JANEZ KLAVS
V zadnjih mesecih je kruta usoda iztrgala iz naših vrst v KS Zalog tri pomembne aktiviste in družbene delavce. Vsi trije umrli tovariši so bili idejni pobudniki in nosilci narodnoosvobodilnega gibanja v našem kiaju.
Najstarejši Janez TClavs se je seznanil z idejo socializma že pred prvo svetovno vojno kot že-lezničar, ki je služboval v Pre-stranku na Krasu in kasneje v Zalogu. Rodil se jc ieta 1882 v Dobrem polju na Dolenjskem kot sin revnih kmečkih staršev. Ko je odiasel je uvidel, da zemlja daje premalo, da bi se vsi pre-življalj na posestvu. Zaposlil se je na železnici, kjer je moral trdo delati in biti skrajno disciplini-ran in ponižen če je hotel ob-držati košček ktuha, ki mu ga je daJa takratna družba Južne že-leznice. Hitro je uvidel krivico, ki se je godila delavcem. Zato se je kaj hitro odločil in vstopil v borbo za enakopravne pravice delavcev. Še posebno težke so bile razmere za socialiste in po-budnike novih idej med obema vojnam, saj so se takratni režimi enotno borili proti delavskemu razredu in vsemu kar je dišalo po socializmu ali komunizmu.
Vendar je mož vztiajal v svo-jem prepričanju v boju za pra-vice delavskega razreda. Posebno skib je posvetil svojim trem sino-vom, ki so bili že v rani mladosti seznafljeni z krrvicami, ki so jih bili deležni delavci. Vse tri sino-ve je vzgojil v zavestne borce za idejo delavskega razieda, kai so tudi dokazali med drugo sve-tovno vojno in po njej.
Sam se je aktivno vključil v organizacijo Svoboda in kasnejšo vzajemnost. V tej oiganizaciji so se kalili kadri za revolucijo.
Z nastopom vojne je Janez Klavs takoj pričel z oiganizira-nim delom v Osvobodilni fronti in bil vedno pripravljen tudi za ceno lastnega življenja tvegati najrazličnejše akcije, ki so bile tedaj potrebne.
Srečno je dočakal konec voj-ne in tedaj se je še z večjo vne-mo lotil dela pri organizaciji Ijudske oblastL Vedno je bil med prvimi prostovoljci, kjetkoli se je pokazala potteba pri reševanju skupnfli družbenih nalog.
Sele zadnja leta, ko je šel pioti devetdesetim letom, se je umaknil iz javnega, družbenega
življenja, saj mu moči tega več niso dopuščale. Vsi, ki smo ga poznali nam ostaja v dobrem spominu kot človek in revolu-cionar, ki je bil pripravjjen z de-lom ali nasvetom koristiti sleher-nemu občanu.
JANEZ KLAVS -mlajši
Ivan Klavs mlajši se je rodil leta 1912. Tudi on je že kot mla-doletnik okusil krivice in po-manjkanje, ki je vladalo med obema vojnama. S težavo je do-bil zaposlitev pri železnici. Mbral je najprej začeti kot sezonski de-lavec z minimalno plačo in še za to trdo delati, če je hotel ob-držati zaposlitev. Takoj na za-četku vojne se je med prvimi vključil v aktivno borbo proti okupatorju. Kot železničar je povezoval ostale tovaiiše v Osvo-'bodilno fronto, zbiral potrebno gradivo za paitizane in jim spo-ročal pomembne podatke o pre-vozih italijanskih in nemških tiansportov. Tudi sam je želel oditi v partizane in se aktivno vključiti v boj proti okupatorju, vendar mu tega takratno vodstvo OF ni dovolilo, ker je menilo^da je potrebnejši na terenu kljub večji nevarnosti za svoje živ-^enje. Tako je ostal na tereru vse do leta 1^44, ko so ga izda-jalski belogaidisti ujeli in inter-
LOJZE BUKOVEC
nirali v Dachau, kjer je preživel in dočakal konec vojne.
Ob vrnitvi v domovino se je takoj vključil v aktivno delo v takratnem krajevnem odboru. Posebne zasluge ima pri izgradnji zadruženega doma v Zalogu, saj je ves prosti čas posvetil delu na tej gradnji in še kasneje, ko je bil pobudnik ustanovitve krajevne skupnosti, kateri je predsedoval vrsto let. Na vseh zborih obča-nov je pokojni Ivo znal prikazo-vati probleme in težave, ki so na-stopale in nakazovati pravo smer. Zadnja leta je bil tudi se-kietar terenske organizacije ZK.
Sredi neumornega dela je kot šestdesetletnik mnogo prekmalu omahnil, saj je bil še poln živ-ljenjske raoči, ki jo je bil vedno pripravljen dajati za skupne družbene smotre.
Vsem nam bo ostal Ivo v traj-nem spominu kot simbol zgled-nega in požrtvovalnega tovaiiša in pobudnika revolucionamih idej pri graditvi naše socialistič-ne družbe.
Rodil se je leta 1915 v Se-miču v Beli krajini kot sin revnih staršev. Edini vii dohodkov, kot večini gudi v teh krajih, je bil vinograd, ki pa ni nudil dovolj zaslužka, zato je raoral že kot otrok iskati priložnostna dela pri sosedih. S trinajstimi leti je odsel v uk v Metliko, od tu pa po kon-čani vajeniški dobi, kot izučen txgovski pomočnik, na novo de-lovno mesto v Sevnico. Po dveh in pol letih službovanja v Sevnici je odšel na odslužitev vojaščine v Ohrid. Po vrnitvi je nastopil služ-bo v Ljubljani ter se feta 1941 poiočil in preselil v Zalog.
L«ta 1942 je odšel v parti-zane, čeprav se je aktivno vklju-čil v vseljudski odpor že juUja 1941. Od januaija 1943 do kapi-tulacije ItaLtje je bil intemiran v koncentracijskem taborišču Visco. Po vmitvi iz internacije pa je ostal med priinorskimi par-tizani. Med NOB je bil komisar batajjona v Kosovelovi brigadi, komisar bataljona v BazoviSki brigadi in komisai Bazoviške bri-gade. Poleg tega je bil od juBja do konca septembra 1944 v pax-tijski šoli pri CK ZKS v Kočev-skem rogu.
Po osvoboditvi je bU v KNOJ v Ljubljani in inšpektor politič-nega odseka IV. biigade KNOJ v Kranju. Po demobilizaciji je na-stopil stužbo pri trgovflcem podjetju Usteks v Ljubljani. Na-dalje je delal tri leta pri Komisiji dižavne kontrole kot inšpektor in pozneje sekretar te ustanove. Po ukinitvi Komisge državne kontrole je bil poverjenik za tigovino in preskibo MLO Ljub-ljana. Zaiadi reorganizacije državnega apaiata je spiemenil službo in postal šef komerciale pri trgovskem podjetju Tekstil v Ljubljani. Januarja 1952 pagaje MLO Ljubljana imenoval za di-rektorja podjetja Tkanina Ljub-ljana. Leta 1956 je nastopil služ-bo generalnega direktoija pri podjetju Veletekstil Ljubljana in to delo je opravljal do konca Ieta 1967, ko je odšel v pokoj.
Na terenu je bil dolgoletni aktivni član v raznih političnih organizacijah, in član ter prvi predsednik sveta krajevne skup-nostL Bil je tudi aktiven član osnovne oiganizacije ZK in ZZB NOB. Za njim je nastala velika vrzel, ki jo bomo težko nado-mestili