdajstvo z lastnimi očmi, na lastna ušesa boste slišali izdajalca! Dajte, stopite z menoj . . . toda tiho, brez šuma! ..."
------------------------------ (Dalje.)
Javen ljudski shod na Vačah priredi v nedeljo, dne 20. t. m. pop. ob 2. uri narodno-napredno politično društvo ,Skala", Govorita dr. Josip Lavrenčič in Adolf Ribnikar o splošnem političnem položaju.
Argentinsko meso v Ljubljani. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da dobi tudi Ljubljana od argentinskega mesa, ki pride v Trst meseca decembra, 5000 kg. Argentinsko meso se bo prodajalo v nekaterih mesnicah in na stojnicah na Vodnikovem trgu. To meso bo deklarirano to je, prodajati se bo smelo le s posebno označbo, da je argentinsko.
Iz finančne službe. C. kr. finančno ministrstvo je imenovalo finančnega tajnika Pavla Jerovca in Karla Pogačnika finančnim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Imenovanje pri ljubljanskem sodišču. C. kr. pisarniški oficijal pri zemljiški knjigi Rudolf Rasteiger je imenovan c. kr. višjim oficijalom.
Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer prvič v Ljubljani literarna drama .Ekvinokcij", spisal Ivo conte Vojnovič, glasbo spisal Ivan pl. Zajc. Sodeluje orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika prof. Reinerja. (Predstava za par-abonente.) — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. burka .Sladkosti rodbinskega ž i v 1 j e n ja“ pri zelo znižanih cenah. — Zvečer ob sedmih drastična burka .Zakonske metode" (za ne par), ki se igra tudi na kralj, zemalj. kazalištu v Zagrebu z največjim uspehom. Ta burka, ki jo je pripravil že g. prof. Juvančič, hoče edinole vzbujati smeh in čim bolje zabavati. — Orkestralne in ensembleske skušnje za opero Jannhauser" se vrše vsak dan ter se bodo vršile tudi prihodnji teden, ker je zbor le zvečer na razpolago.
Skupščina .Zveze slovenskih pevskih društev" se vrši v nedeljo, 4. decembra 1910 ob 10. uri popoldne v prostorih .Glasbene Matice". Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo upravnika. 4. Poročilo blagajnika in poročilo pregledništva. 5. Predavanje. Predava .Zvezni" pevovodja g. prof. Kozina o slovenski glasbeni literaturi v zadnjih letih. 6. Predlog glavnega odbora. 7. Slučajnosti.
Poziv slovenskemu narodu. Pred petindvajsetimi leti sklenili so previdni slovenski rodoljubi, uvažuje nevarnosti, katere prete našemu narodu ob mejah na severu in jugu, ustanoviti šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki bi z ustanavljanjem otroških vrtcev in slovenskih ljudskih šol podajala slovenskim otrokom v materinščini in v slovenskem duhu potrebnih temeljnih naukov in prvo izobrazbo tam, kjer Slovenci bivajo, a nimajo slovenskih šol. To nalogo je vršila naša družba eno četrtstoletje. Ali je pa po preteklih petindvajsetih letih delovanje družbe sv. Cirila in Metoda manj potrebno? Nemški .Schulverein" zbira milijone po Roseggerjevem nasvetu, da ustanavlja ponemčevalne šole med Slovenci in nam odtujuje naše otroke. V enakem smislu deluje agresivno zoper Slovenstvo italijanska .Lega nazionale". Nemška .Stidmark" pa kupuje slovenska zemljišča in na teh naseljuje tujce po veri in narodnosti. Naše meje se nam krčijo in ože, iz teh obmejnih ogroženih krajev pa prihajajo obupni klici: Na pomoč! Vsa volila in dosedanji prispevki ne zadoščajo, ako hoče družba izvesti svoje sklepe ter na treh mejah sezidati in otvoriti tri nove šole in otroške vrtce. Zato išče družba vedno nove pomoči. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se vsled tega obrača do vseh zavednih Slovencev z iskreno prošnjo, da se ob vsaki priliki spomnijo s primernim
Mali listek.
Kritika kritike.
Dovolite mi, gospod urednik, da se kot stalni obiskovalec slovenskih gledaliških predstav tudi jaz oglasim v Vašem cenjenem .Jutru". Saj ste gotovo tudi Vi mnenja, da je sodelovanje občinstva za napredek vsake — torej gledališke — umetnosti neobhodno potrebno. Sodelovanje občinstva pa se izraža v marljivem posečanju in v najživahnejšem duševnem spremljanju gledaliških predstav. Gotovo je, da se vrše predstave za občinstvo in ne le za troje, čvetero kritikov; zato pa mora biti merodajna kritika občinstva, ne pa sodba kritikov, ki morejo povedati pač le svoje subjektivno mnenje, nikakor pa ne mnenja vse publike. Opetovano je že publika prav jasno odklonila igro, opero ali opereto, ki jo je kritika enodušno hvalila; neštetokrat pa je občinstvo z navdušenjem sprejelo to ali ono delo, ki ga je kritika zavrgla. Res je, da si daje publika od časopisja marsikaj sugerirati, a le za hip in le deloma, vobče pa je gledališko občinstvo suverenno ter se ne da terorizirati. Publika ima pač zdrav, nepotvorjen instinkt, ki izvira ne toliko iz razuma, kolikor iz srca. Kritik, literat, estetik
prispevkom zaščitnice in pjosvetiteljice Slovenstva v obmejnih krajih, družbe sv. Cirila in Metoda. Pripominjamo, da nam dela velike skrbi vzdrževanje že ustanovljenih šol, te skrbi pa so več kot podvojene, ako hočemo ustreči obmejnim potrebam in vedno glasnejim klicem: Na pomoč! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Narodna Čitalnica v Ljubljani priredi zabavni in plesni večer danes 19. novembra. Plesni večeri se vrše v zimski se-ziji vsakih štirinajst dni v .Narodnem domu". Na sporedu zabavnega dela so pevske in glasbene produkcije gospodičen in gospodov iz ljubljanske družbe, gledališki nastopi, družabne igre itd. Po zabavnem delu se vrši ples. Na razpolago je posebna igralnica za gospode, damska soba in buf-fet. Toaleta družabna. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Nečlani .Narodne čitalnice" plačajo 1 K vstopnine za osebo. — Vsi oni, ki niso prejeli posebnega vabila, so tem potom vabljeni. Želeti je posebno, da se gospodje v obilnem številu udeleže. Večeri čitalnice nudijo vsakemu mnogo neprisiljene zabave.
„Sokol“. Narodna tržaška tvrdka Gustav Marko in drug izdeluje lep kip .Sokola". V Ljubljani sprejema naročila za ta lep kip, ki bi naj ne manjkal v nobeni zavedni slovenski hiši, g. Dobrič v Prešernovi ulici. Kip je iz gipsa in v barvah.
Ljudsko gibanje na Kranjskem. V političnem okraju Ljubljanska okolica (prebivalcev 59.828) je bilo v tretjem četrtletju t. 1. 60 porok. Porodilo se je 628 otrok, umrlo pa 446 oseb, med temi 237 otrok v starosti do pet let. Starost 50—70 let je doseglo 62, čez 70 let 36 oseb. Umrlo je za jetiko 75, za pljučnico 8, za davico dve, za oslovskim kašljem 2, za osepnicami dve, za Škrlatico 30 in vsled slučajnih smrtnih poškodb 12 oseb. Uboj se je pripetil eden, samomori štirje.
.Sokol" v Spodnji Šiški priredi kakor običajno tudi letos Silvestrov večer.
Lovska razstava v Ljubljani. Kakor se je že poročalo, se ima vršiti koncem tega meseca v Ljubljani lovska razstava, in sicer bodo razstavljeni vsi oni objekti, ki so tvorili na letošnji veliki mednarodni lovski razstavi na Dunaju kranjski oddelek, ki je našel v najširših merodajnih krogih opravičeno mnogo priznanja in odobravanja. Ves materijal za razstavo je dospel te dni v 63 velikih zabojih v Ljubljano ter je znani veščak g, Ferdinand Schulz že pričel delo z aranži-ranjem raznih lovskih skupin. Razstava se otvori, — če ne bode kakih posebnih zaprek — v soboto, dne 26. novembra v veliki dvorani .Mestnega doma" v Ljubljani ter ostane otvorjena do nedelje, dne 11. decembra t. 1.
Ivan Kozarac. Dne 16. t. m. je umrl v Vinkovicih Ivan Kozarac. Rodil se je leta 1883. v Vinkovicih, bil je nečak pokojnega hrvatskega pisatelja Josipa Kozaraca. Obiskoval je gimnazijo, pa je vsled pomanjkanja sredstev opustil študij. Potoval je potem semtertja po Slavoniji, katere ravnine so odgovarjale njegovemu razpoloženju. Nazadnje so ga vzeli v vojake in je služil še pred dvema letoma v Karlovcu. Nato je bil nameščen kot tajnik društva hrvatskih književnikov v Zagrebu. Pisal je še kot vojak pod i menom Vanja Kosan. Prve pesmi je prinesel Viernac 1. 1903. iz cikla .Vesna". L. 1906. je izdal zbirko .Slavonska kri". V .Obzoru" je priobčil roman .Gjuka Begovič", ki je menda njegovo najboljše delo. Bil je sotrudnik pri „Po-kretu", .Zvonu", „Hrv. Djaku", .Obzoru" in .Viencu". Nekoliko dni pred smrtjo je izšla njegova povest: .Gospodična od ze-
občuduje navadno le ideje, dialog, zapletek, ustroj, mehanizem dela, skratka duševnost umotvora; publika pa vidi le dejanje, značaje, skratka zunanjost dela. Zato sta si ‘estetska kritika in sodba publike večkrat toli nasprotna. Raupachovo žaloigro .Mlinar in njegova hči" n. pr. ubija vsako leto morda 10.000 estetsko ogorčenih kritikov, a ta žaloigra ima za sabo miljone navdušenih gledalcev, ki se prav nič ne zmenijo za vse tisto literatsko ogorčenje. Isto usodo ima nešteto drugih iger, ki so vzlic vsem protestom estetov velik užitek posebne publike. Ta publika pa nikakor ni le neizobražena masa brez estetske kritike, nego ima med sabo tudi tisoče in tisoče inteli-gentov. Modno je postalo zadnja leta tisto domišljavo zabavljanje na opereto. Večinoma so te zabavljice navadni klišeji, ker vsi ti estetikarji zabavljajo enako, kakor naučeni; večinoma zabavljajo, da kažejo s tem svojo imponujočo .glasbeno izomiko", svoj .razčiščeni okus" in pa da bi se ne mislilo, da so tudi .profanum vulgus". Največ zabavljačev na svetu pa je najti med pogorelimi literati in faliranimi komponisti. Fali in Leh£r n. pr. imata najhujše sovražnike med nemškimi skladatelji brez uspeha in brez ugleda, med nesposobnimi domišljavci in nadutimi, a sterilnimi snobi. Modno pa je postalo tudi, trgati in psovati vsako zares gledališko, efektno dramo ter zlasti vsako burko. Gorje dramatiku, čegar
lenega drevesa". Umrl je na jetiki. Kozarac je bil talent, v katerem je posebno slavonska zemlja izgubila svojega mojstra.
Sneg je začel padati sinoči in kmalu je bilo vse pobeljeno. Da niso tla mokra, ne bi bilo to končno še nič hudega, tako pa res ni prijetno hoditi po ljubljanskih ulicah, ker je od raztopljenega snega toliko vode, da ne čuvajo nog pred mokroto niti galoše.
Aretacije. Nadstražnik prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje, Anton Gajzer, je pred par dnevi med ponočnim pregledavanjem tovarne sodavice v Slomškovi ulici, zapazil sumljivega človeka, ki se je vtihotapil na tamošnje dvorišče in ga oddal mestnemu stražniku. Isti nadstražnik je v zidarski baraki v Vodmatu nasproti trgovca g. Gerjola zasačil ponoči človeka brez izkazil. Bil je neki Fran Fuhr-mann z Moravskega, v katerega posesti se je našel steklarski demant, ki ga kot izučen kovač gotovo ni smel prištevati med svoje obrtno orodje. Tudi ta dečko je dobil potem prenočišče v hotelu .Magistrat". Taka podpora preobloženih mestnih stražnikov in orožnikov je vsekako hvale vredna.
Iz ceste. Predvčerajšnjem popoldne sta se na Dunajski cesti skregala dva delavca. Ko sta se že naveličala prepira, sta skočila drug v drugega in se pričela pre-tepavati. Oba delavca sta zadobila lahke telesne poškodbe. — Na Radeckega cesti je neki gost pri odhodu iz neke gostilne tako strahovito zaloputnil steklena vrata, da se je ena šipa razbila. Gostilničarka je šla na ulico in toliko časa kričala za razjarjenim gostom, dokler se ni prikazal stražnik in ga aretiral.
Nevarna dekla. V neki gostilni na Št. Jakobskem predmestju je že več kot eno leto služila dekla Ana Slak iz Novega mesta. V zadnjem času je postala dekla jako nepoštena in je denar, katerega je dobivala od gostov vedno spravljala zase. Ko je pred kratkim pospravljala sobo svojega delodajalca, je zmaknila z mize ključ in poskušala odpreti omaro, v kateri se je nahajalo nad 800 K denarja. Dekla pa je imela pri tem poslu to nesrečo, da ji je ključ obtičal v ključavnici. Ko je potem prišel gospodar v sobo, je zapazil, da tiči v omari napačen ključ. Poklical je takoj stražnika, ki je nepošteno služkinjo odpeljal najprej na stražnico, potem pa izročil sodišču.
Izgubil se je zlat prstan z demantom, in sicer od Karlovške ceste do Čada. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi lastniku gosp. Vrtačniku na Karlovški cesti štev. 30.
»Slovenska Filharmonija" priredi v nedeljo, 20. t. m. v veliki dvorani hotela .Union* ljudski koncert pod vodstvom kapelnika gosp. Czajaneka. — Vstopnina običajna.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Bodoči ljubljanski župan.
Predsinočnjim sem malo .krokal" pri .Figabirtu" s Schwarzovim namestnikom Finkom, ki je postal kmalu tako Židane volje, da mi je marsikaj zaupal, česar se bo morda sedaj, ko priobčim vsebino razgovora, kesal.
Zvedel sem torej, zakaj vlada toliko časa ne razpiše volitev v novi občinski svet ljubljanski. Vlada hoče postaviti svoje kandidate in radi kandidatur je nastal med njenimi pristaši prepir, ki ga Schwarz še ni mogel poravnati.
Stvar je taka-le: Vlada hoče, da bodo vpisani kot prvi na vsaki kandidatski listi trije najpopularnejši in najpriljubljenejši
delo je toli izvrstno, da se uspešno uprizarja po mnogih odrih opetovano 1 Tak gledališki uspeh je .estetikom" čisto jasen dokaz, da avtor ni umetnik, nego šušmar. Hosana pa se poje .umotvorom", ki izginjajo povsod že po premijeri z repertoarja. Skratka, česar publika ne mara, to je .estetikom" čista umetnost. Tako je tudi že pri nas Slovencih, zakaj nekateri naši .esteti" seveda nočejo zaostajati za drugimi. In tako čitamo vsak čas kritike, ki so v popolnem nasprotju z mnenjem publike. Toda publika se presneto malo briga za vse kri-tičarske obsodbe ter si svojih ljubljencev ne da odtujiti. Fali je n. pr. v enem mesecu prejel nad 50.000 K tantijem za svojo .Dolarsko princeso", in Lehšr živi kot mi-ljonar, ima svoj aeroplan ter se smeje vsem zelenim estetom celega sveta. Publika stoji za njima, in prav zato hodijo tudi vsi pametni gledališki ravnatelji za njima. Gledališče je pač povsod za publiko, ki plačuje, ne pa za tisti par kritikov, ki vidi v zabavljanju svojo sveto življensko nalogo.
Seveda niso vsi kritiki enaki in tudi med njimi (celo pri nas) so mnogi, ki vidijo svoj poklic v razlaganju in definiranju, v presojanju avtorjevih namenov in uspehov ter.v kritikovanju igralskih, pevskih in or-hestrovih kreacij. Ti pošteni in razumni kritiki jemljejo vsako delo objektivno kot tako pod svoje rešeto, ki nima le ostrega estetskega stekla, nego ima tudi izvide na
možje v Ljubljani in na Bleiureisovi cesti so sklenili, da bo na vladni kandidatski listi prvega razreda vpisan kot prvi baron Schwarz, najpametnejši in najpriljubljenejši ljubljanski prebivalec; na kandidatski listi drugega razreda naj bi bil vpisan najpogumnejši Ljubljančan Fink, ki je tudi močno priljubljen v vseh krogih, a v tretjem razredu bi bil nositelj vladne kandidatske liste Gahrlowitz.
In ravno radi GahrIowitza je nastal prepir, ker Johann Lauter pravi, da je on v Ljubljani bolj priljubljen kot Gahrlovvitz in sedaj je Schwarz v največji zadregi, ker zameriti se ne upa niti Lauterju niti Gahr-lowitzu, a razen tega niti na jasnem ni, kateri teh dveh mož je v Ljubljani bolj priljubljen.
Fink upa, da ta prepir ne bo dolgo trpel in da bodo kmalu razpisane občinske volitve. On bo, seveda, gotovo izvoljen in potem postane gotovo ljubljanski župan, ker Schwarz hoče imeti na vsak način ravno njega za župana — ali pa za komisarja.
Ako namreč vlada ne zmaga pri občinskih volitvah, potem zopet razpusti občinski svet in imenuje Finka za svojega komisarja, a klerikalci bodo napravili v deželnem zboru nov zakon, po katerem se v Ljubljani sploh ne bo več volilo občinskih svetnikov in župana, nego bo vlada
— v sporazumu z glavnim odborom S. L. S.
— imenovala vsako leto novega komisarja.
Vsako leto se bodo pa komisarji zato menjali, da pride lahko končno na vrsto tudi Gahrlowitz in vsi drugi za državo in dinastijo zaslužni možje.
Vse to mi je zaupal Fink, ki spremeni svoje ime takoj ko postane ljubljanski župan v .Ščinkovec", ker se ne spodobi, — pravi on — da bi imel ljubljanski župan nemško ime; po Schwarzovem mnenju zadostuje popolnoma, ako ima nemško
— srce.	Bav-bav.
Razne vesti.
* Na prvi pogled zaljubljena. V neki kavarni sta se pred par dnevi prvič videla: On, lep in elegantno oblečen mladenič in ona, krasna, mlada deklica. On se je predstavil za drja. Svetislava Sertinskega in deklici pri prvem pogledu takoj ponudil svojo roko. Deklica mu je v resnici takoj ponudila svojo fotografijo in prosila tudi za njegovo. Deklica mu je tudi izročila dve zlati zapestnici, v katere je .nameraval" mladi doktor vdelati svojo fotografijo. Drugega dne dobi deklica pismo od svojega ženina, v katerem je isti zatrjeval, da vsled nenadnih nastalih zaprek ne more priti k njej na dom. Te nenadne zapreke pa niso bile ničesar drugega, kakor jetniški prostori na sodišču v Gradcu. Tu je njegova nevesta na svojo veliko žalost izvedela, da je njen ženin čisto navaden agent in vrh tega še velik goljuf.
* Boj za Lucchenljeve lase. V mestu Ženevi v Švici se že precej časa ničesar drugega ne govori, kakor o Luccheni-jevih laseh. Kipar Niederhauser je dobil namreč nalogo, naj napravi iz Lucchenije-vega obraza odlitek iz gipsa. Ko je bila maska že dogotovljena, je Niederhauser zapazil, da se nahaja na maski precej Lucche-nijevih las. Mnogim damam iz boljših slojev se je posrečilo, dobiti te lase v roke. Neki ženevski list poroča, da so se dame za Lucchenijeve lase tako trgale, kakor bi se šlo za vrv, na katero se je obesil. In to le vsled tega, ker jim pripisujejo razne lastnosti, ki prinašajo baje srečo. Kakor se poroča, je neki Anglež ponudil za Lucchenijeve lase baje naravnost velikansko svoto. A lastnica las je lepe denarje z ogorčenjem
gledališče in publiko. Žaloigra, zgrajena po klasičnih ali modernih ali čisto brezobzirno individualnih pravilih, ni burka; tudi burka ne sme biti veseloigra ali celo žaloigra. V žaloigri se hočemo jokati, v njej zahtevamo pretresljivih prizorov in resnično tragičnih motivov. V veseloigri iščemo duha in lahnega smeha; v burki pa iščemo drastično komičnih dogodkov, drastično humornih značajev in krohota. V opereti pameten, izobražen kritik ne bo iskal resnosti in globočine, toda v operi ne zahteva nihče valčkov, polk in kupletov.
Nihče? Pač! Baš med gledališkimi kritiki vsega sveta (torej tudi pri nas) se dobe originali, ki se hočejo pri operetah naslajati kakor pri Wagnerju in ki zahtevajo od Hennequina, Bilhanda, Vebera,' Engla. Horsta, Schonthana i. dr. Schakespearske, Goethejevske — ali Ibsenovske globine in višine. So kritiki, ki v svoji godrnjavi čmer-nosti ne preneso nobene burke ter se lju-tijo besno na vsakogar, ki je toli estetski propal, da se drzne pri burkastem, torej a priori bedastem dejanju na glas krohotati. In ti sitneži brez življenske radosti širijo okoli sebe le čmerikavost in krmežljavost, kakor stare device sredi bujnocvetočih, veselih deklic. Zastrupljevalci publike so ti filistri, pa če so tudi estetski enostransko prav izobraženi.	(Konec.)
odklonila in izjavila, da jih ne da nikakor iz rok.
* Noblovo nagrado za literaturo
je dobil nemški pisatelj Pavel Heyse. Heyse je že tretji nemški pisatelj, ki je dosegel Noblovo nagrado. Leta 1901 jo je imel Francoz Sully Proudhomme, 1. 1902 Nemec Mommsen, leta 1903 Norvežan Bjornson 1. 1904 Provensalec Mistral in Španec Eche-geray, 1. 1905 Poljak Sienkievvicz, 1. 1906 Italijan Carducci, 1. 1907 Anglež Rudyard Kippling, 1. 1907 Nemec Encken, 1. 1909 Švedinja Selma Langerlofova, 1. 1910 jo je imel dobiti Rus Lev Tolstoj, ki pa jo je, kakor je znano odklonil, in jo je dobil Nemec Pavel Heyse.
* Aretacija višjega državnega pravd-nlka. V Bukareštu vzbuja aretacija višjega državnega pravdnika Belaccima velikansko senzacijo. Belaccima je bil namreč pri mnogih pravdah podkupljen. Preiskava je prinesla za aretiranca mnogo zelo obtežil -nega materijala. Belaccima si je tudi pri neki konkurzni masi pustil darovati več zelo dragocenih kožuhovin.
* Vremenska katastrofa v Italiji. V okolici mesta Genue je divjal te dni strahovit vihar. V mestu je padlo nebroj dimnikov raz strehe in tudi v luki je napravil vihar precejšnjo škodo. Vihar je vrgel tudi več oseb v morje. V Civitavecchiji je neka jadrnica trčila s tako silo ob breg, da se je takoj potopila. Kapitan in trije mornarji so našli smrt v valovih.
Nitfnovejša telefonska in brzojavna poročila
Delegacijsko zasedanje končano. — Ogorčeni Aehrenthal.
Dunaj, 18. novembra. Začetkom današnje seje avstrijskih delegatov je minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal odgovarjal na različne interpelacije:	Zajedno
je nahrulil češkega delegata Zazvorko, češ, kako si upa pod plaščem imunitete napadati njega in različne druge osebe. Aehrenthal je izjavil, da je to Zazvorkovo postopanje nekvalificirano in zatorej z ogorčenjem zavrača vse napade. Toda Aehrenthal ni imel sreče. Delegat Zazvorka je izjavil, da si odločno prepoveduje tako im-pertinenco od strani Aehrenthala, komur so bila dokazana taka lopovstva, da bi bilo zanj nanjbolje, če takoj odstopi. Nato je ministrski predsednik baron Bienerth odgovarjal na očitanja socijalističnih delegatov, da se ruska vlada vtika v avstrijske sodne razmere in izjavil, da so ta očitanja pretirana. Delegat Klofač je govoril o železnem kartelu, ki je sprejel dobavo vsega železniškega materijala za zgradbo novih dreadnoughtov in odločno protestiral proti temu monopoliziranju glede dobave železnega materijala od strani imenovanega kartela. Tudi v Bosni se snuje sedaj slični kartel in sicer na škodo domače obrti. Krščanski socijalist dr. Stumpfl je polemitizi-ral z vojnim ministrom Schonaichom in zahteval, da naj prekliče napade na „Reichs-pošto", ki je po njegovem mnenju pisala o delovanju vojnega ministrstva skrajno tendenciozno. Minister Schonaich je izjavil, da vstraja pri svoji trditvi. Nato je bil finančni proračun sprejet brez vsake debate, obenem pa končano letošnje delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 18. novembra. V današnji seji avstrijskih delagatov se je splošno opažalo, s kako strašno nervoznostjo je odgovarjal minister Aehrenthal na različne interpelacije. Aehrenthal je vsled zadnjih dogodkov popolnoma pobit in potrt, tako da sploh ne pozna nobenega tona. Splošno se sodi, da odide v najkrajšem času radi bolezni (??) na dopust, odkoder se potem ne vrne več na svoje mesto.
Srbsko časopisje in Masarykova razkritja
Bel grad, 18. novembra. Vsi srbski listi se zelo obširno pečajo z Masarykovimi razkritji. Celo „Štampa“ hvali odločnost in možatost prof. Masaryka. Vohuna Vašiča so odpeljali na sodišče, kjer se bo preiskava nadaljevala.
Položaj grofa Forgacha.
Belgrad, 18. novembra. Družabni položaj avstrijskega poslanika v Belgradu, grofa Forgacha je skrajno žalosten, ker se ga vsi evropski poslaniki izogibljejo. Ce ne bo v najkrajšem času odpoklican, nameravajo evropski poslaniki proglasiti nad njim družabni bojkot.
Dr. Hlnkovičeva razkritja.
Zagreb, 18. novembra. Dr. Hinko Hinkovič je brzojavil iz Belgrada, v Zagreb, da je dobil dokaze, da je grof Forgach osebno občeval z vohunom Vašičem. Dobil je dalje v roke nebro materijala, ki je skrajno kompromitujoč za osebe, ki so inscenirale famozni zagrebški in Friedjungov proces.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 18. novembra. O usodi češkega deželnega zbora se še ne ve ničesar natančnega. A splošno se sodi, da bo raz-
puščen, ker se v današnji sejf ni mogel doseči sporazum.
Aranlckl vpokojen.
Zagreb, 18. novembra. Današnji uradni list prinaša odlok, s katerim se vpo-kojuje znani šef zagrebškega pravosodja, Aranicki.
Draginjski odsek državnega zbora.
Dunaj, 18. novembra. Državni poslanec Ivan Hribar je sklical sejo draginj-skega odseka državnega zbora za pondeljek 21. t. m. Obravnavalo se bo o zakonski osnovi poslanca Grofia glede ureditve stanovanjskega vprašanja. K seji sta povab-jena tudi finančni minister vitez Bilinski in minister za javna dela, dr. Ritt.
Tolstojevo zdravje. Petrograd, 18. novembra. Zadnja poročila o zdravstvenem položaju grofa eva Tolstega so skrajno vznemirljiva. Kljub neprestanim prošnjam zdravniki ne puste njegove soproge k njegovi postelji. Metro-jolit je na bolnega grofa odposlal sledečo brzojavko: »Takoj od začetka Vaše nesrečne ekskomunikacije iz ruske pravoslavne cerkve sem prosil boga, da bi Vas zopet vrinil v v njeno naročje. Bog vas obvaruj/ Brzojavka je najbrže posledica zadnje seje Sv. sinoda. Z ozirom na nevaren položaj bolnika, mu niso prebrali niti te brzojavke.
Predavanje o Ehrlichovem sredstvu na Dunaju.
Dunaj, 18. novembra. Danes je na Dunaju predaval vodja dermatologičnega oddelka, dr. Finger o Ehrlichovem preparatu 606. Izrazil se je o njem jako rezervirano. Vporabljal ga je na 200 bolnikih in imel le delne uspehe in sicer samo na zunaj. A sifilida ostane še vedno kljub vsemu zdravljenju. Skrajno hude so pa posledice zdravljenja z Ehrlihovim sredstvom. Dogodijo se navadno slučaji oslepelosti, ali pa oglušelosti. En bolnik mu je tudi že umrl za posledicami. Dr. Finger je izjavil, da je odločno proti vporabljanju Ehrlichovega sredstva.
Konflikt med Rusijo In Perzijo. Teheran, 18. novembra. Ker je sto ruskih kozakov prekoračilo perzijsko mejo, je perzijski minister za zunanje zadeve proti temu koraku odločno protestiral pri ruskem poslaništvu. A ruski poslanik Baranovski je protest odločno odklonil in izjavil, da bo odsedaj naprej odklonil vsak protest, ki bo naperjen proti prekoračenju perzijske meje od strani ruskih vojakov.
Merry del Val dobil conslllum abeundi.
Rim j 18. novembra. Kakor poročajo rimski listi, je bilo v današnji seji, katere so se udeležili kardinali Agliardi, Vivez y Tuto, Rampolla, Vanutelli in Merry del Val sklenjeno, da slednji brez vednosti svetih kongregacij ne sme izdati nobenih odredb, kar pomeni toliko, kakor — con-silium abeundi.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
seratni biro .Jutra*.
Spretne Šivilje In učenko se takoj sprejme. Rimska cesta 18	402/2—1
Zahvala.
Za vse gorko sočutje, ki se nam je izkazalo povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge, matere, stare matere, sestre, tašče, svakinje in tete, gospe
Marije Speil
kakor tudi za darovane vence in časteče spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
o
Fran Krapeš.
Mali oglasi.
Popolnoma ohranjen Puoliov motor 3>/2 PH. se ceno proda ali zamenja za lažjega. Kje pove in-
394
94/10-5
Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje se išče za 1. december. Ponudbe sprejema inseratni biro .Jutra*.	401/3-1
Hotel Jacaz
v Rudolfovem
se odda takoj v najem, eventuelno tudi proda pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri
g. Antonu Jacaz, hotelirju.
Hiša
z drvarnico, vrtom in dvoriščem se proda.
Več se poizve pri lastniku v Jenkovi ulici št. 16.
Za slabokrvne
in prebolele!!
Pijte pravi pristni Maršala,	steklenica	7/io	K	1‘50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	7/10	K	2-50
Zaloga najfinejšega Wermouth-vina h la Torino, steki. 7/j0 K 120 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene.
CASCIO
Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
n
zaloga
čevljev
domačega izdelka.
I. KEBER,
Ljubljana, Stari trg ste v. O.
Na debelo In na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
m ^
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 vin.; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po 1 K 80 vin. in 3 K 50 vin., priporoča
S. STHMOL.I, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v lastni hiši na trgu Tabor 4 (poprej Škofja ulica)
gostilno Tabor
kjer bom točil najboljša vina; na razpolago bodo tudi vedno mrzla in gorka jedila, vse po najnižji ceni.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča Bole, gostilničar in posestnik.
Koncert
znane umetne godbene družbe iz Szombotelyja na Ogrskem
bo jutri v nedeljo v restavraciji g.
E. Predoviča na Predovičevem selu.
Vstopnina 20 vin. od osebe.
Po koncertu bo ples in prosta zabava. — Jedi in pijače izborne.
Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča
Miško, gostilničar.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. I. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
? 1 ? 1 K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
V
IKO“.
I K O
Spored od 19. novembra do 22. novembra.
Velike slovesnosti pri sultanu v Solo na Javi. (Zanimiv posnetek.)
Preiskovanje želodca z Rontgenovimi žarki (Velezanimiv naraven posnetek s pariške klinike.
Na razvalinah Kartagine, (Zanimivi na licu mesta posneti pogledi.)
Pretkani ženin. (Komični prizor.)
Dodatek ob 7. in* pol 9. uri zvečer:
Žalostni konec Roberta Molčečega Akvi-tanskega.
Robertov čudni doživljaj. (Jako komično/
Vsak ponedeljek in petek koncertuje
od 6. do 10. ure slavna Slov. Filharmonija.
ZN/^od-istinja.
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih in, otroških klobukov, športnih kap in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
ZPopra/^-ila tcčnao im. ceno.
FR. ŠEVČIK
puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pvLšls:	in.	samokresov
lastnega izdelka, kaKor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo lovskih potrebščin
po HAjnlžjlh cenah. — Popravilu in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
POZOR!
Ker se od gotovih, brezvestnih prodajalcev premoga prodaja neki manj vredni dolenjski premog za šentjanškl (karmeljski) premog, izjavljamo tem potom, da stane naš originalni šentjanški (karmeljski) premog 50 kg K 1*20 na dom postavljen, na kar naše cenjene odjemalce opozarjamo in izjavljamo, da bodemo proti tej nesolidni konkurenci sodnijskim potom postopali.
Vsa cenjena naročila na debelo in drobno prosimo odslej na spodaj označeni naslov, eventualno na naše gg. zastopnike trgovce v Ljubljani.
Prodajna pisarna šentjanškega premogokopa
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7
I. nadstr., soba št. 5.
SoHp iz beleSa hrastovega OliUC jesa> trpežni, močni
o
G
>
08
N
<8
•*
m +2
SZ C/2 0.0 &
cd ’
C ^ ZZ X
cd O >
O)
T3
O
C/D
Sode
od finega špirita
Vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
It. A. Hartmana aaslatlait Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
C/D
O
Cl
< x
n -i o. P s S2 p SL
N — V N “ O. O n TO ~ jd n X
FpflP nizke ,n solidne V-iCllC točna postrežba
*.y'
*
☆
*
J2S£l %fip *
l
±
Za jesen in zimo:
bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Ditlliske klobuke ill Čepice, kakor tudi za otroke. Vse športne predmete v oddelku za
gDSpodeJ klobuke, cilindre, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti c. Icr. glavne pošte.	6
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
===== pod lastno ceno .............
zalogo storjenih oblek in konfekcijo za dame
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
HeiasBi
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
- ----- Sprejema	se	tudi les v žaganje na parni žagi. =====
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. =
Delniška glavnica: E 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: E 450.000.
titanska kreditna banka v Ljubi;
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistili 41U°|o.
MMIIIMMlillMMIIIiiilll«*!"'*!**!******111111****111"1111""11"
Kolinska cikorija je najboljša
Kupujte ,JUTR0‘!
Izvod samo 4 vinarje.
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žfgalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
lepo	17	O.fiA	Lepo
darilo!	darilo!
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavratorji in kavarnarji izjemne cene.
Gospica
stara nad 20 let, ki ima veselje do boljše trgovine, kjer bo imela priložnost izuriti se v pisarniškem delu, se takoj sprejme.
Ponudbe pod »Marljivost" na inseratnt biro „Jutra“.
Cene brez konkurence!
FR. IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo klasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi, j
Zunanja naročila- se iz* Trršiajejo liitro in točno.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Dobro vpeljana
trgovina
s skladišči in kletmi, eventualno tudi stanovanje se odda v najem s februarjem prihodnjega leta. Natančnejše se poizve na Poljanski cesti št. 7, I. nadstr.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina, več vrst najflnejšega mošta: prose-karja, ljutomerčana i. dr. od veleposestnika grofa Er. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko).
Izborna domača kuhinja. Cene
52-5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
nasproti hotela „UNIONH.
Karol Počivaunik.
Opozarja se na sezono
kranjskih klobas
odlikovanih na razstavi v Parizu leta 1904. Razpošiljam velike kranjske klobase od pristnih prašičev po 40 v komad proti povzetju. V zalogi imam tudi vsakovrstne v mojo stroko spadajoče mesnine. Za obilen poset se priporoča
Fran Golob
mesar in prekajevalec Spod. Šiška pri Ljubljani.
Franc Paušner
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svetu“
javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.