UEJ jO XXX, številka 2 0, 2. oktober 1998 Cena 259,00 SIT KÄ0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Nov grašinski jez v Nazarjah še letos Zlato priznanje zadružne zveze Stanku Zagožnu Odkrili doprsni kip Francu Hriberniku v Mozirju Zadruga mozirje ZA HLADNE JESENSKE DNI V VSEH P SHSS VALNICAH Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. * KOMPLET ODEJA + VZGLAVNIK 130 X 190 + 80 X 60 * SPALNA GARNITURA FLANELA ..................... * PREVLEKA ZA VZGLAVNIK......................... .'6;535~5FF: .Ž5957^ * MOŠKO-ŽENSKA MAJICA...............:3.549~Sff * TRENIRKA MOŠKA.....................4.097~gff * NOGAVICE MOŠKE ....................^38CTW * NOGAVICE OTROŠKE-TERMO............. * OTROŠKI PULI - POLPULI.............. jjOlTSg * MOŠKA FLANELA SRAJCA................:dL250^f * OTROŠKE JAKNE IZBRUŠENE SVILE otf4.68(P^86ffW IN ŠE OBILO OSTALEGA TEKSTILA.„ VI PRI NAKUPU NAD 15.000 MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV SE PRIPOROČAMO! SPOŠTOVANI OBČANI! NE PREZRITE DOSLEJ NAJUGODNEJŠE PONUDBE POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL! IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? - NIŽJE OBRESTNE MERE - PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T+3,5% NAPREJ IN - PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T+4,0% NAPREJ - DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET - POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ. \ PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! /O ) banka velenje ----/ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 OLDVd.o.o. poizeifl, tel. 720-592 V6L6NJ6, tel. 863-960 NAJVEČJA IZBIRA VOZIL S 4-KOLESNIM POGONOM SUZUKI 4X4 SAMURAI...............................od 2.000.000 BALENO................................od 2.400.000 VITARA................................od 2.700.000 JUSTY.... IMPREZA... LEGACY... FORESTER. ...od 2.301.00 od 2.940.000 od 4.100.000 od 4.276.000 KREDIT PO A LETA 4.5%+T PO 5 LET 5%+T I! ŠlMfi DA m §11 HITI 3 TRE mmffL CELJE ISSN 0351-8140 Leto XXX, št. 20, Z. oktober I2haja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savirijske novice, Franci Kotnik s.p., -^Savinjska cesta '4^^3KlTaza^e,\\\ /^^or^W3/833-23D^^-\^^ . faks: 063/833-21Ö, Vs; ^Zirb'račun 52810-68^i3OT8\/\^N\/\>v Glavni in odgovorili urednik: oljarici K»niRNXX\NX^ Stiki],.»DawmKV\ xvv^'xxxS^ Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Oroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, . Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna 'jBanjevič, Kmetijska svetovaJna v\\'x-siužbaZavod zagozddve - T^mca uredništva:/ ; \y\\ \\X\\ Barbara Zacirkovnik\xv\ \,\\\ \\\\ Računalniška .^Tbjh^Nrak \\xvv\\x\ \v^Xxx\'x ' Naslov utedni^toarA\\ ^ Savinjske novice^j.x \\V-X \V^XV\ \Savir(jska cesta 4, 3331 Nazarje\\\\ \ Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210. savinjske.novice@siol.net ,\ 'Internet: ' W\\ 'v\\\ xv\\ ■ .>http//:www.lnetia.eunet,si/savirijske-novi8e \Xv N':V\\, \\ \\\ Jb^tM'z^ar^dV^Ö.OO'.ÖlT^nXxsXxO' Ska naročnike: 220,00 SIT Tisk: ' XX ' ■ ■ " '■ \il3EA d:b.o. Nazarje \X\X\ Rokopise, objave, razpise in oglase je \potr'ebno dostaviti v uredništvo>x\V \ najkasneje/psern dni pred izidom \\\x /jiekoče številke.\\XV xxxX^^^ \Po;mnei\3u Ministrstva za \Xv\\N\\ infbrmirarye RS št. 23/130-92 z dne ' 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se - plačuje davek od prometa proizvodov , \poptdp^i^%\\ xsN\ xv^NSS^x Objavljenih rokopisov in fotografij ne SMMM^XXVVNXVsXX^ Pridržiijemo si pravico krajšanja; ,. \ -'besedil./Pjšem bralcev in oglasov ne MsdEmaaKkN^ Odpovedi sprejemamo za nasledke Za nami so praznični dnevi v nazar-ski in mozirski občini, v katerih se je zvrstila cela vrsta zanimivihprireditev. O nekaterih prireditvah poročamo v tej številki, preostale pridejo na vrsto prihodnjič. Zanimivo, da sta obe občini zelo dolgo tuhtali o datumu občinskega praznika in se tako rekoč tik pred koncem prvega mandata odločili za 18. oziroma 25. september. Žal na praznovanju Nazarčanov ni bilo videti Mozirjanov in obratno - v Mozirju ni bilo Nazarčanov. Vmislih imam seveda uradne predstavnike obeh občin. Po mojem mnenju to ne more biti nič dobrega, sploh na daljši rok ne. Občini bosta sosedi tudipo tem, ko bodo v njunih upravah sedelipovsem drugi ljudje kot danes, zato takšni medobčinski odnosi lahko za obe pomenijo samo prepreko za sodelovanje, ki pa je na tako majhnem prostoru, kot je Zgornja Savinjska dolina,nujno.Zato bi bilo dobro in prav, da občini spet vzpostavita “diplomatske odnose”, kajti jutri bo nov dan... Seveda bodo vmes še lokalne volitve. Volivci bomo 22. novembra odločali o novih županih in občinskih svetnikih in o nekaterih imenih, ki krožijo v javnosti, pišemo na naslednji strani. Prav dolgo se takšna ugibanja ne bodo nadaljevala, saj je rok za uradno vložitev kandidatur relativno kratek. Predvolilna kampanja pa se je - neuradno sicer - že začela. V tokratni številki obširno poročamo o začetku gradnje novega Grašinskega jezu v Nazarjah, ki ga je pobesnela Savinja dodobra uničila leta 1990 in ga nato ob vsaki višji vodi še dodatno deformirala. Posledično temu se je bistveno spremenil vodni režim nad in pod jezom, kjer so na eni strani nastale globoke zajede, na drugi stranipa seje korito Savinje neprestano polnilo z nanosi proda. Z novim jezom in dodatnimi ureditvami naj bi bilo vse spet po starem. Poročamo tudi o novem velikem uspehu zgornjesavinjskih obrtnikov, ki so na celjskem sejmu obranili lansko drugo mesto v športnih igrah. Veselje je bilo veliko, dobre volje pa želim tudi vam, cenjene bralke in bralci Savinjskih novic. na strani 22 Na volišča 22. Glin IPP Nazarje: Novi Gospodarstveniki z ministromfic^io^: Proraci^:j^r!^M^^E(^; bi presegel letošnji' ^ Nazarje - Sp. Rečica: NovGrašihSkijez se^v^xv letos..................8 Stanko Zagožen, dobitnik priznanja zadružne zveze:/ .“Prihodnost je odvisna od države!”...............9 Praznik občine Nazarje: Podelili priznanjax;x " najzaslužnejšim.......10 OŠ Ijubno ob Savinji: Knjižnica in tri nove učilnice....... 11 Slavnostna seja sveta in spomenik Hriberniku... 13 LD Mozirje: Otvoritev lovskega doma..................15 PD Gornji Grad: “Ravna črta” od Menine do Triglava..............16 Športne igre obrtnikov: Zgornjesavinjčani znova podprvaka Slovenije...17 Zgodovina in narodopisje: Kako sejeprič^CK^\ -S>' gasilstvo.............21 Zgornjesavinjska liga v Razborje v vodstvu....27 Minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Tone Rop, na obisku v Glinu IPP Lokalne volitve 1998 Na volišča 22. novembra Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je določil 22. november kot dan za izvedbo lokalnih volitev. Roki za izvedbo volitev so začeli teči 23. septembra, kar pomeni, da so se s tem datumom začele uradne priprave na volitve. Postopke določa zakon o lokalnih volitvah, ki pravi, da lahko kandidate za občinske svetnike in župane predlagajo politične stranke ali volivci. Postopek kandidiranja mora biti zaključen mesec in pol pred volitvami. To pomeni, da bodo v časovni stiski zlasti nestrankarski kandidati, ki bodo svoje kandidature vložili s podpisi volivcev. Neodvisni kandidati za občinske svetnike morajo zbrati najmanj 15 podpisov volivcev, kandidati zažupane pa 50. Seveda morajo podpisniki živeti na območju, kjer bo tak posameznik kandidiral. Sicer pa velja, da lahko kandidat na lokalnih volitvah kandidira le v eni volilni enoti in samo na eni kandidatni listi. Skupine volivcev in stranke lahko predlagajo največ toliko kandidatov za volitve v občinski svet, kolikor članov bo imel svet. Kandidature bodo najprej pretresli volivci na zborih občanov, volilne komisije pa jih bodo potrdile najkas- neje 25. dan pred glasovanjem. Občinski sveti v najmanjših občinah (npr. Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava) bodo izvoljeni po večinskem sistemu, v večini slovenskih občin (npr. tudi v Mozirju) pa po proporcionalnem sistemu. Za občine, ki imajo od sedem- do enajstčlanske svete, zakon predpisuje večinski volilni sistem, občine z več občinskimi svetniki pa imajo proporcionalnega. Število članov občinskega sveta se spreminja glede na številčnost prebivalcev določene občine. Kandidati zažupane bodo izvoljeni po večinskem sistemu. Kandidirajo jih lahko stranke ali volivci in če nobeden izmed kandidatov v prvem krogu ne bo dobil večine glasov tistih, ki bodo volili, se bosta v drugem krogu pomerila kandidata, ki sta dobila največ glasov v prvem krogu. KF Ugibanja o bodočih županih Čeprav je do lokalnih volitev skoraj še dva meseca (razpisane so za 22. november) pa že kar nekaj časa krožijo po Zgornji Savinjski dolini imena možnih kandidatov. Največje zanimanja za županske stolčke. Čas za volilne postopke, vključno z vlaganjem kandidatur je sorazmerno kratek. V občini Gornji Grad bo sedanjemu županu Toniju Riflju (SDS) zagotovo največji konkurent Rafko Žerovnik, katerega podpira Slovenska ljudska stranka - v skrajnem primeru pa bo kandidiral kot neodvisni, kar pa po zaporedju dogodkov skoraj ni verjetno. V Zadrečki prestolnici sicer še kroži nekaj imen z resnimi možnostmi, ki pa jih tozadevno merjenje moči ne zanima. V občini Ljubno je bila ob zaključku redakcije županja Anka Rakun edina, ki je vložila uradno kandidaturo. Tokrat se je odločila, da bo poskusila prepričati volilce brez podpore politične stranke. Po govoricah sodečnaj bi bil njen glavni tekmec sedanji predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen. Vprašanje, če res, neuradno smo namreč izvedeli, da je s svojim podpisom podpri sedanjo županjo. V Lučah ježupan in poslanec Mirko Zamernik (SDS) svojo ponovno izvolitev predvidelže predčasom. Kot kaže, bo moral optimizem preveriti v dvoboju z Jožetom Breznikom. V novi občini Solčava kroži kar nekaj imen, bolj ali manj mogočih in uradnih. Med njimi izstopata Gusti Lenar in sedanji predsednik KS Vo- jko Klemenšek. Najbolj se zdi zadeva jasna v občini Nazarje. Po javnomnenskih raziskavah ima sedanji župan Ivan Purnat precejšnje možnosti za ponovno izvolitev. Menda mu lahko štrene zmeša le predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. V Mozirju imajo očitno v ognju več želez. Znabiti, da se bo na kandidatni listi pojavila večkrat omenjena predsednica turističnega društva Mojca Finkšt. Večkrat se pojavlja tudi imejožeta Kramerja, tajnikana občini, prav tako Franjo Bartolac. Znabiti, da bo svojega aduta Zdravko Hriberšek - Ladinek poskušala vnovčiti Liberalna demokracija Slovenije. Slej ko prej pase večina ugibanj ustavi ob imenu sedanjega župana in poslanca Jakoba Presečnika (SLS). Sam je sicer dolgo zatrjeval, da ne bo kandidiral, vendar je bližja resnica, da bo popustil pritiskom stranke in poskušal ponovno osvojiti županski stolček. V zakulisju se večkrat pojavi tudi Lojze Plaznik, nekdanji direktor ZKZ Mozirje. Tudi njegova domnevna kandidatura naj bi bila pod okriljem Podobnikove stranke. Savinjčan Glin IPP Nazarje Novi poslovni prostori Glin IPP je ena od družb z omejeno odgovornostjo, ki so pred petimi leti nastale z reorganizacijo takratnega enovitega podjetja Glin Nazarje. Glin IPP je decembra 1992 od Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko razvojno družbo, dobil v najem skromne proizvodne prostore z dotrajano opremo in prevzel 43 delavcev, od tega 23 invalidov. Danes je slika bistveno drugačna: v podjetju, ki ima lastne upravne in proizvodne prostore, je zaposlenih 71 delavcev, njihovi izdelki pa so praktično razprodani. Seveda je bila pot v minulih petih letih zahtevna in naporna. Po začetnih poslovnih uspehih v letu 1993 je IPP leta 1994 od Glinovega obrata v Zgornji Polskavi, ki je zabredel v stečaj, prevzel program strešnih oken. Z najemom sedanje proizvodne hale je bilo mogoče bolje organizirati proizvodnjo in že maja so prva okna romala na nemški trg. Leto kasneje so v IPP-ju razvili stranska vhodna vrata, ki jih še sedaj uspešno izvažajo v Nemčijo, leta 1996 pa jeSlovenska razvojna družba objavila prodajo Glinovih hčerinskih podjetij. Ne glede na negotovost okrog prihodnosti podjetja so “ipepejevci” marljivo delali naprej in razvili novo strešno okno ter njegov tečaj tudi patentirali. Po dolgotrajnih poganjanjih je Glin IPP ob podpori SKB banke odkupilo 13 družbenikov na čelu z direktorjem Tonijem Boršnakom. V času nazarskega občinskega praznika je podjetje Glin IPP predalo namenu nove poslovne prostore, ki so jih uredili v sklopu obstoječe proizvodne hale. Priložnostne svečanosti se je poleg gospodarstvenikov in ostalih gostov udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Tone Rop. Poudaril je pomen obstoja in uspešnega poslovanja invalidskih podjetij, ki zagotavljajo eksistenco tudi tistim, ki bi bili sicer odrinjeni na rob družbe - invalidom namreč. Nove prostore sta simbolično otvorila minister Rop in župan občine Nazarje Ivan Purnat. Glin IPP je v petih letih povečal realizacijo z 90 na preko 500 milijonov tolarjev. Delež direktnega izvoza znaša 45 odstotkov, posredni izvoz pa predstavlja še dodatnih 25 do 30 odstotkov proizvodnje. Franci Kotnik Toni Boršnak, direktor Glin IPP: “Upravičeno pričakujemo nadaljnji razvoj” “Podjetje Glin IPP trenutno zaposluje 71 delavcev. Naša ekipa še ni popolnoma usposobljena, vsi skupaj pa se trudimo, da bi dosegli višji nivo. Žal včasih ne znamo dovolj resno oceniti trenutka, ko je potrebno narediti kakšno uro več. Po drugi strani pa je dejstvo tudi to, in tega se zavedamo, da je med nami več kot 30 delavcev, ki za strojem komajda zdržijo osem ur, saj jih je narava prikrajšala za marsikaj, kar je dala ostalim. Kljub zahtevnim okoliščinam sem vesel, da smo tem ljudem omogočili, da delajo in da sebi ter skupnosti, v kateri živijo, dokažejo, da zmorejo in znajo delati. V tem trenutku je naša proizvodnja tako rekoč razprodana. Na slovenskem trgu prodamo sorazmerno malo, večina naših izdelkov gre v Nemčijo, Hrvaško in Bosno. Trudimo se, da bi na področju kakovosti storili še kakšen korak naprej, predvsem v smislu kvalitete izdelave, kajti vgra- Župan Ivan Purnat in minister Tone Rop ob asistenci Tonija Boršnaka otvarjata nove poslovne prostore (foto: Ciril Sem) jeni materiali tudi sedaj niso slabi. Prav sedaj nabavljamo rezila, s katerimi naj bi dosegli višji nivo kakovosti, po drugi plati pa naj bi se na njihov račun za 10 do 15 odstotkov povečala kapaciteta strojev. Če bi potegnili črto pod našim petletnim razvojem, smo lahko z dosežki zadovoljni. Če bosta proizvodnja in ekipa, ki vodi podjetje, složni in enotni in bosta skupaj vlekli voz naprej, lahko upravičeno pričakujemo nadaljnji razvoj. Števila zaposlenih bistveno ne bomo povečevali, saj smo že sedaj srednje veliko podjetje. Delavce, ki se bodo upokojevali, bomo skušali nadomestiti s strokovnimi kadri. Del zemljišča, ki smo ga kupili od Slovenske razvojne družbe in ga ne potrebujemo, smo prodali, del bomo prodali v bližnji prihodnos ti. Na zahodnem delu Glina bo nastala industrijska cona, kjer bodo lahko zasebni podjetniki realizirali svoje programe. To seveda pomeni možnost novih zaposlitev oziroma vsestranskega razvoja tako za občino kot za celotno dolino.” KF ŽUPANSTVO TRGA Rečica ob Savinji Velecenjeni, naznanjamo, da bo na dan 11. vinotoka leta gospodovega 1998 na našem trgu LENARTOV SEJEM. Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati. Izkažite nam to čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9- uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj zatem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v prvih sejmov na Rečici in podelitve trških pravic. na 413-letnico PODJETNIŠKI KOTIČEK Zgornjesavinjski podjetniški center, ki zadnje mesece pospešeno dela na programih zaposlovanja, je s 1. oktobrom preko javnih del zaposlil delovno moč, ki bo skrbela za operativno koordinaci jo centra. To je ekonomistka Marija, ki se bo oglasila, če boste pokbcali na tel. št. 49 73 110. Pokličite lahko v zvezi s katerimkoli problemom s področja poslovanja malega gospodarstva, zaposlovanja, ona pa vas bo usmerila na osebo, ki vam lahko pri tem najbolj pomaga. ZPC se bo pridružil srečanjem podjetnikov po sekcijah in jim približal dejavnost centra, pridružili pa se bodo tudi predstavniki Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki bodo podrobneje predstavili programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih lahko podjetniki s pridom izkoristijo. Konec preteklega tedna so parlamentarci izglasovab novi zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bo bistveno posegel na področje trga dela. Precej strožji bo od dosedanjega, napravil pa naj bi tudi red na trgu dela. Zakon čaka na obravnavo v Državnem svetu in v kolikor bo potrjen, še na objavo v Uradnem listu. 0 določilih zakona bomo spregovorili v katerem od naslednjih podjetniških kotičkov. Danes si poglejmo nekatere odprte javne razpise, zanimive za malo gospodarstvo in pri katerih vam ZPC lahko pomaga. VUL65,zdne 25.9- letos je bil objavljen razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za sofinanciranje promocije malega gospodarstva. S tem razpisom namerava Ministrstvo za MGT sofinancirati r azbčne načine promocij enot malega gospodarstva, od udeležbe na domačih in tujih sejmih, predstavah, konferencah, srečanjih, do priprave promocijskih gradiv s ciljem povečanja promocijskih aktivnosti v malem gospodarstvu pri utrjevanju doseženih pozicij in širjenju področij poslovanja. Delež sofinanciranja je 50% stroškov izvajanja promocijskih aktivnosti, vendar ne več kot 500.000 SIT na prijavitelja. Razpis traja do 31.10. letos. UL 62 z dne 11.9.1998 prinaša razpis Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, ki je prav iako odprtdo 31.10. in se nanaša na subvencioniranje obrestne mere za posojila za naložbe v obnovo in razvoj turističnih objektov. V poštev pridejo naložbe v izgradnjo in razvoj gostinskih obratov s prenočitvenimi zmogljivostmi in naložbe v obnovo in izgradnjo žičnic. Gre za subvencioniranje obresti, ki so zapadle v letu 1997 in do 31-3-1998 ob ustrezni finančni konstrukcijiin izpolnjevanju nekaterih drugih pogojev. Odprta sta tudi še razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve a) za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov kadrovskega, programskega in tehnološkega prestrukturiranja industrije in delodajalcev s področja malega gospodara tva ter spodbujanje njihovega medsebojnega povezovanja s ciljem ohranjanja in odpiranja delovnih mest (prestrukturiranje) v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja v letu 1998 in 1999 ter b) javni razpis zadodelitevsubvencij za nadomestitevdelastroškovzaodpiranje novih delovnih mest na področju srednjih in malih podjetij in za samostojne podjetnike v letu 1998 in 1999- Priobeh razpisih imajo prednost prosilci, katerih glavna dejavnost je opredeljena kot “D Predelovalna dejavnost” in “H Gostinstvo in turizem”. Razpisa sta dokumentacijsko zelo zahtevna, namenjena pa sta predvsem za: a) -Vzpodbujanje programske, tehnične in tehnološke prenove s ciljem ohranjanja in odpiranja novih delovnih mest (povezava vsaj treh prijaviteljev v skupni projekt - za boljše izkoriščanje obs toječih virov) - Invensticije v razvoj človeških virov (izobraževanje kadrov) - Vzpodbujanje povezovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov ter izvedba skupnih projektov b) - Za zaposlitev oseb (po 30. maju 1998 do sklenitve pogodbe), ki so bile pred zaposlitvijo pri prijavitelju vpisane v evidenco brezposelnih oseb in oseb, ki so bile pred zaposlitvijo pri prijavitelju opredeljene kot trajni presežni delavci, če zanje prijavitelj še ni pridobil proračunskih sredstev - Za zaposlitev delavcev (od 1.1.98 do sklenitve pogodbe). Gre za spremembo zaposlitve in zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas. Razpisa sta odprta do porabe sredstev. Za konec samo še tole: Raziskava je pokazala, da reklama podaljša uspešnost podjetja za 1 leto, vlaganje v lastni izdelek za dve leti, vlaganja v proizvodni proces 3 leta, kar za 7 let pa podaljša uspešnost poslovanja podjetja vlaganje v znanje. ZPC Vida Skok do..o» ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER SKB banka Virtualni svet banke z novo vsebino in podobo SKB banka se na spletnih straneh predstavlja že od leta 1995, ko je bila ena prvih slovenskih bank v virtualnem svetu. Od 1. septembra letos se na dosedanjem naslovu http:// www.skb.si/ predstavlja z oblikovno prenovljenimi slovenskimi in angleškimi spletnimi stranmi. Poleg novega izgleda slovenske strani prinašajo tudi vsebinske novosti, med drugim predstavitev celovite bančne ponudbe za vsako od osnovnih ciljnih skupin, posebne strani za delničarje, najmlajše varčevalce ter obrazec za pritožbe in pohvale strank. Virtualni svet SKB banke po novem predstavlja bančno ponudbo za vsako ciljno skupino posebej, in sicer na področju poslovanja s prebivalstvom, s pravnimi osebami in na področju malega gospodarstva (mala podjetja, samostojni podjetniki). Na straneh, namenjenih občanom, lahko ti hitro in enostavno izvejo o možnostih varčevanja in naložb SKB banki, pa tudi o njenih kreditih. Najmlajšim varčevalcem, dijakom in študentom so v okviru Ponudbe za prebivalstvo namenjene posebne strani. Ob prenovi spletnih strani je bila posebna pozornost namenjena informativnim interaktivnim rubrikam v poglavju Ko banka pride k vam. Tu lahko obiskovalci v rubriki Informativnih izračunov sami izvedejo deviznovalutne izračune, si izračunajo znesek kredita oz. mesečne anuitete pri izbranih kreditnih pogojih. V istem poglavju lahko obiskovalci pridobijo tudi informacije o indeksu rasti cen na drobno, revalorizacijski stopnji in mesečni TOM, pa tečajne liste SKB banke za občane in podjetja ter tečajna lista Banke Slovenije. Rubriki Novo na spletnih straneh in Informat sta namenjena informiranju o novostih v banki ter zabavi. Tu lahko berete novice iz banke in druga sporočila za javnost, izbrane članke časopisa SKB banke Bančnik, o sponzorstvih SKB banke in še čem. V to poglavje so vključene tudi nove strani za delničarje, kjer ti lahko pridobijo informacije o poslovanju banke, cene delnic na domači in tujih borzah, podatke o lastniški strukturi ter vodstvu banke. Spletne strani pa banka ne namenja samo svojemu predstavljanju, ampak lahko tudi stranke pošiljajo svoja sporočila banki. Pomemben del rubrike Novo na spletnih straneh je namreč obrazec za pritožbe in pohvale ter pripombe in predloge strank, poimenovan “Povejte nam!”. Eden ključnih delov spletnih strani SKB banke je še vedno SKB NET - internet elektronsko bančništvo, prek katerega lahko stranke opravljajo številne storitve: vpogled v stanje in promet na računu, plačevanje s položnicami in splošnimi prenosnimi nalogi, spremljanje števila nevnovčenih čekov, podatkov o limitu na tekočem računu ter podatkov o okvirnem kreditu na žiro računu. V bližnji prihodnosti bo prek SKB NET-a možno tudi izvajanje internih prenosov med računi v banki ter vezavo tolarskih sredstev. Franci Kotnik RADO TURK ZG. POBREŽJE 2 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 831-467 ectet&če- £*£■ PUčmpet&e- Razgovor zgornjesavinjskih gospodarstvenikov z mag. Tonetom Ropom, ministrom za delo, družino in socialne zadeve Proračun 99 realno naj ne bi presegel letošnjega Obisk v Nazarjah v sredo, 16. septembra, je minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Tone Rop, poleg ogleda podjetja Glin IPP izkoristil tudi za razgovor z gospodarstveniki. Srečanje je potekalo na sedežu občine Nazarje v gradu Vrbovec. V uvodnem delu oziroma iztočnici za kasnejši pogovor je mag. Rop povedal, da v vladi potekajo intenzivne priprave državnega proračuna za leto 1999, ki realno naj ne bi presegel letošnjega. Apetiti posameznih ministrstev, v katerih se je začela pojavljati “evro birokracija”, so preveliki, primerjavi s tujo konkurenco. Na vprašanje Antona Vrhovnika, direktorja Zadruge Mozirje, kdaj lahko pričakujemo ukinitev TOM-a, je mag. Tone Rop odvrnil, da ta zadeva ni zgolj stvarvlade, ki z vidika nižjih obrestnih mer zagovarja to potezo, ampak tudi drugih institucij. Gospodarstveniki so z zanimanjem prisluhnili ministru za delo, družino in socialne zadeve (foto: Ciril Sem) zato čaka koalicijo naporno usklajevanje. “Vsi radi delimo, toda za to potrebujemo denar, ki pa ga moramo vzeti davkoplačevalcem,” je realno razmišljal minister za delo, družino in socialne zadeve in poudaril, da bo vlada morala zadržati predvsem pritiske iz javnega sektorja. Uvedba davka na dodano vrednost, ki je predvidena s 1. julijem prihodnje leto, bo po izkušnjah sosednje Hrvaške pomenila velik pritisk na rast cen, posledično temu pa pritisk na rast plač. V izo-gib temu bi bilo najbolje skleniti socialni sporazum, vendar po ministrovih besedah nekateri sindikati sploh ne želijo sporazuma. Tone Rop je opozoril tudi na novi zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (le ta je bil medtem sprejet), ki z zahtevnejšimi pogoji za status brezposelnih bistveno spreminja borzo dela. Omenjeni zakon naj bi sprostil precejšnja finančna sredstva, ki jih namerava vlada po Ropovih besedah usmeriti v gospodarstvo. Novi zakon o delovnih razmerjih še ni dočakal parlamentarne obravnave, prinesel pa naj bi manjše začetne stroške za delodajalca, kar naj bi prispevalo k zaposlovanju za nedoločen čas. Nazadnje se je minister za delo dotaknil še prepotrebne reforme pokojninskega sistema, ki s sabo prinaša podaljšanje delovne dobe. To je razumljivo, saj se vzporedno podaljšuje tudi doba prejemanja pokojnine. Če se omenjena reforma ne bo zgodila v doglednem času, bo potrebno zvišati prispevke, kar pa takoj pomeni nižjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v V letu 1999 je predvidena inflacija 6,5 odstotka, leta 2000 pa naj bi bila še za dva odstotka nižja. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je ministra Ropa opozorila na neprimernost uvajanja davka na dodano vrednost sredi leta in na slabo zaščito upnikov v slovenskem pravnem sistemu. Odgovor predstavnika vlade je bil, da je rok za uvedbo DDV postavljen v pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo in da je pravzaprav zelo slabo, da ga Slovenija še nima, izboljšanje zaščite upnikov pa naj bi prinesel novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki začne veljati oktobra. Direktor gornjegrajskega podjetja Smreka Dominik Miklavc je izpostavil pereč problem pridobivanja dovoljenj za montažna dela v Avstriji in Nemčiji, medtem ko avstrijska in nemška podjetja pri nas s tem nimajo težav. Tone Rop je zagotovil, da se bo preko svoje ministrske funkcije odločno zavzel za enakopravnost na tem področju. Z vstopom Slovenije v EU bodo tovrstni problemi odpadli, saj bo pretok delovne sile in kapitala nemoten. Precejšen del razprave je bil v nadaljevanju namenjen novemu zakonu o starševstvu, ki v splošnem prinaša več bonitet, v skladu z evropskimi trendi pa uvaja tudi porodniški dopust za očeta. Predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda je izrazil prepričanje, da država preveč denarja namenja za samozaposlovanje, premalo pa gaje na voljo obstoječim obrtnikom, da bi odpirali nova delovna mesta. Minister Rop se je z Bendo delno strinjal in napovedal pozitivne spremembe tudi na tem področju. Franci Kotnik Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje državnozborske volitve in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti strank, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice izšle še trikrat: 16. in 30. oktobra ter 13. novembra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo zaomenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubrikah Prejeli smo in Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje teh rubrik za interese posameznih strank in kandidatov. V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Odgovorni urednik Franci Kotnik Spodnja Rečica - Nazarje Not Grašinski jez še letos Podjetje za urejanje voda iz Celja je prejšnji mesec po dolgoletnih pričakovanjih začelo z gradnjo novega Grašinskega jezu v Spodnji Rečici oziroma Nazarjah. Kot je znano, je del omenjenega jezu narasla Savinja leta 1990 porušila oziroma odnesla, s tem pa je bil porušen tudi celoten vodni režim nad in pod jezom. Posledice so še danes nazorno vidne. Nad jezom so nastale izrazite poglobitve, spodkopalo pa je tudi temelje mostu v Spodnji Rečici, ki so jih morali interventno sanirati, sicer bi most dobesedno obvisel v zraku. Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani je takoj po poplavi začel pripravljati projektno dokumentacijo za območje od Nazarij do Rečice, na podlagi katere je potem celjsko podjetje Nivo izdelalo projekt obnove Grašinskega jezu. Žal je od izdelave projekta do začetka realizacije preteklo veliko časa, saj potrebnih državnih sredstev za 70 milijonov tolarjev “težko” investicijo ni in ni bilo. Po priza- devanjih podjetja Nivo, ki ima v up-ravljanju objekte na Savinji, in predsednika parlamentarnega odbora za infrastrukturo Jakoba Presečnika je bil Grašinski jez končno uvrščen v program za leto 1998, vendar je bila objava javnega natečaja pogojena s sprejemom državnega proračuna, kar se je letos zgodilo relativno pozno. Na javnem natečaju je bilo za izvajalca del izbrano Podjetje zaurejan-je voda iz Celja, ki je ponudilo realizacijo projekta za 56 milijonov tolarjev. Za boljše razumevanje velja pojasniti, da je PUV nastal z cepitvijo enovitega podjetja Nivo na vodnogospodarsko podjetje Nivo in izvajalsko podjetje PUV. Nov Grašinski jez bodo zgradili malce nad lokacijo prejšnjega jezu. Objekt ne bo po celotni dolžini oziroma širini pravokoten na tok Savinje, ampak bo proti levemu bregu linija jezu v dolžini zadnjih enajstih metrov zalomljena pod kotom 45 stopinj. Temeljenje jezu so izvedli z železniškimi tirnicami, ki so jih za dober meter uvrtali v trdno podlago. Teh tirnic je po celotni širini približno sto - po dve skoraj vzporedno v razmaku enega metra. Dodatno je bila izdelana še betonska “peta”, ki bo preprečevala poglobitve zaradi vodnega curka, ki bo padal z jezu, in zagotavljala še večjo stabilnost objekta. Jedro jezu bo tvorila kombinacija kamen-beton, maska iz macesnovih oblic in plohov pa bo dajala videz pravega kašnega jezu. Višina jezu ne bo enaka po celotni širini. Najnižji del oziroma “fluder” je predviden v srednjem delu, kar usmerja tok Savinje nekoliko bolj proti desnemu bregu. S tem bo dana možnost energetske izrabe jezu v obliki hidroelektrarne, za kar že obstaja povpraševanje. Hkrati bo iz tega vira za razliko od zadnjih let znova mogoča oskrba industrijskega kompleksa s tehnološko in požarno vodo. Gledano z vidika vodarske stroke bo nov Grašinski jez pomenil mejo med naravnim odsekom vodotoka Savinje med Nazarjami in Grušovl-jami, kjer Savinja ni regulirana, in odsekom pod jezom, kjer je bilo treba Savinjo zaradi varovanja stanovanjskega in gospodarskega kompleksa regulirati. Jez bo preprečeval izdatne nanose proda pri gradu Vrbovec, ki so jih morali v zadnjem času interventno odvažati. Projektanti novega Grašinskega jezu niso pozabili niti na ribji živelj. Z ribjo stezo tik ob zaporničnem objektu, podobno tisti na Kolenčevem jezu na Ljubnem, bodo omogočili migracijo rib tudi v smeri proti toku. Po besedah Petra Štefanca, vršilca dolžnosti direktorja PUV, je denar za izgradnjo jezu v celoti zagotovljen. “Dobro smo organizirali delo na gradbišču in izdelali varovalni nasip, zato tudi obe večji vodi, ki sta bili doslej, nista ničesar poškodovali. Hitimo, da bi čimprej zaključili z deli v vodi in bi ob višjih jesenskih vodah lahko nemoteno delali naprej. Ko bomo v celoti končali desno stran jezu, bomo vodo preusmerili in se lotili še zadnjega, levega dela. Predvidevamo, da bomo glavnino del opravili do konca letošnjegaleta, prihodnje leto pa naj bi opravili še zavarovanje brežin na vodotoku nad jezom do mostu v Spodnji Rečici.” Franci Kotnik Ostanki starega jezu leta 1992 - novi jez bo lociran malce višje Stanje jezov po poplavi leta 1990 UDjeKl dianje po ujmi uKrepi i.yyv-yo Delejev jez (Mozirje) porušen obnovljen 1991,93 Grašinski jez (Nazarje) porušen obnova 1998/2000 Grušoveljski jez poškodovan saniran 1993 Mlinarjev jez poškodovan saniran 1992,97 Marčinkoviez norušen sanacija 1998/99 „ , v , , naiiiiov jez porušen ne uu uuuuvijen Pekov jez porušen obnovljen 1993 Kolenčev jez porušen obnovljen 1995 Jermanov jez pod Ljubnim je bil porušen že pred poplavo 1990. JEZOVI NA DRETI Gregčeviez (Potok) poškodovan saniran 1995 Rojtnov jez (Šmartno ob Dreti) porušen obnovljen 1991 Erjavčev jez (Bočna) poškodovan saniran 1992 Fricelnov jez (Kropa) poškodovan saniran 1992,94 1992/93 Ostali jezovi na Dreti so bili v ujmi leta 19 90 manj poškodovani in so bili san rani v sklopu rednega vzdrževanja v odötököv. Saniranih ali obnovljenih ie hilo še več maniših ieznv na: ... 1QQC Ljubiji 1993 Uprava RS za varstvo narave IanActava r.»!!« — — ~ - - . Program investicij 1998-2000 (izvleček) Investicijska vrednost Projekt Faza 1999 2000 Savinja v Nazarjah - sanacija Savinje v območju Grašinskega jezu Izvedba 25 mio SIT Savinja na Ljubnem - nadaljevanje sanacije po poplavi 1990 Izvedba 30 mio SIT 25 mio SIT Ljubnica nad Ljubnim - sanacija struge po poplavi 1990 PGD, PZI 2,9 mio SIT Izvedba 35 mio SIT Prodni zadrževalniki na Žepu in treh hudourniških pritokih PGD, PZI 2,2 mio SIT Ljubija - sanacija struge pod Lepo njivo po poplavah 1990/94 Izvedba 45,5 mio SIT Stanko Zagožen o dobrih in slabih straneh kmetijstva »Prihodnost je odvisna od države« Stanko Zagožen z Ljubnega je na 36. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejel zlato priznanje Zadružne Zveze Slovenije za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Izjemno visoko priznanje pomeni veliko čast ne le za Zagožna, temveč ima tudi širši pomen. »Priznanje je vsekakor potrdilo za kakovostno delo, vendar sem mnenja, da ga zaslužijo tudi drugi. Vsekakor pa je bilo prijetno presenečenje, ki ga nisem pričakoval. To se zgodi le enkrat v življenju,« je za začetek pogovora zatrdil Stanko Zagožen, ki se poleg svojega dela aktivno vključuje tudi v delo matične občine - Stanko Zagožen je namreč predsednik občinskega sveta občine Ljubno. SN: Kako sodelujete z mozirsko zadrugo? Zagožen: V zadrugo sem vključen že od samega začetka svojega kmetovanja, petnajst let pa sem že v organih Zadruge Mozirje. Prejšnji mandat sem bil predsednik upravnega odbora zadruge. V tem času je bila sprememba zakonodaje na področju zadružništva. Zakon je izenačil zadruge s podjetji, vendar je znano, daje proizvodnja v zadrugah specifična in je ni moč enačiti s proizvodnjo v podjetjih. Velike zadruge so se začele razdruževati na manjše, ki pa so le životarile. Kmetijska zadruga Mozirje pa je zaradi naših prizadevanj v tem času ostala neokrnjena in postala druga največjazadruga v Sloveniji, kar gre seveda velika zasluga direktorju in njegovi ekipi. Velikost je pripomogla k pozitivnemu finančnemu rezultatu. SN: Kako ocenjujete svoj doprinos k razvoju zadružništva v Zgornji Savinjski dolini? Zagožen: Moje delo v zadrugi ni samo »papirnato« delo na različnih sestankih organov zadruge. Aktivno se v zadrugo vključujem z rejo kokoši nesnic in prirejo plemenskih telic, 6000 kokoši nesnic znese kar 1,5 milijona jajc letno, 30 telic letno odide iz mojega hleva, vse pa plasiram na tržišče le preko zadruge. SN: Vaš poklic je kmetovanje. Kako ste se za to odločili? Stanko Zagožen je bil nad priznanjem ZZS nekoliko presenečen (foto: Marija Šukalo) Zagožen: Rasel sem na kmetiji, a nisem pokazal pretiranega zanimanja za kmetovanje. Želel sem potovati po svetu in spoznavati kraje in ljudi. Bratje in sestre so sčasoma odšli od doma in si ustvarili družine. Domasem ostal sam s staršema, ki sta bila prestara za obsežno delo na kmetiji. Tedaj je padla odločitev. Pomagal sem očetu, kije bil že tedaj vključen v zadrugo. Pri sedemindvajsetih sem prevzel kmetijo in začel sam odločati o financiranju in proizvodnji. Marsičemu sem se moral odreči, da so se moji načrti začeli uresničevati. Moj poklic ima dobre in slabe lastnosti. Slabe so te, da si kmet 2 4 ur na dan, odreči se moraš dopustom, praznikom in najrazličnejšim ugodnostim, ki jih drugi poklici ponujajo. Dobra stran je v neodvisnosti, samostojnem odločanju o idejah in načrtih... SN: Kakšna je kmetijska politika v Sloveniji? Zagožen: Kmetijska politika je sicer naklonjena kmetom, vendar je njeno izvajanje prepočasno. To se najbolje kaže pri programu agromelioracije, za katerega so rabili tri leta, da je bil izveden. To je predolga doba zakmeta. Zaradi tega vlada nezaupanje do svetovalnih služb in zadruge. Razpisi v kmetijstvu so zelo administrativni. Če jih ne zaslediš ali jih zamudiš, se moraš sam znajti kakor veš in znaš. Tildi finančna sredstva bi se morala hitreje nakazovati. SN: V čem vidite prihodnost kmetijstva v naši dolini ? Zagožen:Tajevsekakorvpovezovanju kmetov v zadrugo, saj je to edini način, da njihovi izdelki pridejo pravočasno na tržišče. Raziskava trga in plasiranje izdelkov terjajo visoke stroške, ki so pogojeni z oddaljenostjo kmetij od velikih urbanih središč, posamezniki vse to težko obvladujejo. Prihodnost kmetijstva pa je vveliki meri odvisna tudi od države same. Če so že v samem začetku pogoji v redu, je tudi poslovanje dobro. SN: Kakšno je vaše mnenje o povezovanju Slovenije v Evropsko skupnost? Zagožen: Če bi bili Švica, bi vsekakor rekel takoj ne. Tako pa je vse odvisno od naše države, kakšno kmetijsko politiko bo vodila in na kakšne pogoje bo pristala. Za evropsko kmetijstvo bo to vsekakor dobrodošlo. Marija Šukalo Zakon o varnosti cestnega prometa Tehnični in strokovni pregledi lahkih priklopnikov Novi Zakon o varnosti cestnega prometa v 174. in 188. členu določa, da morajo biti tudi lahki priklopniki (do 750kg) tehnično pregledani. Lastniki, ki imate tovarniško izdelane lahke priklopnike, lahko opravite tehnični pregled pri kateri koli organizaciji, kije pooblaščenazaoprav-ljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Ob prvem tehničnem pregledu predložite dokumentacijo, ki se nanaša na lahki priklop (dokaz o lastništvu, listino o tipski ho-mologaciji, izjavo o posamično pregledanem vozilu oz. izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila). V cestnem prometu pa se pojavlja tudi veliko število lahkih priklopnikov, ki so izdelani v samogradnji, bodisi iz originalnih sestavnih delov posameznih proizvajalcev, ali so predelani tako, da je na originalno podvozje tovarniško izdelanega lahkega priklopnika vgraj ena nova nadgrad-nja. Priklopniki, ki so izdelani v samogradnji morajo biti najprej strokovno pregledani pri pooblaščeni organizaciji. Nam najbližjapooblašče-na organizacija za tovrstne preglede je AMZS PE Celje. Za strokovne preglede lahkih priklopnikov je ta organizacija pooblaščena za eno leto (od 1.9. 1998 do 1.9.1999). Šele po opravljenem strokovnem pregledu se za lahki priklopnik opravi še tehnični pregled. Na tehničnem pregledu bodo pooblaščene organizacije, v prehodnem obdobju od 1.5.2000, izdale lastniku “Karton tehničnega pregleda motornega - priklopnega vozila”, po tem 'datumu pa nalepko za tehnični pregled. Tehnični pregled lahkega priklopnika se opravi enkrat na leto, ne glede na starost priklopnika. Določba 2. odst. 188. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, da se tehnični pregled motornih in priklopnih vozil, starejših od 12 let, opravlja vsakih 6 mesecev, za lahke priklopnike ne velja. Upravna enota Mozirje Slavnostna seja Občinskega sveta občine Nazarje Najzaslužnejšim prva občinska priznanja Na dan praznika občine Nazarje je bila v dvorani tamkajšnjega Delavskega doma slavnostna seja občinskega sveta. Na njej so predstavili grb in zastavo občine Nazarje ter prvič po ustanovitvi občine podelili občinska priznanja. Dobitniki zlatih grbov občine Nazarje (foto: C. Sem) Grb in zastavo je predstavil Aleksander Videčnik, ki je tvorno sodeloval pri njunem oblikovanju. Po prvotnih osnutkih, ki so imeli preveč vsebinskega poudarka na kraju Nazarje, se je v postopek vključila tudi Heral-dica Slovenica in z njenimi strokovnjaki sta nastala grb in zastava, ki po Videčnikovem mnenju lepo simbolizirata celotno občino. Osrednji govornik na slavnostni seji občinskega sveta je bil nazarski župan Ivan Purnat, ki je temeljito predstavil dosežke občine v minulih štirih letih in poudaril pomen nove osnovne šole, ki jo gradijo v Nazarjah. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri doseganju zastavljenih ciljev, nato pa sta s predsednikom občinskega sveta Pavlom Bitencem podelila občinska priznanja. Priznanja župana občine Nazarje so prejeli: Ivan Rupreht (posmrtno) za izgradnjo vodovoda in drugih aktivnosti v Zavodicah, Dore Slapnik za modernizacijo ceste Brdo -Pobrežje in aktivno delovanje v KS Šmartno ob Dreti, Stanislav Flere za izgradnjo brvi v Pustem polju, Franc Matko za modernizacijo ceste v Potoku, Bojan Jezernik za modernizacijo ceste v Zavodicah in povezovanje krajanov, Alojz Kokovnik za modernizacijo ceste proti Čreti, Jože Velam za modernizacijo ceste v Zavodicah in ŠD Lipa Šmartno ob Dreti za izgradnjo športnega igrišča v Račneku in negovanje trim akcij. Grb občine Nazarje so prejeli: Vanja Hofbau-er za aktivno in požrtvovalno delo v turis- tičnem društvu Nazarje, Glin IPP d.o.o. Nazarje za izredne rezultate pri razvoju podjetja, usposabljanju in zaposlovanju invalidov, Martina Zakrajšek za aktivno delo v organih, društvih in organizacijah KS Šmartno ob Dreti, Marija Krivec in Vera Pečnik za prizadevno delo v KS in pri ustanavljanju občine Nazarje ter Cigale d.o.o. Nazarje za izredne dosežke na področju gospodarstva in sodelovanje z okoljem. Zlati grb občine Nazarje so prejeli: Jože Napotnik za izredne zasluge na področju zborovskega petja v Nazarjah, Ivanka Finkšt za dolgoletno aktivno delo na pedagoškem in kulturnem področju v Nazarjah, Franjo Pu-kart st. za dolgoletno aktivno delo v prostovoljnem in industrijskem gasilstvu v Nazarjah, Anton Glojek zadolgoletno aktivno in ustvarjalno delo v organih, organizacijah in društvih KS Šmartno ob Dreti in Anton Blatnik za dolgoletno uspešno vodenje PGD Gorica ob Dreti. Častni občan občine Nazarje je postal Aleksander Videčnik za izjemno plodno delo pri odkrivanju zgodovinskih, narodopisnih in drugih znamenitosti iz preteklosti kraja in občina Nazarje. V kulturnem programu so sodelovali učenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje, vokalna skupina Savinjski rožmarin pod vodstvom prof. Tadeje Cigale ter Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Francija Goljufa. Franci Kotnik Aleksander Videčnik o podeljenem nazivu Častni občan občine Nazarje in o odmevih na monografijo 750 let gradu Vrbovec: “Moji občutki ob podelitvi naziva častni občan so bili čudoviti. V tem se namreč izraža neke vrste hvaležnost, ki v mojih letih zelo veliko pomeni. Nobena materialna nagrada ne more nadomestiti moralne in ta moralna nagrada je ravno v tem, da ljudje priznajo neko delo, da tega ne priznava le ozka skupina ampak to prihaja iz širše sredine. Občinski svet Nazarje ni sestavljen iz enakomislečih ljudi, mnenja se tukaj krešejo, kar sem sam doživel, ko sem sodeloval pri razpravah o grbu, o monografiji in pri pripravah občinskega praznika. Vedno pasem imel občutek spoštljivega odnosa in ta se je izkazal tudi s tem priznanjem, katerega sem ne samo vesel, temveč sem nanj tudi ponosen. Slavnostna seja občinskega sveta je kljub formalnostim potekala v sferi človeške topline, kar sicer ni ravno običaj. Zdi se mi, da to dokazuje, da so tudi poslušalci oziroma gledalci sodelovali na prireditvi. To se je čutilo tako pri aplavzih kot pri spoštljivem miru, ki je vladal v dvorani. Celotno vzdušje je bilo zelo doživeto, kar je ob takih prilikah zares redko. Odmevi na monografijo? V zadnjem času sem bil priča nekaterim podobnim predstavitvam sicer manjših del, a vendar pomembnih za določene kraje. Pri tem imam v mislih kraje izven Zgornje Savinjske doline. Moram reči, da je nazarska monografija - pa ne zato, ker smo jo skupaj pripravljali, ampak ker sem tovrstnih monografij videl že veliko - zelo posrečena tako po vsebini kot po zunanji podobi. Slednja je precej nad ostalimi podobnimi in ima nekatere prvine mikavnosti. Vemo pa, da kupujejo oči in marsikdo povsem podzavestno seže po knjigi, ki je lepšega izgleda ko t kakšna monotono pripravljena knjiga. Pozitivne ocene o nazarski monografiji slišimo tako od ljudi kot od strokovnjakov, na primer v velenjskem muzeju in celjski študijski knjižnici, kjer so jo sprejeli z velikim odobravanjem in superlativi. Zato smo lahko vsi, ki smo sodelovali pri njenem nastajanju, ponosni nanjo, seveda pa bo šele čas pokazal svoje. Naš namen ni bil obesiti nekaj na sireno. To je samo zvonček in kdor mu zna prisluhniti, mu je tudi ta zven lep. Že na slavnostni seji občinskega sveta sem rekel, da je to delo namenjeno rodovom, ki danes šele rastejo, ki se bodo srečali s praznino nekega obdobja, ki je že sedaj v neki meri zradirano iz zgodovine. Pa ni prav, kajti zgodovina je, kot je dejal moj profesor Orožen, neke vrste veriga. Če v njej manjka samo en člen, ni več veriga. Potemtakem je bil naš namen dosežen. Ko sem po izidu temeljito pregledal knjigo, sem se prepričal, daje bilo prav, da smo v monografiji gozdarstvu namenili vodilno nit, saj je odigralo pomembno vlogo ne samo v gospodarskem pogledu ampak tudi v socialnem in kulturnem, zlasti v smislu tehnične kulture. Ko vse to povežemo v celoto, dobimo enačaj in lahko rečemo: dobro je.” Franci Kotnik Ivan Purnat čestita Aleksandru Videčniku (foto: CS) Osnovna šola Ljubno ob Savinji Knjižnica in tri nove učilnice Pred nekaj leti so Ljubenci slavili I90 - letnico šolstva. Sto let nazaj so predniki začeli graditi prvo šolo,'dvajset let je minilo od adaptacije stare šole in vrtca in še dvajset let pred tem je šola na Ljubnem dobila status osemletke. S temi osnovnimi a sila pomembn- izkazala za pravilno. Prva faza imi podatki je ob predaji namenu knjižnice in treh novih učilnic prisotne goste in domačine seznanil ravnatelj šole prof. Rajko Pintar. Zaradi službene zadržanosti resornega ministra dr. Slavka Gabra sta nove prostore odprla županja Anka Rakun in ravnatelj ljubenske osnovne šole. S tem so Ljubenci dosegli prvi cilj, omogočen je namreč enoizmenski pouk, sedaj pa bo potrebno ustvariti pogoje za prehod na devetletno osnovno šolanje otrok. Odločitev s katero so pred leti potrdili samoprispevek se je torej nadgradnje in dozidave šole ter vrtca je bila zgrajena pretežno s sredstvi samoprispevka, zaradi manjšega obsega šolskih prevozov pa bodo z novimi prostori dodatno prihranili milijon tolarjev. Celotna naložba je vredna okoli 30 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo pa je sodelovalo s 13 milijoni. Ob tem je vredno omeniti tudi izvajalca, gradbeno podjetje Cigrad iz Šoštanja. Učilnice in knjižnico na podstrešju z prikupnimi “aherčki” vred so zgradili v borih dveh mesecih. Savinjčan Nove šolske prostore sta odprla županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar (foto: Ciril Sem) Občina Ljubno ob Savinji Delovna jesen V občini Ljubno je v teh jesenskih dneh čutiti veliko živahnost. Še pred zimo želijo postoriti ulično razsvetljavo v naseljih Podter in Prod. Ta čas pospešeno zbirajo ponudbe zaizvedbo projekta. Izvajalca iščejo tudi za parkirišča ob pokopališču na Rosuljah. Po načrtu naj bi zagotovili prostor za trideset parkiranih avtomobilov. V zaključni fazi je izdelava načrta, po katerem bodo razpeljali kabelsko omrežje v Radmirju in Ljubnem. Ta čas pa v občinskih prostorih poteka razgrnitev sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih planov. Občani lahko svoje pripombe in predloge predložijo občinski upravi do 18. oktobra. Savinjčan Odbor za zaščito Menine pred radarji Radar tudi iz prostorskih planov! Od zadnje seje odbora za zaščito Menine pred radarji, ta deluje pri svetu občine Gornji Grad, je minilo skoraj leto dni. Ta čas se po besedah predsednika Matjaža Drčarja ni dogajajo nič konkretnega, tokratna seja pa je bila v celoti posvečena občinskemu prostorskemu planu in odločitvi gornjegrajskih svetnikov, da se civilni radar na Vivodniku vriše v gornjegrajske prostorske akte. Resda prečrtan, z razlago, da so svetniki proti nameri ministrstva za promet in zveze. Svetnik Marko Ročnik je kolegom iz odbora razložil potek seje sveta. Po njegovem je vrisan radar opozorilo občanom, da se država z nameravano postavitvijo ne šali. Kot je dejal, so se svetniki na koncu odločili za salamon-sko rešitev - radar se vriše in prečrta. Predsednik odbora Matjaž Drčar je odločno zagovarjal stališče, da mora občinski svet radar črtati iz prostorskih dokumentov. Potrebna je načelnostpri odločitvah, je dopolnil svojo odločnost Drčar. Franc Pustoslemšek je menil, da ni v tej fazi še nič izgubljenega - naslednja faza pa mora biti brez vrisanega radarja. V nasprotnem dela občinski svet pr oti lastnim sklepom, je bilo stališče Pustoslemška. Občinski svet je imel možnost radar ne zabeležiti, je razpravljal Franc Pa-hovnik. Moti ga, ker se je kljub jasnim sklepom, ti so podkrepljeni s trdnimi stališči ljudi, zgodilo ravno tisto česar so se bali. Po mnenju Pahovnika je občinski svet klonil na prvo opozorilo države. Župan Toni Rifelj je prisotnim ponovil svoje stališče (na seji sveta se je zavzel, da se radar ne vriše v prostorske dokumente, op. Savinjčan) in dodal, da se mora urad za planiranje opredeliti do gornjegrajskih dokumentov v 45 dneh. Pri tem se bo verjetno zgodilo, da bo področje Menine ločeno od ostalega dela prostorskih planov. Sicer se bo zgodilo, da bodo zaradi neusklajenosti planov z republiškimi zamrznjene tudi ostale tozadevne aktivnosti. Po razpravi je odbor sprejel sklep, da se mora v vseh nadaljnjih postopkih vezanih na prostorske načrte, radar črtati. Državni interes namreč ne more in ne sme biti nad voljo ljudstva. Navsezadnje je bilo ljudem na Menini jasno in nedvoumno obljubljeno, da civil- negaradarja na tej kraški planoti ne bo! Savinjčan Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RJRV6 KOKOSI za zakol ali nadaljnjo rejo so vam . na razpolago na formi KOTNIK Ivana, Ljubija 6, Mozirje, 10., 11. in 12. oktobra 98, po ceni 200 SIT/kom. PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje, p. p. 82 Telefon: (063) 898-170 Telefax: (063) 853-645 Posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Zaradi tega smo se odločili, da enkrat letno izpeljemo akcijo zbiranja posebnih odpadkov. Akcija je potekala od 21. 9. do 23. 9. v petih občinah, kjer že ločeno pobiramo odpadke. Rezultati akcije so zelo dobri in jih objavljamo v naslednjih tabelah: Rezultati akcije zbiranja posebnih odpadkov iz gospodinjstev Občina Enota Količina zbranih odpadkov (kg) Skupaj, po občinah Zdravila Čistila, lepila Oljni filtri Pesticidi Embalaža-pesticidi Barve,laki Motoma olja Pb akumulatorji Baterijski vložki S* a? Nazarje 6 100 25 57 15 260 1300 250 50 2063 27,2 Gornji Grad 370* 40 30 260 160 390 1200 410 6 2866 37,8 Šmartno ob Paki 1 100 45 5 30 480 360 1 1022 13,5 Šoštanj 8 10 30 130 70 240 130 618 8,2 Velenje 2 30 2 260 20 150 330 220 1013 13,4 Skupaj, (kg) 387 280 87 752 200 900 3550 1370 57 758? 100,0 po vrsti odpadka (%) 5,1 3,7 1.1 9,9 2,6 11,9 46,8 18,1 0,7 OPOMBA: * 360 Kg zdravil last zasebnega podjetja Zahvaljujemo se vsem občanom, ki so se udeležili te akcije in s tem zmanjšali nevarnost onesnaženja narave. Občina Mozirje, Osnovna šola Mozirje Slavnostna seja ob prazniku Osrednja prireditev ob mozirskem občinskem prazniku je bila slavnostna seja občinskega sveta. Seja je potekala v soboto, 26. septembra, v telovadnici osnovne šole. Poleg občinskih svetnikov so se je udeležili mnogi gostje: med drugimi tudi generalni konzul RS v Celovcu, Jože Jeraj, županja občine Ljubno, Anka Rakun in gornjegrajski župan, Toni Rifelj. Odprla jo je sekretarka občinskega sveta, Zdravka Hriberšek Ladinek. Poudarila je pomen občinskega praznika, ki ga je mozirska občina tokrat praznovala prvič. V življenju praznujemo marsikaj, redkim pa je dano, da so poleg, ko se ob nekem dogodku praznuje prvič. Mozirska občina je za svoj praznik izbrala 25. september. Razlogov za to je več, saj se je v mesecu septembru v zgodovini območja, ki tvori občino Mozirje, zgodilo veliko pomembnih dogodkov. Letos tako mineva 99 let od ustanovitve zadružne hranilnice na Rečici ob Savinji in 211 let od ustanovitve prve javne šole v Mozirju. Ta dva mejnika sta zagotovo primerna za praznovanje. Poleg tega je bila v mesecu septembru tudi osvoboditev Mozirja. Za sekretarko je zbrane nagovoril župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Tudi on je izpostavil pomen praznovanja v mesecu septembru, datum sam pa nima tako velikega pomena. Župan se je spomnil tudi na prihajajoče lokalne volitve, ki bodo prinesle nove ljudi in nova imena v občinske organe. Kljub temu pa bodo, kot doslej, delovali v dobrobit občanov in izpolnjevanja njihovih potreb. Prav tako bodo praznovali občinski praznik, se ob njem spomnili zaslužnih občanov in njihovega dela. Slavnostni govornik slavnostne seje je bil predsednik občinskega sveta, Anton Jezernik. Orisal je pot, ki jo je občina in z njo občinska uprava prehodila v zadnjih š tirih letih. Izpostavil je uspehe na gradbenem področju. Sem spada predvsem začetek gradnje osnovne šole na Rečici ob Savinji, ki je v polnem teku. V teku so tudi priprave na začetek gradnje večnamenske športne dvorane v Mozirju. V zadnjih letih so bili položeni mnogi kilometri asfalta tudi do najoddaljenejših predelov občine. Intenzivna dejavnost je potekala tudi v državnih organih. S plodnimi pogovori je končno prišlo do začetka sanacije jezu na Savinji v . Sp. Rečici. Asfaltirani so bili tudi mnogi odseki regionalne ceste. Kot je dejal Anton Jezernik, čaka občinske organe veliko dela v prihodnos- ti predvsem na področju razvoja in pomoči podjetništvu, stanovanjske gradnje in reševanja problema pomanjkanja ustreznih lokacij za gradnjo stanovanjskih objektov ter pri ureditvi samega Mozirja. Na slovesnosti je ravnatelj mozirske osnovne šole in podžupan občine Mozirje, Anton Venek poudaril, daje bila Nižja državna gimnazija v Mozirju dobra šola, ki je dajala kvalitetno znanje vsem, ki so jo Doprsni kip Francu Hriberniku sta odkrila Ivan Zupan in Anton Venek (foto: Ciril Sem) Delo občinskega sveta, ki mu je predsedoval v 4-letnem mandatu je opisal kot dobro, konstruktivno, skladno in demokratično. Odkrito in pošteno delovanje je dobra popotnica občini tudi pred vstopom v Evropsko unijo. Ob koncu je pozval sosednje občine k sodelovanju in skupnemu reševanju problemov, ki se vlečejo že vsa leta. Sejo so s kulturnim programom popestrili tudi člani pevskega kvarteta Joy in učenka glasbene delavnice Osminka, Nataša Zager. Po seji se je dogajanje prestavilo pred zgradbo osnovne šole. Sledilo je odkritje doprsnega spomenika Franca Hribernika, avtorja akademskega kiparja in domačina Cirila Cesarja. Franc Hribernik je bil septembra 1945 ustanovitelj in ravnatelj Nižje državne gimnazije v Mozirju. Prvi rod dijakov je šolanje zaključil v šolskem letu 1947/48. Na praznični dan so se tidijaki po 50. letih zopet srečali in z ostalimi občani dostojno obeležili spomin na Franca Hribernika. Ob tej priložnosti je v počastitev spomina na taprvi rod dijakov nižjedržavne gimnazije v Mozirju izšja tudi brošura z naslovom Po petdesetih letih. obiskovali. S takšnim delom nadaljuje tudi sedanj a šola, ki daje šolarjem široko znanje pred vstopom v srednje šole. Odkritje spomenika Francu Hriberniku pomeni za Mozirje velik kulturni dogodek, za šolo pa priznanje, da krajani cenijo šolo in učitelje, ki v njej delajo. Da pa je prišlo do te postavitve, gre največja zahvala prvi generaciji dijakov na čelu z Ivanom Zupanom. Ti so dah pobudo za postavitev, občina, Zavod za kulturo in šolapa so se tej pobudi z veseljem odzvali in jo realizirali. Delegacija Hribernikovih dijakov je ob tej priložnosti na njegov grob ponesla cvetje. Kip sta odkrila Ivan Zupan in Anton Venek Pester, zanimiv in raznolik kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole s svojimi mentorji. Pridružila se jim je tudi domača Godba na pihala, pod taktirko Francija Goljufa. Po slovesnosti pred šolo so se bivši dijaki po 50. letih zopet zbrani v Mozirju, na družabnem srečanju poveselili in obudili spomine v hotelu Štorman na Venišah. Benjamin Kanjir Občinski svet Ljubno ob Savinji Socialna stanovanja na Ljubnem? Nič pretresljivega, bi lahko zapisali ob bok eni zadnjih sej ljubenskega občinskega sveta v tem sklicu. Prejšnj i četrtek so ljubenski svetniki najprej brez razprave potrdili odlok, po katerem se bodo v bodoče ravnale gospodarske javne službe v občini Ljubno. Z malenkostnimi popravki so opravili prvo branje odloka o ustanovitvi Sklada Blaža Arniča v Lučah. Pričakovati je, da bo odlok naslednjič dokončno sprejet. Potrjen je bil tudi predlog za povišanje cen v ljubenskem vrtcu in sicer za 15%. Tako bodo starši od prvega novembra naprej za polni program na oddelku od dveh do sedmih let odšteli 36.800 tolar-; jev; za otroke Starosti od treh do sedmih let pa bo-potrebno po novem plačevati okroglih 35 tisočakov. Prav tako je bila brez pripomb potrjena premoženjska bilanca občine Ljubno. Prvič v mandatu pa so obravnavali prošnji za dodelitev socialnih stanovanj. Po mnenju županje Anke Rakun problem zaenkrat še ne zahteva takojšnjega ukrepanja, vsekakor pa bo potrebno v bližnji prihodnosti razmišljati celo o gradnji stanovanjskega bloka. Pred koncem seje so svetniki imenovali še občinsko volilno komisijo, katero bo vodil Božidar Blagovič, za njegovo namestnico je bila imenovana Danica-Vezočnik, člani pa so Branka Medič, Tatjana Jeraj in Štefan Matjaž. ' Savinjčan Literarni večer v Nazarjah Strune ljubezni in gredice Danice Klovar in Ljudmile Kranjc Ob prazniku občine Nazarje je 12. septembra minil tudi literarni večer, ki so ga pripravili člani kulturnega društva v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje. Na literarnem večeru v dvorani glasbene šole sta se s svojimi deli predstavili pesnici Danica Klovar in Ljudmila Kranjc. Dvorana glasbene šole, kjer sta njune pesmi predstavila NatašaTrbovšek kot recitatorka in Gregor Urtelj, kije povezoval program, je bila premajhna za tako množičen obisk Nazarčanov. Toda tudi stanje ob steni občinstva ni motilo, da ne bi prisluhnili pesmim Danice in Ljudmile, kakor tudi učencem glasbene šole, ki so pripravili kakovosten program. Danica Klovar je rasla v Nazarjah v številni Šinkerji družini. Osnovno šolo je obiskovala doma in v Mozirju, srednjo šolo pav Celju. Po nekaj letih službovanja v Ljubljani seje zaposlila v Celju, kjer si je ustvarila družino. Živi v Celju, a se še vedno rada vrača v svoj domači kraj Nazarje, kamor jo vlečejo spomini na prečudovito mladost, ki jih nosi v srcu kot zaklad. Nazarčanom se je predstavila s pesniško zbirko “Strune ljubezni”, ki je lani oktobra izšla v samozaložbi. “ljubezen je prastara tema pesnikov, kakor krogla kiparjem. Je pa tudi uganka in nikoli doumeta formula, saj vsebuje tudi take vrste kemijo, ki je ni mogoče pojasniti z razumom. Ljubezen je v zrelih letih kot svetloba, ki pomaga iskati pot v brezpotju zapletenih človeških odnosov. Vsak ima v sebi strune, a od nas samih je odvisno, kako na njih igramo. Večkrat bi se morali vprašati, ali te naše strune še brenkajo ali že ropotajo,” je med drugim v pogovoru z udeleženci večera povedala Danica Klovar. Ljudmila Kranjc se je rodila maja 1914 pri Ropovih v Lučah, kot četrti od dvanajstih otrok. Svoja prva otroška leta je preživela pri dedku in babici v Bočni. Osnovno šolo je obiskovala v Lučah. Aktivno je bila vključena v kulturno življenje v svojem domačem kraju. Leta 1951 se je preselila v Nazarje, kjer sta z možem zgradila varen dom svojim otrokom. Ob izidu pesniške zbirke “Iz moje gredice” je obiskovalcem literarnega večera me pogovorom dejala: “Še vedno ne verjamem, da je knjiga tu. Krivec za izid pesmi je ravno Danica Klovar, moja dolgoletna prijateljica in znanka, ki je napisala tudi spremno besedo k zbirki, ter moji otroci. Naslov ni naključen, med gredicami se mi čas ustavi. Tu doživljam preteklost in sedanjost. Moje gredice in rožice mi dajo moč in voljo do življenja.” Obe pesnici pišeta osebno izpovedne pesmi, le vsaka na svoj način, ki pa je poslušalce navdušil in jim popestril jesenski večer. Žal je bil prostor, v katerem so se zbrali, premajhen za vse poslušalce, ki so želeli prisostvovati predstavitvi knjig. Prav iz tega je razvidno, da v Nazarjah še živijo ljudje, ki ljubijo poezijo in kulturo. Marija Sukalo Pusto Polje Odkritje spominske plošče prvi učilni V sklopu občinskega praznika občine Nazarje so v torek, 15. septembra, v Pustem Polju odkrili spominsko ploščo prvi učilni na tem področju. Pobudnika dejanja sta bila Vera Pečnik in zgodovinar ter publicist Aleksander Videčnik. Videčnik je po naključju, ko je reševal arhiv šole na Gorici, odkril v arhivu Šolskega muzeja v Ljubljani zapise o prvih poskusih šolstva v Zadrečki dolini. Učilno v Pustem polju omenja tudi prof. Pavličeva v svoji raziskavi, ki je izšla v monografiji občine Nazarje. Slavnostna govornica Vera Pečnik je nanizala nekaj zgodovinskih vzrokov za tovrstno dejanje. V svojem govoru se je spomnila daljnjega leta 1854. Čas, ko so Pustopoljci zadolžili odsluženega vojaka Jerneja Marjetnika za poučevanje svojih otrok. Jože Krefl pa je odstopil v svoji hiši prostor otrokom, da so lahko nabirali učenost. Kmalu je bilo otrok toliko, da je vaška hiša postala premajhna. Šolo so preselili na Gorico in po šolski reformi 1875 dobili tudi prvega pravega učitelja, Antona Koprivška. Gorička šola, kot so jo imenovali, je doživljala svoje vzpone in padce. Obiskovali so jo pozneje vsi Pustopoljci in okoličani. Temelji goričke šole so v Pustem polju številka 9- Spominsko ploščo je odkril nazarski župan Ivan Purnat, dogodek pa so s kulturnim programom popestrili člani vokalne skupine Savinjski rožmarin in flavtistka Eva Ribežl. Marija Sukalo Kokarje Večer z zadrečkimi lončarji »Kilnerca rajtngo p ’vej, mi sm’djeleč duome, t’mu tistih črnih Kokarjeh, kje glina duome...« S to pesmijo so se iz gostiln odpravljali kokar-ski lončarji, ki so odhajali v bližnje in daljnje kraje prodajat svoje izdelke. Težkega dela lončarjev so se v Kokarjah spomnili tudi letos, 16. septembra, ko so v sklopu praznovanja prvega praznika občine Nazarje pripravili narodopisno prireditev »Večer z zadrečkimi lončarji«. Scena je bila postavljena pod kozolec, v čas, ko še niso poznali tehnike, v čas, ko so ljudje spoznavali dogodke z ustnim izročilom. V kotu postavljeni črni lončeni piskri so dajali poseben pečat Vzdušje v Kokarjah je bilo pristno (foto: Ciril Sem) in budili spomin na nekdanje dni, pred njimi pa je bil lončar ob lončarskem kolesu zamaknjen v obdelavo gline. Tako je obiskovalcem približal naporno in natančno delo, ki pa je žal že izumrlo. S kulturnim programom so šolarji z učiteljico Zvonko Zakrajšek na hudomušen in šaljiv način razvedrili obiskovalce in jim orisali čas, ko se je ob Dreti vrtelo lončarsko kolo. Slavnostni govornik je bil publicist in zgodovinar Aleksander Videčnik. V svojem govoru je orisal zgodovinska dogajanja v tem delu Zadrečke doline. Lončarstvo v Kokarjah se omenja v prvih pisnih virih že leta 1340, ko sta se s to obrtjo ukvarjala Konrad in Mihael. Kot domačo obrt je lončarstvo organizirala gornjegrajska gospoščina v začetku 18. stoletja. V krajih po Zadrečki dolini je bilo doma črno lončarstvo, saj so na poseben način kurili v kopah borove štore in smolo ter tako na naraven način obarvali lončeno posodo. Leta 1931 je prenehala z delovanjem še zadnja lončarija pri Cigalovih v Potoku in tako je zamrlo več kot šesto let staro rokodelstvo ob reki Dreti. Marija Sukalo Občina Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje Zavolovšek otvoril prvi občinski praznik Občina Mozirje letos prvič praznuje svoj praznik. Praznik se je pričel z otvoritvijo retrospektivne razstave in predstavitev monografije akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Jure Repenšek čestita Alojzu Zavolovšku (foto: CS) Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja je s pomočjo mnogih podjetij in občin pripravil in izdal monografijo akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Zavolovšek je veliko svojega dela in življenja namenil temu centru, saj je tam služboval od leta 1975 pa vse do svoje upokojitve. Ob slikarjevem okroglem in visokem življenjskem jubileju, njegovi 70-letnici, je velenjski kulturni cent- er poleg monografije pripravil tudi slikarjevo retrospektivno razstavo, ki je po tem romala še v druge slovenske kraje in galerije, med drugim je gostovala tudi na Rečici ob Savinji in v Radmirju. Odbor za pripravo prvega pr aznika občine Mozirje je zaradi primerne oddolžitve slikarju in njegovemu delu zato sklenil, da uvrsti njegovo razstavo tudi v okvir občinskega praznovanja. Na otvoritvi v galeriji, ki je bila 23. septembra, je spregovoril tudi župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Poudaril je pomen praznika in razloge za njegovo obeleženje prav v mesecu septembru. 0 umetniku in njegovem delu je spregovorila njegova dobra poznavalka, umetnostna kritičarka Milena Koren Božiček. Poudarila je pomen Zavolovškove razstave prav v času občinskega praznika in s temnjegwo potrditev ter občutek dobrega sprejetja domačega okolja. Otvoritev razstave so z igranjem na klavir popestrib učenci glasbene delavnice osminka: Nataša Zager, Gregor Deleja in Simon Dvoršak. Zavolovškova nlrospektivnarazsta-va, ki je postavljena kronološko in jo tvori 60 slikarskih del, bo v mozirski galeriji na ogled do 7. novembra. Benjamin Kanjir Beograd, Kragujevac Goran Horvat razstavlja v Srbiji Goran Horvat, likovni umetnik iz Nizke, je prejšnji mesec gostoval v Srbiji: v četrtek, 10. septembra, v Beogradu, dan kasneje pa še v Kragujevcu. Omenjeni obisk je Horvat v dogovoru z mag. Slobodanom Lazarevičem načrtoval že od začetka tega leta. Mag. Lazarevič je eden od tekstopis- Beogradu se je Goran Horvat pred- cevvHorvatovimonografiji Risbe, ki stavUvRimski dvorani, vKragujevcu je izšla lani, in prav njena pred- pav Narodnem muzeju, stavitev je ob spremljajočih razstavah Podrobneje bomo o Horvatovem nekaterihrisbtežiščenjegovegaobis- gostovanju poročali prihodnjič, ka v bivši jugoslovanski republiki. V KF Lovska družina Mozirje Otvoritev lovskega doma LD Mozirje Lovska družina Mozirje ima v svoji posesti 3 lovske koče, za opravljanje njihovih nujnih dolžnosti pa ne odgovarja nobena. Zavoljo tega so se lani odločili, da zgradijo lovski dom. To jim je v letu dni tudi uspelo. Otvoritev je bila 12. septembra. Trak pred vrati v lovski dom sta prerezala Ferdinand Brinjevc in Marko Marolt (foto: Ciril Sem) Lovstvo se nahaja v pričakovanju sprememb v lovski zakonodaji, ki lahko usodno posežejo v slovensko lovstvo, v odnose človeka do divjadi in njenega življenjskega okolja, v odnose med lovci in njihove odnose do nelovcev. V prepričanju, da bodo svoje poslanstvo, ki ga sestavlja gojitev in varovanje divjadi, ohranjanje narave ter lov, kljub spremembam lahko nemoteno nadaljevali s svojim delom, so se lovci LD Mozirje odločili svojim trem lovskim kočam, ki stojijo na Mozirski planini, dodati še eno. Poimenovali so jo Dom lovcev. V njem bodo lahko zadovoljevali svoje potrebe po druženju, kovali načrte zauspešno opravljanje svojega poslanstva, organizirali strokovna predavanja za lovce in primerno oskrbo uplenjene divjadi. Področje Slovenije sodi med biotsko najpestrejše in naravno najbogatejše dežele Evrope in sveta nas- ploh. Velika odgovornost ljudi, predvsem pa lovcev, je ohranjanje te narave takšne, kot je. “Dom, ki ga danes odpiramo je bil davna želja mozirskih lovcev, ki pa se žal ni dala uresničiti, kljub temu, da so bili za to primernejši časi. Dokončno nas je k ideji gradnje doma prisilila inšpekcija, ki nam je zaradi odstrela in oddaje živali, v prostorih, ki smo jih imeli na razpolago prepovedala nadaljnje delo,” je v začetku govora poudaril predsednik LD Mozirje, Martin Marolt. Zaradi tega so se lani na izrednem občnem zboru odločili za gradnjo novega doma, ki bi imel primerne prostore za opravljanje tudi teh dejavnosti. Imenovali so gradbeni odbor, si razdelili naloge in optimistično napovedali izgradnjo doma do leta 1999- “Ker se je vse operativno in finančno odvijalo hitreje od načrtovanega, smo do- datno zavihali rokave in zaključek je danes pred nami," je dodal. Pri gradnji pase je izkazala neverjetno velika želja vseh članov in mnogih simpatizerjev, ki so vložili ogromno svojega prostovoljnega dela. V urah to pomeni preko 7000. Poleg tega so se v lanskem in letošnjem letu odpovedali lovu in ga prodali. Nad pričakovanji so v akcijo stopi- la tudi mnoga podjetja, ki so kar presenečala s svojimi predvsem velikimi finančnimi vložki. Med največjimi darovalci so bili tudi okoliški kmetje, ki so se jim dan prej zahvalili s skromnim piknikom.Civilizacija in čas, ki prihaja, lovcem in divjadi ne prinaša nič dobrega. Ceste, divji lov, potepuški psi, ograjevanje površin, prevelika uporaba zaščitnih sredstev in podobno divjadi omejuje življenjski prostor. Martin je nadaljeval: “Lovci smo bili in bomo tudi v prihodnje nosilci napredne nara- vovarstvene misli, saj so vse naše aktivnosti vezane in odvisne od razmer v naravi.” Svečanost otvoritve so s svojimi ubranimi glasovi popestrili pevci moškega pevskega zbora iz Mozirja, ki ga vodi Anton Acman, otroci iz mozirske osnovne šole ter Savinjski rogisti. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin in župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. V pozdravnih govorih so mnogi izmed njih izrazili svoje globoko zadovoljstvo ob dokončanju lovskega doma mozirskih lovcev, Martin Marolt pa jim je podelil tudi priložnostna priznanja kot zahvalo za njihovo pomoč. Po svečanosti, ki je bila zaradi dežja pod zunanjim šotorom, so se vsi udeleženci preš tavili pred dom, ki gaje blagoslovil mozirski župnik, Ivo Suhoveršnik. Najsvečanejša dolžnost, rezanje traku, je pripadla po lovskem stažu najstarejšemu lovcu, Ferdinandu Brinjevcu in največjemu krivcu za hitro izgradnjo, Marku Maroltu. Po otvoritvi so si navzoči ogledali funkcionalno ure- jene prostore, ki bodo služili, ne samo lovcem, ampak tudi ostalim. V domu je namreč tudi dvorana, ki bo lahko služila širšemu pomenu. Lovci so dokazali, da lahko s složnostjo in neutrudnim optimizmom zgradijo v dobrem letu dom, ki bo okras prostora, kamor je postavljen. Naj jim dobro služi in pomaga pri opravljanju njihovih dejavnosti, s katerimi so tako ali drugače povezani vsi, ki radi zaidejo v gozd in se naužijejo miru, ki ga ponuja. Benjamin Kanjir Planinsko društvo Gornji Grad “Ravna črta” od Menine do Triglava Resnici na ljubo, takšni in še večji podvigi so se že dogajali. Torej ideja ni bila povsem izvirna, vendar dovolj edinstvena, nekateri so celo zmajevali z glavo, da se je petorica planinskih vodnikov v en mah odločila. Brat in sestra Klemen in Martina Petek, Zdeni Purnat, PrimožJelšnik injure Rojten so izkušeni gorniki, za gornjegrajske razmere že kar alpinisti, vse vragolije planinskih preizkušen so že izkusili. Zakaj pa ne, so si dejali - v ravni črti z vrha Menine planine na vrh Triglava. Samo en kilometer v vsako smer so si dovolili odstopanja. Na prvi pogled povsem nedolžna avantura, v resnici pa precej zahtevna preizkušnja. Slovenija in Gorenjska še posebej, pač ni prikladna ravnica po kateri se lepo sprehodiš. Pohodniki so se morali na odpravo temeljito pripraviti, naštudirati prehode rek, si označiti planinske koče in zaobiti najvišje vrhove. Vse v ravni črti - samo kilometer v eno ali drugo smer odstopanja. Petorica pohodnikov je v prvi vrsti hotela preizkusiti lastno kondicijsko pripravljenost, nič manj kot to jih je gnala protiradarska trma. Ljudem s katerimi so se srečevali so jasno povedali od kod prihajajo in odločno poudarili, da je njihova pot prispevek k borbi proti postavitvi radarjev na Menini planini. Nič manjša ni savinjska trma od gorenjske, država naj načrtuje po svoje, Menina pa mora in tudi bo ostala nedotaknjena. S to poanto so pohodniki premagovali gorenjsko pokrajino. Najtežje se je bilo prebiti skozi gorenjske gozdove, kljub karti in kompasu bi skoraj prekoračili na “prepovedano ozemlje.” Takšna mladina bo Slovenijo držala pokonci, jih je na Brezjah bodrila stara mamica, nekaterim je nenavadna petorica zvabila nasmeh na usta. Različni kraji, različni običaji, se je dogodkov spominjal Zdeni Purnat. Kar se prehrane tiče niso bili preveč izbirčni. Dobrote iz nahrbtnika, samo v Žiganji vasi so si privoščili pizzo. Sami kleni hribovci živijo ob vznožju Karavank in Julijcev, je domačine plastično opisal Purnat. Navdušeni so bili nad njimi. Nekaj težav jim je povzročilo sporazumevanje - Gorenjci pač govorijo nekoliko po svoje. Še najtežje je bilo razumeti Albina, na pokljuki pastiruje že vrsto leto. V pošteni veri gorenjske grče bi jih skoraj zapeljal z prave Gornjegrajski planinci na vrhu Triglava (foto: Arhiv PD) kljub obtiskom na nogah. Ti so pač normalna posledica takšnih podvigov. Kot nekajdnevni spomin na pohod. Nič jih ni ustavilo, od prvega do zadnjega so hoteli uresničiti zamisel. Ne prvo in ne ekstremno, pa vendar gornjegrajsko in predvsem planin- sko. Razmišljanja gornjegrajskih planinskih vodnikov pa so že daleč naprej. Morda prihodnje leto obiskati čim več slovenskih dvatisočakov, lepa in zanimiva bi bila tudi turapo mejah gornjegrajske občine. Misli Zdenija Puranta in njegovih kolegov so daleč stran od ponorelega pehanja, ki ga prinaša vsak nov dan. Velja potrpeti, in se ob letu osorej pustiti zopet presenetiti. Savinjčan smeri. Linijanajmanjšega odpora se to pot pač ni skladala z načrti gornjegrajskih hribovcev. Tako je bilo, samo Albinu zadeva ni bila najbolj razumljiva. Pomembno je, da so ostali prijatelji. Tudi spali so pod vedrim nebom. Julijske tople noči so prav prikladne za takšne avanture. Sicer pa je tudi vreme dobrohotno spremljalo dekle in štiri fante, ena sama poletna nevihta pač ni omembe vredna. Pa še takrat so jih iz zagate rešili domačini. Vrh Triglava je bil osvojen v stotih urah. Naključje, nikakor načrtovan čas, ki vendarle veliko pove. 75 kilometrov zračne linije in po Purna-tovi oceni okoli 120 kilometrov dejanske poti. Vse se je srečno izšlo, Uspeh pianistk dunajske klavirske šole Sara in Nataša v Benetkah Pianistki dunajske klavirske šole Sara Chuuya in Nataša Zager jutri potujeta v Benetke, kjer bosta nastopili v galeriji A+A. Gre za novo priznanje njunemu znanju igranja na klavir, saj možnosti za nastop na tako ugledni lokaciji zares nima vsak. Hkrati je povabilo v Benetke taše bo sovpadal z otvoritvijo priznanje tudi za profesorico Bernikove razstave v tem mestu. Blaženko Arnič, ki vodi omenjeno klavirsko šolo. Nastop Sare in Na- KF Športne igre obrtnikov na MOS 98 Zgornjesavinjčani znova podprvaki Slovenije V sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju so bile prejšnjo soboto na sporedu 20. športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica je tudi letos prijavila svoje tekmovalce v vseh disciplinah, kar se je na koncu še kako obrestovalo, saj so naši obrtniki in njihovi delavci z dobrimi uvrstitvami ponovili lanski uspeh in osvojili 2. mesto v skupni razvrstitvi. Veselje ob ponovitvilanskega uspeha je bilo izjemno (foto: KF) disciplin niso zavihteli na sam viti, so v povprečju zelo dobre uvrstitve prinesle visoko število točk - kar 63, kar je pomenilo odlično 2. mesto za Slovenj Gradcem in pred Škofjo Loko. Ekipi naših obrtnikov stamed drugimi čestitala predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, Stanislav Kramberger in direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl ter seveda predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice, Franc Benda, ki je tekom celega dne spremljal in bodril tekmovalce. Doseženi rezultati, še bolj pa zares prijateljsko vzdušje v ekipi so obveza za zbornico, da športno sekcijo enako kot doslej podpira tudi v prihodnje. Franci Kotnik Regina Ločičnik iz Mozirja Najprijaznejša prodajalka Poletna akcija Savinjskih novic je končana. Najprijaznejša prodajalka v Zgornji Savinjski dolini je Regina Ločičnik, zaposlena v M-ZKZ Vrtnarski center Mozirje. Žal jo je deževno vreme letos organizatorjem zagodlo v tolikšni meri, da so morali odpovedati tekmovanje v tenisu za ženske in moške. Za ekipo iz Mozirja je bila to velika smola, saj bi v obeh kategori-jah zagotovo posegli po visokih uvrstitvah. Tako so tekmovanje najprej začeli nogometaši, ki so po uvodnih zmagah nad ekipama Celja in Ruš naleteli na kasnejšega zmagovalca, ekipo Lenarta. Zgornjesavinjčanom kljub premoči na igrišču ni uspelo doseči zadetka, zato pa je iz dveh protinapadov to uspelo nasprotnikom. Kljub temu porazu so nogometaši osvojili odlično četrto mesto. V kegljanju so nastopile ženske in moške ekipe. Kar pravilo je že, daje zgornjesavinjska kegljaškazasedba boljša v ženski kot v moški konkurenci in tudi letos je bilo tako. Kegljačice so zasedle šesto, kegljači pa 12. mesto, pri čemer sta obe ekipi v primerjavi z lanskimi rezultati znatno presegli število podrtih kegljev. Organizatorji so po lanskem premoru med tekmovalne panoge znova uvrstili pikado, tako za ženske kot za moške. V hudi konkurenci in ob številnih tehničnih težavah, na katere organizator ni bil najbolje pripravljen, sta obe mozirski ekipi osvojili zelo dobro šesto mesto. Najbolj razburljivo je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Zgornjesavinjske “dedce” je žreb uvrstil v skupino z obema favoriziranima ekipama - Grosupljami in Mariborom. Grosupeljčani so prvo tekmo dobili brez napora, saj ekipe Novega mesta sploh ni bilo. Potem pa je sledilo presenečenje dneva, saj so naši fantje po izenačenem boju dvakrat zaporedoma “potegnili” Mariborčane. Sledil je dvoboj z Grosupeljčani, ki je bil prav tako zelo izenačen, vendar je na koncu odločila spočitost slednjih, ki so se kot prvi v skupini uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Na koncu je Zgornjesavinjčanom pripadlo dobro sedmo mesto, z malce več športne sreče pa bi lahko bili precej višje. In da bo prihodnje leto zagotovo tako, ne dvomi nihče od članov ekipe. Letošnja pričakovanja so bila po lanskem drugem mestu v skupnem seštevku obrtniških športnih iger seveda velika. Toda po odpovedi obeh teniških turnirjev (Le zakaj organizator ni pravočasno poskrbel za pokrita “rezervna” igrišča?) je predsednik športne sekcije pri območni obrtni zbornici Zlatko Vitanc le še zaskrbljeno preračunaval predvidene točke po posameznih panogah. Kljub temu, da se zgornje-savinjski tekmovalci v nobeni od Regina je svojo pot prodajalke začela daljnega leta I969 v Merxu Celje in v svoji dolgoletni delovni praksi nabrala veliko izkušenj pri delu s strankami, ki so zelo različne. Teh začetkov se z nasmehom spominja: »Moje prvo delovno mesto je bilo v trgovini na Skalni kleti. Mestne gospe so bile zelo zahtevne, zelenjavo so hotele tako očiščeno, da bi jo lahko takoj postregel na mizi. Tedaj se je že uvajala ustrežljivost na domu. S triciklom sem ob vsakem vremenu prevozila Jožefov hrib po dolgem in počez. Stranke so mi že tedaj zaupale.« Ljubezen je Regino pripeljala v Mozirje, kjer si je ustvarila družino in začela delati pri M-ZKZ. Družinsko življenje je bilo v podrejenem položaju. Vedno je bila službana prvem mestu, tako je tudi vzgajala otroke. V svoji 25-letni praksi je delalav več poslovalnicah. Začela je v Gornjem Gradu, kjer je takoj ugotovila veliko razliko med mestom in podeželjem, vendar je tedanja šefica zahtevala red, snažnost in natančnost, česarv drugih poslovalnicah ni bilo toliko opaziti. V Kokarjah je nadomeščala delavko na porodniškem dopustu. Delo ni bilo lahko, saj je praznila vreče s cementom in umetnim gnojem. Nato je bila premeščena v Ljubijo, kjer je okusila vse grenke strani trgovskega poklica. »Kadar prideš na drugo delovno mesto, si vedno nov, vsi te želijo izkoristiti. Nekateri so sedeli, jaz pa sem delala kot črnec. Zaradi tega sem prosila za premestitev,« z žalostnim glasom nadaljuje Regina. Tako je pred desetimi leti začela z delom v Kemozaščiti v Mozirju. Kljub napornemu delu se je v kolektivu počutila bolje, saj so se zelo razumeli. Kemozaščita se je preselila v ljubijo, Vrtnarski center pa v Mozirje, v prodajalni pa je od starega kolekti- Regina Ločičnik zna prijazno svetovati vsaki stranki (foto: M. Šukalo) va ostala le Regina, kar je bil za izkušeno in prijazno prodajalko pravi šok, a se ni dala. Do strank je bila vedno prijazna in ustrežljiva. »Kupec je kralj in ima vedno prav. Tudi če si prepričan, da ne bo nič kupil, moraš biti z njim prijazen in nevsiljiv. Pustiti mu moraš čas, da se odloči sam, ne smeš vplivati na njegovo odločitev. Velika razlika je tudi v zahtevah kupcev danes in nekoč. Včasih je bilo važno, da si stvar prodal, sedaj pa stranke zahtevajo določeno kvaliteto in temu primerno ceno. Včasih je nasvet bolj dobrodošel kot pa blago, ki ga ponujamo,« trdi Regina. »Delavnik ni samo tisto, kar piše na vhodu. Smo sezonska trgovina in je treba delati tudi ob praznikih, prav tako je potrebno napolniti police za naslednji dan, tudi inventure se opravljajo v času, ko je za kupce prodajalna zaprta, tudi ponoči. Zelo rada delam na klasičen način, računalniški sistem in kode niso zame. Tudi podeželski kupci so bolj zadovoljni, če mu lahko razložiš vse vrline in slabosti blaga, ki ga iščejo.« Regina ne dela načrtov za prihodnost. Lahko bi se že upokojila, a se boji, da bo pogrešala ljudi, ki jih v vsakdanjem delu srečuje. Mladim trgovcem lahko da dober nasvet: »Poslušnost in prijaznost naj jim bo vrlina. Ob hudem pa naj stisnejo zobe in potrpijo.« V svojem delu je Regina predana ljudem, zna prisluhniti njihovim potrebam in jim vedno postreči z nasmehom. Ničesar ji ni težko narediti, pa naj bo to inventura pozno v noč, prenašanje težkih vreč umetnega gnojila in polnjenje polic v času, ko so drugi ljudje ob svojih družinah, saj je predana svojemu poklicu z dušo in telesom. To se ji je vrnilo v akciji »Iščemo najprijaznejšega prodajalca«, saj so ji kupci pokazali, da jo imajo radi. Zato so si vzeli minuto časa in poslali glasovnico z Regininim imenom. Tildi ta glasovnica je pripomogla, daje Regina Ločičnik zmagala v naši poletni akciji. Marija Šukalo S&TVy's/**- NOVICE SO ZAPISALE: Kmetijsko izobraževanje Letošnja izobraževalna akcija, namenjena strokovnemu izpopolnjevanju kmečkih gospodarstev in njihovih mladih naslednikov, ho potekala nekoliko drugače kot doslej. Izkušnje iz prejšnjih let, ko so bila predavanja v nekaterih krajih zelo slabo obiskana, so Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo kot organizatorja kmetijskega izobraževanja navedle k zamisli, da bi v tem letu izvedli izobraževalni program v ob- liki celodnevnih seminarjev. Na ta način bi omogočili poslušalcem manjšo izgubo časa, predavateljskemu kadru pa večjo efektivnost pri obravnavanju strokovne problematike. Za predavatelje predvidenih tem smo izbrali ugledne strokovnjake z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Višje agronomske šole Maribor, Kmetijskega inštituta Slovenije in Živinorejsko-veterinarskegazavoda Celje. Prepričani smo namreč, daje tesno sodelovanje med znanstveno-izobraževalnimi institucijami in proizvodno prakso velikega pomena za večjo učinkovitost pospeševalnih akcij in doseganje solidnejših gospodarskih uspehov na naših kmetijah. Pričakujemo, da bo predvideni izobraževalni program, vključno s sklepnim razgovorom, našel med poslušalci ugoden odmev. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se vse več naših kmetovalcev zaveda, kako pomembno je strokovno znanje, če hočejo posodobiti svoje kmetovanje in se vključevati v tržno-proiz-vodne procese. Časi se spreminjajo. Nekdaj močno zakoreninjena miselnost, da je za gospodarjenje na kmetiji dovolj, če je pri hiši denar in pridne, delovne roke, se naglo ruši. Zgledi kažejo, da veliko večje gospodarske uspehe dosegajo tisti, ki fizično delo združujejo z umskim. To pa je možno le ob stalnem strokovnem izpopolnjevanju. Če bo letošnji izobraževalni program izpeljan tako kot smo si ga zamislili, bo njegov namen dosežen. Žal nismo mogli zajeti in povabiti na predavanja vseh zainteresiranih kmetovalcev iz oddaljenih zaselkov naše doline. To vrzel bomo skušali nadoknaditi s strnjenim povzetkom predavane tematike na množičnih zborih kooperantov, ki bodo marca po vseh večjih krajih. Januar 1971 Lojze Plaznik VRTNARSTVO IN /i/i _ y Loke pri Mozirju 24 CVETLIČARSTVOTel.063/832-740 VAM v jesenski sezoni po ugodnih cenah nudi: MAČEHE v 15 različnih barvah, TRAJNICE in GRMOVNICE za grobove in obhišne vrtove ter LONČNE KRIZANTEME in KRIZANTEME ZA 1. NOVEMBER. Za vse informacije lahko pokličete na številki: 063/832-740 ali 041/745-231 *Ve4eli (uuieya o/Ud&a! Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Mizarstvo ‘Kovač, d. o. o. Ljubija 55, 3330 Mozirje ‘TeL:063/833-6Sl Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnarjevi hiftl v Mozirju «•1.1 OB3/Đ3C-COO ^hnoFO^ .Trgovina, Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; teL: 833-620 Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje Beetle Če vas zgornje ime na kaj spominja, naj vas takoj pomirim: ne, ne gre za nikakršno glasbeno skupino ampak za novega hrošča, izdelanega v mehiškem Pueblu. Toda pozor, to je hrošč, ki nima (skoraj) nič skupnega s starim hroščem, katerega primeriti še vedno krožijo po slovenskih cestah. Izdelovalec je kajpak Volkswagen in njegov savinjsko-šaleški zastopnik Avtocenter Meh iz Velenja je novega hrošča pred nedavnim postavil na ogled - malce za »lušto«. Ogledal in potipal sem ga in povem vam: takoj bi ga imel v garaži! Ko sem se približal živo rumenemu beetlu, sem najprej opazil rože na armaturni plošči. Ja, takšno je zdaj življenje - ženske so vse bolj zahtevne in v tem avtomobilu dobite pravo fiksno vazo, v kateri lahko svoji dragi za praznik podarite vrtnico. Novo oblikovalsko čudo v avtomobilskem svetu si nato ogledujem malce od blizu, malce od daleč, in kar ne vem, kje bi začel. Pravzaprav je težko reči, kateri konec je sprednji in kateri zadnji. Nežne sprednje linije, mehki boki in čutne, navihane luči skrivajo motor, ki je lahko v bencinski ali dieselski verziji. Zadek na hitro spominjana novejše porscheje, staremu hrošču pa je novi še najbolj podoben iz stranske perspektive. Motor je torej spredaj, prav tako pogon. Lita 16-palčna platišča govorijo o udobju na cesti. Kot je znano, ima novi hrošč golfovo podvozje, kar že samo po sebi govori o nemškem udobju in varnosti. Počasi odprem vrata, ki so samo dvojna, in sedem. Sedeži so nastavljivi po višini, enako tudi volanski obroč. Serijska klimatska naprava, radio in ostala oprema prihajajo z ameriškega trga. Pri nas serijska oprema še ni definirana. In potem armaturna plošča. Da te kap! Tako je velika, da bi lahko vključevala tudi roštilj in poleg vaze še akvarij. Imel sem občutek, da sedim v golfu na zadnjih sedežih. Ampak občutek varnosti je čudovit in zadaj je dovolj prostora za otroke in manjše potnike. Dušana Hauptmana pale ne tlačite na zadnjo klop! Prtljažnik bipo mnenju izkušenega kolega lahko »požrl« najmanj dve gajbi laškega piva, če pa polico odmaknemo in podremo sedeže, pa še kakšno več. Beetlu zagotovo najbolj pristoji rumena barva. Tudi če ostanete brez službe, boste s tem avtomobilom še vedno najbolj opazen poštar v okohci. Pa še mladenke bodo gledali za vami. To je življenje! Saj sem vam rekel: takoj bi ga imel! Igor Pečnik Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Na podlagi 9. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 60/89) in 8. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90) ter 3. člena kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije objavljamo prosto delovno mesto NATAKAR za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem staležu. POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: - splošni - posebni: - poklicna šola TV. stopnje s poklicem NATAKAR - delovne izkušnje: 6 mesecev - dodatno znanje: pasivno znanje enega tujega jezika - opravljen higienski pregled - poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj prijave dostavijo v roku 15 dni po objavi v Savinjskih novicah, to je do 17. oktobra 1998. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po preteku roka objave. Vabimo vas na dneve odprtih vrat II % M Ml f Pl UP Pl 1 9. in 10. oktobra od 9. do 17. ure PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje tel. salon: 063/861-570 delavnica: 063/853-928 Volkswagen Group Piše: Aleksander Videčnik O določenih zgodovinskih resnicah iz naše preteklosti vemo le malo, ali nič. Tako naprimer ni jasno, kje je stal mozirski grad. Tudi novejši izsledki nam ne pomagajo ugotoviti kaj več od domnev, ki so jih izražali razni pisci pa tudi zgodovinarji, ki so pisali o Mozirju. Da je grad bil, je dejstvo, potrjeno tudi v pisnih virih. Če se spet navežemo na Brošura V času, ko se vsi veselimo uspehov dvajsetletnega obstoja Mozirskega gaja, smo pozabili omeniti brošuro, ki je izšla ob njegovi otvoritvi leta 1978. Na platnični strani je zapisano: “ 1. vrtnarska razstava na prostem 2 7. 4.1978-Mozirje”. Podatki o izdajatelju in sodelavcih povedo, da je brošuro, ki ima 24 strani, izdala Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije in pripravljalni odbor za razstavo Hortikultura 78 v Mozirju. Izdajo je omogočila Gospodarska zbornica Slovenije. Besedilo je uredil dr. France Adamič. Osnutek za ovitek, plakat in vinjete je izdelal Jože Horvat -Jaki, Nazarje. Natisnila je Cinkarna Celje. Za tisk je bila odgovorna Jelka Kaigher. Tehnično uredil Aleksander Videčnik. Če se sprehodimo po vsebini, ugotovimo, da je uvodni in pozdravni članek napisal tedanji predsednik občine Mozirje, Hinko Čop. Beseda pokrovitelja je prišla izpod peresa dr. Avguština Laha. O sami “osmi republiški razstavi Hortikultura” je pisala tedanja predsednica Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije, Jelka Kraigher. Predstavitev Zgornje Savinjske doline je pripravil Aleksander Videčnik. Sledi članek Ivana Zupana in Karla Kopušarja “Od gmajne do Savinjskega gaja”. O prvi vrtnarski razstavi na planem je pisal načrtovalec Savinjskega gaja, Miha Ogorevc. O sodelovanju z občino Čajetina je pisal Stane Krajnc. Članek o gornjesavinjskem sadjarstvu pa je napisal dr. France Adamič. Že tedaj je bilo pomembno uskladiti poglede družbe na okolje, o tem je pisala Zdenka G oriup. Po stari izkušnji ima vse, kar je natisnjeno Davni dogodki zapise Ignaca Orožna, nekdanjega mozirskega župnika in pisca več zelo zanimivih zgodovinskih knjig, na koncu ugotovimo, da je njegova domneva o tem, da je stal mozirski grad na Korenovem vrhu nad Mozirnico, gotovo napačna. Tedaj, ko je Orožen pisal o tem, še ni bilo arheoloških raziskav na tem mestu. Pozneje, v petdesetih letih, je celjski kustos Bolta vodil raziskave na Korenovem hribu. Te so pokazale, da ni šlo za srednjeveški grad, pač pa le utrjeno naselje staroselcev. Je pa druga zanimivost, ki jo Orožen poudarja. Omenja namreč listino oglejske patriarhije iz leta 1292, iz katere je razvidno, da je Federicus de Castel svoj grad (castrum Prasberch) odstopil oglejskemu patriarhu Bertoldu (1218 - 1292) v last. Orožen domneva, da se je to zgodilo leta 1247, saj je o Gaju v publikacijah, trajno vrednost, če že ne vsebinsko, pa zgodovinsko. Upoštevaje to načelo, se je zdelo potrebno opozoriti tudi na drobno dejanje izpred dvajsetih let. Si lahko predstavljamo? Danes si le težko predstavljamo, da ni tako daleč, ko po dolini še ni bilo cest, kot jih imamo danes. Fran Mišič je v svoji potopisni knjigi V porečju bistre Savinje, kije izšla leta 1933 v Celju, med drugim zapisal: “Še pred štiridesetimi leti od Vrbovca do Gornjega Grada ni peljala nobena cesta, saj je bil Gornji Grad le čez Černivec tesnejše zvezan z Ljubljano preko Kamnika. Same poljske poti in kozje steze so se vile skozi dolino; mostov čez Dreto ni bilo nobenih; ljudje so pač bredli skozi njo, ako ni bila previsoka. Gradnja nove okrajne ceste leta 1896, je zasluga nepozabnega župnika A. Rodošeka v Šmartnem ob Dreti in posestnika I. Plaznika, p.d. Goveka.” Danes je vse drugače, domala do vsake domačije vodijo ceste, pa čeprav le gozdne. Toda ljudje so vendar bolje povezani z dolinskimi predeli in med seboj. Pa še to, okrajna cesta, o kateri Mišič piše, je bila grajena v kuluku, torej so jo pretežno gradili domačini, kot se danes to imenuje “udarniško”. Seveda ni čisto isto, tedaj so občine predpisale, koliko mora “hiša” narediti oziroma plačati za določeno javno delo. Torej je to bila dejansko neke vrste tlaka, saj tako so takšno delo ponekod tudi imenovali. v mozirju takrat patriarh osebno obiskal grad in zaprisegel grajske k zvestobi. Po dveh letih je grad dal porušiti. Ker so najdene listine, iz katerih izhaja, da je patriarh Gregor grad predal leta 1267 Gebhardu pl. Wrusberch-u, so ga očitno morali med tem spet pozidati. Kakšna usoda je potem spremljala mozirski grad, je le malo znano. Vsekakor bodo potrebne obsežnejše arheološke raziskave, ki bodo stvari lahko razjasnile. Orožen je tudi zapisal, daje skozi Mozirje v Gornji Grad leta 1571 potoval ljubljanski škof Konrad Glušič. V njegovem spremstvu je bilo več kot 40 ljudi. Ustavili so se pri gostilničarju Sivcu, ki je imel gostilno tam, kjer je bila pozneje Goričarjeva. Sivca omenjajo kot odličnega gostilničarja, saj so se pri njemu radi ustavljali “imenitni” potniki, ki so potovali skozi Mozirje. SlomškoDe misli Ko se je nekoč razpisal naš vladika Slomšek o šolskih učbenikih, je med drugim zapisal: “So neumni stariši, ki svojo deco zato u šolo dajejo, da bi se nemščine naučili, ter mislijo, da je dobra šola taka, u kateri se deca nem-škovati prav debelo učijo, čeravno poleg nemškovanja Boga, očeta in mater svojo pozabijo. Taka gola nemškutarija u šoli je morija žlahtnega serca in pa blagega slovenskega duha! Iz takih nemškutarskih šol pr-irastejo mladi bahači, pa stari berači, perte-ni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji zajokati... Znajo debelo govoriti, dobrega storiti pa malo. Niso li ravno taki po-neumčeni modrovavci pervi podpihovavci in puntarji bili? Je tega nemška beseda kriva? Bog ne daj! Krivo podučevanje u nemščini to dela, ako se za neumščine del, drugi veliko potrebnejši nauk zamudi in deci, ki verlo nemško zna, gerdi napuh vsadi, ki zarodi napačnost, gizdost in nepokorščino, ki so rejnice vsake gerdobe in nesreče. Jeli ne pride največ študiranih kmetov na boben?” (Iz knjige Slomšekovo različno blago, Miha Lendovšek, leta 1885 izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu). Bolj kot lajšanje čustvenih napetosti, solze zdravijo kratkovidno nerazpoznavnost govornih signalov, katere oko vajeno puščave ne zaznava. Savinjčan RobaitoDd dožioefja z živalmi Kako se je pričelo gasilstvo Iz zgodovine vemo, kolikokrat so naselja pogorela. Tudi mesta so bila požaru vedno izpostavljena, saj jebilo veliko stavb lesenih. Na deželi je bila ta nevarnost še veliko večja, ker so bile kritine lesene, posebno v naših krajih. Že v 17. stoletju so uvajali predpise, da so smeli rokodelci, ki so delali z ognjem, staviti svoje delavnice le zunaj naselja. Toda to je bila le ena od požarnih nevarnosti. Šele na začetku 19. stoletja so oblasti ukazale županom nabaviti brizgalne in uriti “požarnike”, ki so jih vodili “komisarji”. Res so občine sledile navodilom, todasamabrizgalnašenibilaučinkovitavboju z ognjem. Gasilskih društev še ni bilo, vaški požamikipašo raje ostajali doma, kot pa gasili v dežju in mrazu. V kratkem bodo lučki gasilci slavili ob vselitvi v prelep gasilski dom, pa se torej spomnimo, kako je nastajalo gasilstvo v Lučah. Tudi tu so po letu 1825, ko je izšla uredba o obvezni nabavi brizgaln, imeli svojo, tudi lopo so naredili, toda, kot je dejal takratni župnik Franc Lekše med pridigo Lučanom, brizgalna je rjavela, ogenj pa uničeval imetje. Okaral jih je, da še nimajo svojega društva. Kot kaže, so kmalu upoštevalinjegovo opozorilo in leta 1912 ustanovili Požarno brambo Luče. Prvi predsednik je bil Vinko Jezernik. V vodstvu društva so sodelovali vsi vidni krajani. Že leta 1913 so pozidali gasilski dom, stavba je bila pritlična in poleg nje je stal lesen stolp. Letos je torej 85 let od tega, ko so v Lučah gasilci dobili svoj gasilski dom in tako zastavili tudi postopno posodobitev gasilske opreme. Slavje bo toliko pomembnejše, saj bo potekalo v znamenju novega, sodobnega gasilskega doma, ki je ponos kraju in seveda gasilcem. Poskrbeli so tudi za kratek prikaz zgodovine gasilstva v Lučah. Brošuro Gasilstvo v Lučah bodo prejeli vsi domovi na območju, kjer deluje Prostovoljno gasilsko društvo Luče. Robanove modrosti Mladi s silo, stari s pametjo. - Do tridesetih let hodi človek s podarjenimi nogami, do petdesetih let z izposojenimi, do šestdesetih let s podedovanimi, od šestdesetih let dalje pa s svojimi. - Fantič more umreti, starec mora. -Marsikoga bi ohranili v lepem spominu, če bi bil mlad umrl. - Živemu človeku se vse prigodi, mrtev se pa v jamo zvrne. - Grobokop je najboljši zdravnik. - Nesreča nima praznika. -Rana se zaceli, obrastlika ostane. Hreletov Joža je pripovedoval, da je nekoč pri Mecesniku orel odnesel mačka. Čez dva dni je prišel maček spet domov. Toda odtlej je bil tako previden, da niti tistih petnajst korakov razdalje od hiše do kašte ni stekel, ne da bi pogledal kvišku. Od poslopij pa se podnevi ni oddaljil nikoli več. Naša mati so vedeli povedati, da je na Kle-menčem nekoč orel ugrabil otroka. Nesel ga je čez Jezero na hrib Orlovec, ki ima od takrat to ime. Materin brat Lojz je na Klemenčem ujel orla v past. Dobil je živega. Prinesel ga je domov, mu na nogo privezal verigo, nanjo pa obesil težko utež od slamoreznice. Orel je lahko vzletel, kolikor mu je pustila veriga, uteži pa ni mogel dvigniti. Strašno je bil hud, tako da nihče ni maral v njegovo bližino. S klunom je lomil tako debele kosti, da so se mu vsi čudili. Moj brat France in Johan Kordež sta nekoč videla dva orla plešca. Bila sta ogromna. Ko je eden pod Velikim kerom sedel na vrh bora, je bilo videti, kakor bi naramni koš poveznil na bor. Z daljnogledom je France lepo videl pleščevo belo glavo in goli vrat. Naš France je videl orla napadati poldrugo leto staro gamsovo kozico. V Knezovi strmi planini se je pasla sama. Pa je od Luc-jana tja neslišno prijadral orel tik nad njo. Stegnil je kremplje, kozico zgrabil od obeh strani pod hrbtenico in jo hotel dvigniti. Kozica je od bolečine zavekala, skočila vstran in mu ušla iz krempljev. Ko pa je malo nižje v strmini obstala, jo je orel spet napadel s kremplji pod hrbtenico in s perutjo udaril po nogi, da bi jo izpodbil. Kozica je spet zavekala in se mu iztrgala iz krempljev. Napravila je nekaj skokov v smeri proti tropici odraslih gamsov, toda orel je znova napadel. To se je ponovilo še nekajkrat, pa vselej se je kozici posrečil odskok. Končno je dosegla tropič odraslih. Tu je orel popustil in odjadral. Kozica je imela srečo, da je bila na trati; če bi bila kje v skalovju, bi pri stranskem odskoku strmoglavila čez steno in se ubila. Mati našega očeta so pripovedovali, da je nekoč orel ugrabil Knezovega psa. Odnesel gaje čez dolino v Vežo. Tam so ga v Medvedjeku slišali lajati še naslednji dan. Nekdo od Knezovih je šel v Medvedjek gledati, kaj je s psom, ker se je lajež slišal ves čas z istega mesta. Našel je psa viseti na bukvi, ujetega med rogovile drevesa, od koder se ni mogel rešiti. Na tleh pod bukvijo pa je ležal mrtev orel. Psu se je na drevesu posrečilo, da je orlu pregriznil vrat. 3sčemo stare fotografije Leta 1951 je bila v Lučah birma. Za okrasitev cerkve in okolice je poskrbela množica deklet in žena. Slika jih prikazuje pred vhodom na cerkveno okolje. Poslala nam jo je Angela Kladnik - Jerčela iz Luč. Sušenje sadja Sušenje sadja je najstarejši postopek konzerviranja sadja. Sodobni postopki sušenja dajejo po okusu zelo kakovostna suha živila, ki se sedaj vedno bolj uporabljajo. Sadje sušimo zato, da mu podaljšamo trajnost in ohranimo okus skozi celo leto. Sveže sadje zaradi večje količine vode v sebi prej napadejo mikroorganizmi kot suho. Suho sadje vsebuje 20 odstotkov vlage, sveže pa 80 do 90 odstotkov. Pri suhem sadju je zelo pomemben videz. Videz sadja naj se čim manj spremeni, pravtako okus. To dosežemo s preprečevanjem oksidacije in hitrim sušenjem ob zadostni izmenjavi zraka. Sadje mora biti lepo, svetlo, z značilno barvo in okusom svežega sadja. Pri nas se običajno sušijo jabolka, hruške in slive. Jabolka in hruške za sušenje nabiramo zdrava in pred polno zrelostjo (čvrsto peščišče). Sadje mora biti obrano, ker ima obtolčeno sadje notranje poškodbe in oksidirano, rjavo meso, ki ni primerno za sušenje. Pred sušenjem sadje operemo, za kakovostne izdelke se priporoča lupljenje. Lupimo lahko ročno, strojno ali pa kemično. Dobijo se manjši namizni stroji, ki hkrati lupijo in režejo jabolko na rezine. Sadje lahko režemo v različne oblike. Debelejše sadje režemo na več delov, drobnejše pa samo na pol ali pustimo celega (hruške tepke). Sadje po rezanju hitro oksidira (porjavi). Narezana jabolka lahko namakamo v raztopini kostanjevega medu in s tem preprečimo rjavenje. Pomemben je pravilen izbor sort. Majda in lord lamburn sta sorti, ki ne porjavita, tudi jonatan, zlati delišes in idared se lepo sušijo. Načinov sušenja je več. V krušni peči jih lahko sušimo, vendar jih damo v peč šele pol ure potem, ko smo iz peči vzeli kruh. Bolje je sušiti dalj časa pri nižji temperaturi kot pri višji manj časa. Vse več se v gospodinjstvu uporabljajo manjše sušilnice, v katerih lahko sušimo poleg sadja tudi zelenjavo, zelišča ipd. Večje količine sadja se sušijo tudi v starih dimnicah za meso. Za kurjavo uporabljamo drva, ki nimajo smole (npr. bukev). Temperatura pri sušenju ne sme biti višja kot 70 do 75 stopinj Celzija. Važen je tudi pretok zraka (3 m/sek). Suha jabolka in hruške naj bi imele okrog 15 odstotkov vlage. Po sušenju niso vsi krhlji enako suhi. Vlago izenačimo tako, da suho sadje za par dni zapremo neprodušno v vrečko. Sicer pa je potrebno suhe izdelke hraniti v suhih, hladnih in temnih prostorih. Sadje vložimo v kartonsko embalažo, ki jo pred tem obložimo s plastično folijo, sadje v njej pa dobro pokrijemo in zapremo. Teža polnih kartonov naj ne presega 10 kg. Letošnji pridelek sadja je velik, zato vas obveščamo tudi o možnosti prodaje jabolk za predelavo. Etol Celje odkupuje jabolka za predelavo po 8 SIT za kg. Za prodana jabolka za predelavo je možno uveljavljati še podporo odkupu jabolk za predelavo (3 SIT za kg). Štefka Goltnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE j ” ®tridejcT' Vrtni hram POHITITE, ČAKA VAS RESNIČNO VELIKA IZBIRA sadik okrasnih rastlin, čebulic pomladanskega cvetja, gnojil za založno gnojenje, sadilnih pripomočkov... ter vse za ureditev grobov. STALNO NA ZALOGI VRHUNSKA HRANA ZA MALE ŽIVALI: _________eukanuba, jams, royal canin, tetra, sera...__ Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041 /727-308 J Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Za kuhanje uporabljajte lonec na zvišan pritisk, predvsem za jedi, ki sicer potrebujejo dolgotrajno kuhanje.” Večinformacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. OBČINA NAZARJE SAVINJSKA CESTA 4 3331 NAZARJE Občina Nazarje na podlagi določil Stanovanjskegazakona(Ur. listšt. 18/ 91,19/91,9/94,21/94,23/96, 24/96,44/96), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list 54/92,56/92,42/94), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list št. 18/92, 31/96), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur.list 18/92), in 9. člena statuta Občine Nazarje, ter Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Nazarje, (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče št. 3/95) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Na javni razpis za dodelitev socialnega stanovanja v najem se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednja: UMERILA: 1 .Višina mesečnega dohodka na družinskega člana ne sme presegati višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače; - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega I4.1eta, 34% povprečne plače; - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja42% povprečne plače; - za odrasle osebe 52% povprečne plače; Povprečna bruto plača za obdobje junij-avgust 1998 znaša 156.252,00 SIT. II. SPLOŠNE POGOJE: - da ima državljan stalno prebivališče in prebiva v ob. Nazarje - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov,ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine; - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Interesenti, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje in želijo pridobiti ali zamenjati socialno stanovanje morajo predložiti: - vlogo z opisom bivalnih razmer; - potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku za obdobje junij-avgust 1998, od vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih v omenjenem obdobju, - potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o dobi stalnega prebivanja v občini: - najemno oz.podnajemno pogodbo. Javni razpis se razpisuje za trenutno nezasedeno stanovanje - garsoniero v Nazarjah, Zadrečka cesta 13, velikosti 25,73 m2 in za vsa ostala stanovanja, katera se bodo sprostila do novega razpisa. Vloge za priglasitev na javni razpis interesenti pošljejo na naslov OBČINA NAZARJE, SAVINJSKA CESTA 4, NAZARJE s pripisom JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ, najkasneje do 16.10.1998. Prijave na javni razpis, prispele po navedenem roku ne bodo upoštevane. Občina bo, po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer in na podlagi točko-valnih zapisnikov, najkasneje v roku 60 dni po objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj. Veljavnost liste bo v veljavi do novega razpisa. Vsi udeleženci javnega razpisa za pridobitev socialnega stanovanja bodo o uvrstitvi na prednostno listo pisno obveščeni. OBČINA NAZARJE Koliko nas stane telefoniranje? Ste se kdaj vprašali koliko vas stane pogovor po telefonu? Ali je res klicanje na mobitel tako drago? Kaj je s številkami 090 in 080? V naslednjem članku bom poskušal kar se le da preprosto odgovoriti na vsa ta vprašanja! Ti podatki veljajo za navadne telefonske linije. Naša država je telefonsko razdeljena na 12 omrežnih skupin ter mobilno telefonijo. Celotna Zgornja Savinjska dolina se nahajav omrežni skupini O63 (Celje) ter skupaj tvori eno vozlišče s centrom v Mozirju. Račun za telefon se sestoji iz dveh delov, in sicer naročnine ter pogovorov. Naročnina je neodvisna od pogovorov in znaša skupaj s 6,5% p.d. 1017,92 SIT. Pogovori pase obračunavajo s posebno enoto (impulz) katerega cena s 20%p.d. znaša 4,25SIT.20impulzovmesečnojebrezplačnih.Dohodni klici so vedno, brez izjem, brezplačni! Dolžina (interval) enega impulza je odvisna od tega kam in kdaj kličemo. Za pomoč naj vam bo naslednja tabela: kraj klica\čas klica čas večje prometne obremenitve čas manjše prometne obremenitve vistemvozlišču (celotna dolina) 120 sekund 240 sekund v isti omrežni skupini (063) 60 sekund 120 sekund izven omrežne skupine 40 sekund 80 sekund klic na NMT (0609) 4,3 sekunde 8,6 sekunde klic na GSM (041) 3 sekunde 6 sekund Čas manjše prometne obremenitve je določen z vsak dan od 19 do 7 ure ter ob nedeljah in praznikih, v ostalem času pa velja čas večje časovne obremenitve! Telefonski klici na številke, ki se pričnejo z 080.... so brezplačne, oziroma nam vzamejo samo en impulz. Telefonski klici na številke, ki se pričnejo z 090.... pa so komercialne narave in se zaračunavajo po posebni tarifi, ki je odvisna od lastnika linije. Boris Turk Kotiček za ženske Ustnice (Nadaljevanje iz 18. številke) Če že obvladate osnove ličenja ustnic in imate premajhne ali prevelike ustnice, jih lahko poskusite povečati oziroma zmanjšati s pomočjo make-up-a. To je precej zahtevno delo in učinek pogosto ni ravno to, kar smo pričakovale. Najprej ustnice napudrajte s tekočim pudrom, tako da naravni obrisi ne bodo več vidni. Nato si s svinčnikom narišite ustnice, kakršne si želite. Svinčnik naj se ne sveti! Leva in desna polovica ustnic morata biti popolnoma enaki! Ko imate obrise ustnic narejene, jih na notranji strani še odebelite z istim svinčnikom. Zdaj lahko izberete barvo rdečila in ga nanesete na ustnice s posebnim, tankim čopičem za ustnice. Rdečilo nanašate tudi čez obris, vendar ne smete pokvariti črte. Dobro se poglejte v ogledalo, če sta obe polovici ustnic enaki in če je vse skupaj podobno naravni obliki. Drobna popravila lahko delate z vatiranimi palčkami. Na koncu ustnice še rahlo napudramo, da se ne razmažejo. Priporočam vam, da korekcije na ustnicah delate le v širini oziroma višini enega do dveh milimetrov. Nevenka Breznik Mejice ali žive meje, ki so nastale kot posledica človekovega delovanja v naravi, lahko preprosto opišemo kot linije dreves in (ali) grmovja, ki delijo en del zemljišča od drugega. Lahko so zelo različne po sestavi. Nekatere so podobne gozdu, ki je nekoč tam rasel, imajo pestro sestavo in dobro razvit drevesni, grmovni in zeliščni sloj. Druge so lahko zelo enostavne, sestavljene le iz ozke vrste dreves ali grmov. Namen živih mej je ločevati različna zemljišča, pašnik od travnika in obdelovalnih površin ali ločiti med seboj zemljišča različnih lastnikov. Velikokrat so žive meje nastale ob naravnih mejah npr. ob strugi potoka, ob skalni groblji. Mejice imajo veliko estetsko vrednost v kulturni krajini. Še večja pa je ekološka vrednost, saj predstavljajo zatočišče za številne živalske in rastlinske vrste, ki na obdelanih tleh ne uspevajo. Pticam pomenijo žive meje gnezdišča, skrivališča in počivališča. Tu gnezdi veliko različnih ptic. Na voljo je bogata in raznovrstna prehrana. Poleg rastlinskih semen in sadežev tudi veliko število žuželk, ki se zadržujejo v mejah. Med najpomembnejšimi koristnimi prebivalci živih mej so žuželke npr. pikapolonice, ki so plenilci listnih uši. Nekateri hrošči krešiči lahko požrejo na dan do 5 ličink koloradskega hrošča ali do 130 listnih uši. Med večje živali, ki prispevajo k vzdrževanju naravnega ravnotežja, naj omenimo žabe in navadno krastačo. Tu se skrivajo tudi kače npr. pogosti slepci, goži pa tudi drugi plazilci npr. martinčki, zelenci. V živih mejah se skrivajo tudi večji sesalci npr. poljski zajec, srnjad, lisica. Prav živalske vrste, ki so jim žive meje pomemben življenski prostor, so se v zadnjih letih zelo razredčile (poljski zajec, fazan). Pozitivni učinki živih meja so večji od negativnih. Sicer zasedejo nekaj prostora, ampak povečujejo pridelek na ostali površini. Na poskusni površini v Nemčiji so ugotovili, da se je pridelek na površini, ki jo je obdajala živa meja, povečal tudi za 8 odstotkov. Pa vendar znova in znova ugotavljamo, da žive meje izginjajo iz naših polj. Zaradi strojne obdelave polj in travnikov so postale napoti in nezaželene. Dodatno so prispevale še melioracije - osuševanje površin, regulacije vodotokov, združevanje obdelovalnih površin. Seveda ne moremo ohraniti vseh živih mej, lahko pa jih ohranimo in vzdržujemo vsaj nekaj. Kako vzdrževati preostale žive meje, da bodo kar najbolje opravljale svojo ekološko vlogo? Pomembno je, da so v živi meji prisotna drevesa, grmovje in zelišča ter da postopno preide v obdeloval-no površino. Vzdržujemo jih s sekanjem. Nikoli ne posekamo celotne žive meje, ampak jo obnavljamo po delčkih. Vsakih nekaj let posekamo primerno dolg pas žive meje do ene tretjine celotne površine. Najpogostejšanapaka je, da lastnik naenkrat poseka celotno živo mejo do golega. V živih mejah, ki predolgo niso posekane in se tja še vozijo različni opadki z njiv, se nabere prevelika količina dušika in jih prerasteta navadna kopriva ter osat. Taka živa meja za živali ni preveč ugodna. Zato je zelo pomembno, da posek živih mejic opravljamo stalno, pravočasno in dovolj pogosto. Višina grmovne žive meje naj bo visoka približno 2 metra. Če želite osnovati novo živo mejo, bo zrasla sama od sebe najhitreje tako, da na želeno mesto naložite kupe suhega vejevja. V vejah se bodo skrivali ptiči, ki so tudi prenašalci semen. Z ohranjanjem in vzdrževanjem živih mej na kmetijskih površinah prispevamo k lepoti polja in svojega kraja ter k ohranjanju živega sveta! Zeleni Franček Vir M. in N. Vogrin: Mejice v kulturni krajini, revija Proteus 1/61, sept. 1998. ^/atočnihi imajo 15 °/o jaojauAta jati ^a/t%ralah in malih o^la5ih. (~^Ex ■Čvjp! ?&. Mejice v kulturni krajini Lep jesenski dan je. Sonce pošilja na zemljo tople žarke in ogreva sleherno stvar in vsa bitja, ki niso skrita v kaki senci. Toplo pobarvana narava je idealna sprehajalna steza. Mirin življenjska moč sta doma pod vsakim drevesom. Ti pa moraš stopiti tja in globoko zajeti zrak. Pozdrav vsem šolarjem svetal Kako je v šoli? Pismeno te pozivam, da pošlješ mlademu bobenčku kake novice. Čakam pošto! Ja, takle^uvod namiguje na odhode v naravno okolje. In tudi bobenček se je potepal po sicer malo udomačeni naravi, pa kljub temu ni bilo slabo. Bil je v Münchnu. Med drugim na Oktoberfestu in v živalskem vrtu. Prvo točko bo predstavil bolj opisno, drugo pa tudi slikovno (za najmlajše bralce). Kaj je Oktoberfest? Sicer naj bi bilo to veseljačenje za pivce nemškega piva, a če si zanj premlad ali pa ti do te vrste športa sploh ni, lahko v tem času vseeno obiščeš deželo velikih “kreglov”. Celo veseli te bodo, saj je tam, kjer točijo pivo, ogromna gneča in če nimaš mize, ne dobiš pijače. Pa je bobenčku prav malo do piva in si raje ogleduje ostale zanimivosti zabaviščnega pros tora. Denar se z lahkoto zapravlja. Plišaste igrače lahko večinoma kupiš ceneje, kot pa jih zadaneš z zračno puško, pikadom, z zabijanjem žebljev ali metanjem žogic. Kljub temu se večina bori za zadetke tako, da plača in strelja. To je pač privlačno. Še privlačnejši je “gardaland program zabave”. Ogromno strah zbujajočih naprav, ki dvigajo adrenalin, vrtoglave hitrosti pa izvabljajo iz grl udeleženih glasne krike. Če ti je všeč Gardaland, boš lahko zaposlen tudi na oktoberfestovem zabavišču, kjer lahko preizkusiš, kako je padati s prostim padom. Lahko te je strah v hiši strahov in se izgubiš v labirintu ogledal. Možnosti je ogromno. Za prehranjevanje je poskrbljeno in sladokusci lahko jedo flambirano sadje in mandlje, ki so nekaj posebnega, (pazi le, da si ne polomiš zob). München je, kot veš, zelo veliko mesto (vsaj desetkrat večji je kot Ljubljana in Celje skupaj). Zato ima tudi velik, lepo urejen živalski vrt. Za ogled vseh živali potrebuješ vsaj pol dneva. Na določenih predelih dobiš občutek, da opazuješ živali v naravnem okolju, saj lahko srečaš kar veliko število pripadnikov iste vrste. Najbolj zanimive so opice s svojim obnašanjem. Nekatere neskončno uživajo ob pogledih obiskovalcev in izvajajo vsemogoče vragolije, druge so zamišljene, tretje se igrajo s svojimi mladiči... Elegantni žirafi stojita negibno in zreta iz višave kot radovedni vrh drevesa. Želve velikanke se lenobno pasejo in opozarjajo na svojo modrost na stara leta, češ “Hiti počasi, ” ali pa “tudi počasi se daleč pride”. Polarni medvedi so nekateri pri miru in jih voda trenutno ne zanima, eden pa veselo plava do popraskane šipe in spet nazaj do skale. Lame so s svojimi mladiči pogumno pozirale čisto od blizu. Nilski konj si je namočil debelo kožo in leno prenašal svojo “tono kilogramov". Slone sta njihova čuvaja hotela malo premakniti od izhoda, pa ni šlo vse gladko, saj so precej težki in imajo svojo voljo. Eden od njih se je igral z rilcem, tako da je le-ta simpatično bingljal nad zemljo. Pelikani so pod krošnjo drevesa mirno dremali - razen enega, ki je budno opazoval dogajanje v okolici. To in še veliko več se dogaja v malem kraljestvu živali. Nikar ne pozabi, da je nekaj takega tudi v Ljubljani in nenazadnje, živali lahko poiščeš kjerkoli, tudi v tvojem življenjskem okolju. Ne pozabi nanje. Jukeboxov talent Radio Rap Polzela je v soboto, 29. avgusta, ob 10. uri v parku na Polzeli organiziral prireditev z naslovom “Jukeboxov talent”. Prireditve se je udeležilo dvanajst mladih talentov, ki so pokazali svoje pevske in glasbene sposobnosti. Na prireditvi sta nastopila tudi predstavnika Zgornje Savinjske doline. To sta bila harmonikaš Uroš Točaj iz Lepe Njive in pevka Suzana Potočnik iz Rečice ob Savinji. Suzana Potočnik Dvanajstletni Uroš je zaigral dve skladbi. Prvo z naslovom “Dve leti in pol” in drugo, za katero je povedal, da naslova ne pozna, ker je skladba dosti starejša od njega. Sicer pa se je Uroš vseh veščin igranja naučil pri svojem učitelju Robertu Zupanu, ki je tudi njegov vzornik. Suzana Potočnik pa se je predstavila s pesmijo “N ocoj spet misli tavajo”, katero smo na prireditvi slišali kar nekajkrat, saj je med mladimi talenti očitno zelo priljubljena. Suzana se petja posebej ne uči, ker pa rada poje, je članica Pevskega zbora v Bočni. Jukeboxov žur so obogatili še številni glasbeni gostje in sicer: Monika Kumer, Duo Venera, Spidi&Gogi, Bojan Knehtl, Viktorija, Karin Zemljič in Aleks ander Jež. Lepo vreme, številni glasbeni gostje, predvsem pa mladi talenti so naredili dobro vzdušje, katerega so se še posebej zaužili najmlajši obiskovalci. Alenka Uroš Točaj * Velika ponudba termo veluija: '»3330 Iddzirje\i Tel.: 063/ Š31 981 telovniki, jakne, srajce, puloveiji, * bombažne majice za odrasle in otroke. * Pletenine. Vzameš danes -plačaš DECEMBRA! Slovenska zvezda Tanja Ribič se je 28. avgusta potiho poročila. Vzela je očeta svoje največje sreče z imenom Zala, svojega zvestega spremljevalca Djura. Poroka je bila v najožjem krogu družine in prijateljev v ljubljanski Mestni hiši, matičarka pa je bila sama županja Vika Potočnik osebno. Sicer pa se Tanja pripravlja tudi na snemanje novega spota za skladbo Za vsako rano. Skladba je že bila na Valu 202 in na nekaterih drugih radijskih postajah popevka tedna in ima veliko možnosti, dapostane nova slovenska uspešnica. “Celebrity Skin” je tretji album skupine Hole, luč sveta pa je ugledal 8. septembra. Nekateri tuji časniki so zanj zapisali, da gre za “najbolj pričakovani album letošnjega leta”. Nasledil bo platinsato ploščo iz leta 1994, z naslovom “Live Through This”, ko so ji priznani glasbeni časopisi proglasili za takratni album leta. Skladbe na tokratnem albumu so še vedno prežete s cinizmom in ironijo.Novi album je band prvič predstavil v Los Angelesu na podelitvi MTV Music Awords. Člani skupine Kingston so se zaprli v studio Luca, kjer snemajo svojo težko pričakovano tretjo CD ploščo. Na njej seveda ne bo manjkal poletni megabit “Cela ulica nori”, poleg nje pa bo na plošči gotovo še nekaj takšnih skladb, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da bodo hiti. Gre za pop album, ki bo še najbolj lene kosti pripravil do tega, da se bodo razmigale. Idealen za poslušanje v avtu in za trenutke v dvoje, za domače zabave, pa še za kakšne druge priložnosti se bi ga dalo uporabiti. V začetku poletja je pri založbi Menart izšel debitantski album slovenskega dancerskega dueta No One, ki ga sestavljata pevka Minna in rapper Steffano. Naslov albuma -“High Energy”. In uspešnice: “Take Me High”, “Power Of Sex”, “Condom Party”. Zanimivi naslovi. Vsem, ki jima želite pisati pa še naslov: No One Fan Club, Majda Čamič, Podlubnik 158, 4220 Škofja Loka. Alenka Pokal Alpe-Adria Popoln uspeh slovenskih lokostrelcev Na finalnem turnirju za pokal Alpe-Adria v Gloggnicu v Avstriji so slovenski lokostrelci v vseh disciplinah zasedli najvišja mesta. Poleg lokostrelcev iz Slovenije so na turnirju sodelovali tudi predstavniki Hrvaške, Avstrije in Italije. Reprezentanca Slovenije je v skupni razvrstitvi osvojila 1. mesto. Po posameznih kategorijah pa so lokostrelci iz Slovenije zasedli naslednja mesta: v stilu compound moški je 1. mesto osvojil Dejan Sitar, 2. je bil Lojze Mrak in 3. Dušan Perhač. Pri ženskah je v tem stilu zmagala Bernarda Zemljak. V stilu olimpij ski lok je 1. mesto zasedla Nika Medveš. Pri moških je vstilu goli lok 1. mesto zasedel Maks Muznik, 2. je bil Žare Kranjc, 3. pa Ivan Muznik. V ženski Ljubno ob Savinji konkurenci je v tem stilu zmagala Irena Šantelj, Dolores Čekada pa je bila 3. Lokostrelska zveza Slovenije in Lokostrelski klub Mozirje prirejajo 10. oktobra 3. državno prvenstvo v disciplini forest round. Prvenstvo bo v Spodnjih Krašah, organizatorji pa bodo za vse ljubitelje lokostrelstva in obiskovalce označili pot skozi Zgornje Pobrežje do Vrtač. Benjamin Kanjir Državno prvenstvo v smučarskih skokih Letno državno prvenstvo v smučarskih skokih je bilo v soboto, 26. septembra, na Ljubnem ob Savinji. Pomerili so se dečki v kategoriji do 12 let, dečki do 14 let so tekmovali v nordijski kombinaciji, za pokal so se pomerile tudi deklice. Skakalci SSK Ljubno BTC so se zopet odlično odrezali. Tekma, katere prireditelj je bila Smučarska zveza Slovenije, pokrovitelj pa M1P Primorske, je minila brez težav. Prijavilo se je 112 tekmovalcev, od katerih jih je 64 osvojilo točke na državnih prvenstvih. Tekmovale so tudi deklice, ki si zaslužijo poseben aplavz za pogum. Tekmovali so na večji skakalnici (K=38). Prva serija se je pričela ob 11. uri, ko so prvič skočili vsi prijavljeni tekmovalci, takoj zatem je bila še druga serija. Po končanih skokih so si dečki, ki so tekmovali v nordijski kombinaciji, ogledali progo, katero so morali preteči. Proga je bila speljana od mesta prizorišča skokov do ribiškega doma na Ljubnem in je bila dolga 3 kilometre. Po končanih preizkušnjah so bile na vrsti podelitve pokalov in nagrad najboljšim. Najdaljši skok je meril 37 metrov in pol, najhitrejši je progo pretekel v 12 minutah in 23 sekundah. Uvrstitve: Dečki do 12 let (uvrščenih 54 tek- movalcev): 1. Matevž Šparovec (SK Triglav Kranj), 2. Anže Obreza (SSK Mislinja), 3. Žiga Pelko (SK Triglav Kranj), 8. Sašo Tadič (SSK Ljubno BTC), 20. Rok Reberčnik (SSK Ljubno BTC). Deklice do 14 let: 1. Urška Rožman (Triglav Kranj), 2. Tina Cerar (Termit Moravče), 3- Sabina Pevc. Dečki do 14 let - nordijska kombinacija: 1. Dejan Plevnik (SSK Mislinja), 2. Gašper Mlinar (SSK Alpina Žiri), 3- Matevž Šparovec (SK Triglav Kranj), 8. Gregor Brinovšek (SSK Ljubno BTC). Tekmo je vodil Franjo Naraločnik, tehnični delegat je bil Jože Ogra-jenšek (SSK Velenje). Skakalci Ljubno BTC so se pred tem v zadnjem mesecu udeležili mnogih tekem doma in v tujini in dosegli odlične uvrstitve. Pregled teh rezultatov bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic, saj se letna sezona bliža koncu. Sicer ste pa vsi mladi vabljeni, da se pridružite odlični ekipi kluba. Vesna Retko LK Indiana Logarska dolina V evropskem vrhu Tekmovalci Lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so skozi celotno letno sezono uspešno nastopali na mednarodnih 3-D tekmah doma in v tujini. Na finalu alpskega pokala v Avstriji sredi septembra so imeli možnost svoje uvrstitve v skupnem seštevku še izboljšati, kar jim je kljub deževnemu in hladnemu vremenu tudi uspelo. Po zaključenem tekmovanju, ki je potekalo v šestih evropskih državah, je bil vrstni red najboljših naslednji. Razred lok compound CU: 1. Karli Gradišnik (LK Indiana Slovenija), 2. Jozsef Poscal (Madžarska), 3- Karl Lampesberger (Avstrija). Razred samostrel compound: 1. Stane Saksida, 2. Sandi Huič (obaLK Indiana Slovenija), 3. Bohumil Pe-rutka (Češka). Razred samostrel klasik: 1. Janko Pinter, 2. Gorazd Grosek, 2. Tomaž Praprotnik (vsi LK Indiana Slovenija). V ženski konkurenci je v razredu samostrel compound 2. mesto osvojila Tatjana Huič. Poleg naštetih uvrstitev je tekmovalcem Lokostrelskega kluba Indiana v skupnem seštevku pripadlo še nekaj mest med prvimi desetimi, po uspešnem zaključku alpskega pokala pa v Logarski dolini že razmišljajo o tekmah za camo pokal, ki bodo potekale v Sloveniji in na Hrvaškem. Franci Kotnik ^/atočniki imajo 1S°/o jaojau5t jaxi -^aktralak in malik, o^lasik. ŠPORT C€NT€R PRODNIK Juvanje 1, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-317,841-511 FITNESSSTUDIO VSAK DAN OD 10. do 22. ure. Za vas pripravljamo: * poroke * i I I M NICI * SREČANJA * #AKI JOČKE. Vabimo Vas tudi: * NA El/JE * DOMAČE JEEI * NEDELJSKA KOSILA * VEČERJE... INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL: 063/841-317 in 841-511 Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razbor je prevzelo vodstvo Rezultati 4. kola, 18. septembra: Zadruga Mozirje: Vias................................4:3 (3:3) Policija: Razborje...................................2:7 (0:1) Trnava Dolman: Kokarje Ultra........................ 3:1 (2:1) Kozorogi :Polda’s-West Blue Jeans....................1:1 (1:1) Solčava: Tekom.......................................2:5 (2:1) Že v prejšnjem kolu smo omenili, da ga je zaznamovalo slabo sojenje, tokrat pa delegiranega sodnika iz Velenja sploh ni bilo. Za takšno neresnost oziroma neodgovornost sodnika ni nobenega opravičila in ga je potrebno takoj suspendirati. Še sreča, daje nastalo situacijo rešil domačin Janez Janžovnik in ob odobritvi ekip odsodil vseh pet tekmem. V srečanju “Zadrečanov” bi kmalu prišlo do velikega presenečenja, saj so bili igralci Viasa vseskozi enakovreden nasprotnik vodilnim Zadružnikom in šele natančen strel Marovta v zadnjih minutah je strl njihov odpor. V nadaljevanju visok poraz Policije, ki jo še vedno pestijo organizacijske težave. Tako oslabljeni v tekmi z izredno motiviranimi in učinkovitimi Radmirci res niso mogli pričakovati kaj drugega. Tekma med Trnavo in Kokarjami je postregla s pravo prvenstveno in na trenutke že kar pretrdo igro. Srečanje so, predvsem po zaslugi iznajdljivega Turnška in na veselje številnih domačih gledalcev, dobili igralci Trnave Dolman. Za največje presenečenje so poskrbeli mladi Kozorogi, ki so zasluženo remizirali z drugouvrščeno ekipo Polda’s - West Blue Jeansa. Z malo več športne sreče in zbranosti bi lahko celo zmagali, saj so zastreljali najstrožjo kazen. V zadnji tekmi 4. kroga smo bili priča povsem različnima polčasoma. Po vodstvu Solčave v prvem delu so v drugem Telcomovci prevzeli vse niti v svoje roke in s tremi goli Poličnika zabeležili svojo drugo zmago v jesenskem delu prvenstva. Rezultati 5. kola, 25- septembra: Telcom: Policija....................................6:2 (2:1) Solčava: Kokarje Ultra..............................5:2 (2:1) Vias: Trnava Dolman.................................0:3 B.B. Kozorogi: Razborje..................................2:12(1:4) Polda’s-West Blue Jeans: Zadruga....................3:1 (1:0) Tokrat so imeli organizatorji srečnejšo roko pri izbiri sodnika, saj je sodnik Druškovič dobro opravil svoje delo. Nazarska ekipa Telcom igra iz tekme v tekmo bolje. Tokrat so njeni igralci gladko premagali Policaje in se z drugo zaporedno zmago povzpeli po lestvici navzgor. Za Solčavane nikoli ne vemo, v kakšni luči se bodo predstavili. Po porazu s Telcomom v prejšnjem kolu so tokrat spet zaigrali odlično in predvsem po zaslugi napadalnega para Podbrežnik-Rudnik R. nadigrali starega rivala Kokarje-Ultro. Slednji ekipi v zadnjem času forma nekoliko popušča. Žal se je spet zgodilo to, kar organizatorjem dela največ preglavic. Ekipa Viasa ni prišla na tekmo, zato se ji odvzameta dodatni dve točki, ob ponovni neudeležbi pa bo ekipa izključena iz lige. Za razliko od prejšnjega kola so tokrat ljubenski Kozorogi zaigrali porazno. Razborčani so se z njimi prav poigravali, že sam rezultat pa nazorno kaže, kakšno je bilo stanje moči na igrišču. Spasojevič je s tokratnimi šestimi goli prevzel vodstvo na listi strelcev, prav tako pa se je, po porazu Zadruge, na prvo mesto prebila njegova ekipa. V derbiju 5. kola je domača ekipa Polda’s - West Blue Jeansa z izredno borbeno igro premagala še neporaženo ekipo Zadruge. S tem se je položaj na razpredelnici bistveno spremenil in kar šest ekip se je znašlo v razmaku treh točk To samo še potrjuje izenačenost in kvaliteto lige. Razplet jesenskega dela prvenstva bo še zelo zanimiv. Lestvica po 5. kolih: 27:8 (+19) 12 16:12 (+4) 12 14:7 (+7) 10 15:12 (+3) 9 16:14 (+2) 9 17:16 (+1) 9 7:10 (-3) 6 12:22 (-10) 3 10:16 (-6) 1 (-2) 8:25 (-17) 1 Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 1. kola, 22. avgusta: Telcom : Pobrežje 2:2, Metka - T: Kokarje 1:4, KMN Derby: Odpisani 6:1, Kokarje Quattro: Prod. centerNazarje 4:3, Joples: Okrepč. Bohač4:4, Mladost : Wyatt 1:5. Rezultati 2. kola, 30. avgusta: Metka - T: Kokarje Quattro 3:9, Telcom: Kokarje 2:2, Okrep. Bohač: Prod. center Nazarje 2:2, Odpisani: Pobrežje 2:1, Joples: Mladost 3:1, Wyatt: KMN Derby 2:1. Rezultati 3. kola, 5. septembra: KMN Derby: Joples 2:7, Pobrežje : Wyatt 3:5, Mladost: Okrepč. Bohač 3:6, Kokarje: Odpisani 3:1, Kokarje Quattro: Telcom 2:0, Prod. center Nazarje: Metka-T 2:1. Rezultati 4. kola, 9- septembra: Telcom: Prod. center Nazarje 6:3, Odpisani: Kokarje Quattro 1:1, Wyatt: Kokarje 3:0, Okrepč. Bohač: Metka - T 1:2, Joples: Pobrežje 5:1, Mladost: KMN Derby 3:3. Rezultati 5. kola, 12. septembra: Pobrežje: Mladost 2:1, Kokarje :Joples 2:4, Kokarje Quattro: Wyatt0:1, Prod. center Nazarje: Odpisani 2:1, KMN Derby: Okrepč. Bohač 1:3, MetkaT: Telcom 5:3. Rezultati 6. kola, 19- septembra: Odpisani: Metka - T - Mici 3:2, Joples: Kokarje Quattro 1:2, Wyatt: Prod. center Nazarje 2:1, Mladost: Kokarje 0:6, Okrepč. Bohač: Telcom 3:3, KMN Derby: Pobrežje 3:2. Rezultati 7. kola, 26. septembra: Pobrežje : Okrepč. Bohač 5:5, Kokarje : KMN Derby 6:4, Kokarje Quattro : Mladost 5:1, Prod. center Nazarje : Joples 3:0 B.B., Metka -T - Mici: Wyatt 2:5, Telcom: Odpisani - preloženo. Lestvica po 7. kolih: 1. Wyatt 21,2. Kokarje Quattro 16,3. Kokarje 13,4. Joples 11, 5. Okrepč. Bohač 10, 6. Prod. center Nazarje 10,7. KMN Derby 7, 8. Odpisani 7,9- Telcom 6,10. Metka - T - Mici 6,11. Pobrežje 5,12. Mladost 1. Franjo Pukart Veteranska liga v malem nogometu Rezultati 3. kola, 15. septembra: Mladost: Lepa njiva 3:0, Odpisani: Trnava 3:6, Veterani Lipa: MVM Trg 3:6, Hmeljar Loke: Mizarstvo Potočnik 0:4, Savinjske novice: Ljubno 2:3. Rezultati 4. kola, 22. septembra: Savinjske novice: MVM Trg 2:1, Veterani Lipa: Hmeljar Loke 1:6, Odpisani: Mizarstvo Potočnik 1:5, Mladost: Trnava 1:4, Lepa njiva: Ljubno 3:3-Lestvica po 4. kolih: 1. Trnjava 12, 2. Savinjske novice 9,3. Ljubno 8,4. Mladost 7, 5- Mizarstvo Potočnik 6,6. MVM Trg 6,7. Lepa njiva 4,8. Odpisani 3,9- Hmeljar Loke 3, 10. Veterani Lipa 0. Franjo Pukart 1. Razborje 5 4 0 1 2. Zadruga Mozirje 5 4 0 1 3. Polda’s - West Blue Jeans 5 3 1 1 4. Trnava Dolman 5 3 0 2 5. Telcom 5 3 0 2 6. Solčava 5 3 0 2 7. Kokarje Ultra 5 2 0 3 8. Policija 5 1 0 4 9-Vias 5 1 0 4 10. Kozorogi 5 0 1 4 Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 3- kola, 12. septembra Trg: Podvrh 3:4, Lepa Njiva: Policija 4:8, Trnava: Ljubija 6:5, Polda’s: Žabe 4:7, Loke-mladi: Hmeljar 0:14. Rezultati 4. kola, 19. septembra Žabe: Hmeljar 5:1, Podvrh: Lepa njiva 10:3, Trnava: Trg 7:3, Ljubija: Loke-mladi 7:1, Polda’s: Policija 1:2. Rezultati 5. kola, 26. septembra Žabe : Policija 3:1, Trnava: Lepa Njiva 1:0, Ljubija : Hmeljar 7:5, Polda’s : Podvrh 5:3, Loke-mladi: Trg 3:2. Lestvica po 5. kolih: 1. Trnava 15,2. Žabe 13,3. Podvrh 12,4. Policija 10, 5. Polda’s 9,6. Ljubija 7,7. Hmeljar 3, Loke-mladi 3,9- Lepa Njiva 0,10. Trg -2. Franjo Pukart Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 1. kola, 12. septembra Vias: Vološki voli 3:2, Bohinc: Želve 4:1, Bag: Tlirky 2:2, Input: Kokarje 2:2. Rezultati 2. kola, 19. septembra Bag: Želve 3:0, Tlirky: Vološki voli 3:3, Vias: Input 0:3, Kokarje: Bohinc 2:2. Rezultati 3. kola, 26. septembra Input: Želve 3:0, Bag: Vološki voli 1:5, Tlirky: Kokarje 4:3, Bohinc: Vias 0:4. Lestvica po 3. kolih: 1. Input 7, 2. Vias 6, 3. Tlirky 5,4. Vološki voli 4, 5. Bohinc 4,6. Bag 4,7 Kokarje 2,8. Želve -3. Franjo Pukart AVTO XUNTER Prodaja vozil in kvaliteten servis FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO ßUMM UGODNO rsnnn BRAVO in BRAVA z brezplačno N S klimo in obema zračnima “ § blazinama za samo 2.317.000 * “ prvak SEICENTO že za 1.179.000 § vsestranski PUNTO že za 1.347.000 -| o prestižna MAREA s klimo 2.828.000 s| BONUS 100.000 SIT f| BRAVO-BRAVA-MAREA .| ° Pri nakupu kateregakoli norega o ° at/tomobila Vam podarimo enoletno 2 £ BREZPLAČNO SERVISIRANJE AVTO ŽUNTER.s.p., Okonina 18 S (063) 841 173 15. Petrol rally Velenje Zmagoslavje Petrolovcev V Velenju in širši okolici je v petek in v soboto potekal 15. Petrol rally, ki je prvič v zgodovini štel za FIA evropsko prvenstvo s koeficientom 2, za hrvaško in slovensko prvenstvo. Skupna dolžina r allvja je bila 360 kilometrov, 2 0 hitrostnih preizkušenj pa je skupaj merilo 231 kilometrov. 10., 12. in 14. hitrostna preizkušnja so potekale tudi po ozemlju mozirske občine, tekmovalci so vozili iz Lokovice skozi Skorno in Florjan v Lepo Njivo. Člana ekipe Petrol Racing Tomaž Skupni zmagovalec velenjske JemcinTomažKorošakstaprišlana preizkušnje je bil Poljak Janusz velenjski rally povsem sproščena, Kulig, ki je s toyoto celico vodil vse saj sta svoj veliki cilj dosegla že pred od druge HP prvega dne in na kon- Državna prvaka: Tomaž Jemc - Matjaž Korošak tem: s fordom escortom sta postala državna prvaka v skupni uvrstitvi za letošnje leto. Tomaž Jemc je tako obranil lanski naslov. Kljub temu je tudi na rallyju v Velenju vozil “na polno” in s šesto zmago v državnem prvenstvu dokazal, da je letos na domačih tleh nepremagljiv. Drugo mesto je pripadlo Petrolovi posadki Vojko Podobnik - Matjaž Praznik (mitshubi-shi lancer), ki je prepričljivo zmagala v skupini N, tretje mesto pa je za nameček osvojila posadka Andrej Jereb - Vinko Polončič (seat ibiza), ki je bila najhitrejša v formuli 2. Darko Peljhan in Miran Kacin (VW golf) sta dirkala odlično, vendar po odpovedi elektrike v petek in predrti gumi v soboto nista mogla višje od petega mesta. Kljub temu dvoboj medjerebom in Peljhanom za skupno zmago v letošnjem državnem prvenstvu formule 2 še ni končan, pač pa bo o tem odločal zadnji rally, ki bo čez teden dni v avstrijskem Admontu. cu prehitel drugouvrščenegajemca za dve minuti in 25 sekund. Organizatorji 15. Petrolovega rallya so pripravili tudi vrsto spremljajočih prireditev. Na glavnem prireditvenem prostoru pri TRC Jezero je potekala razstava atraktivnih avtomobilov, obiskovalci so lahko preizkušali “zal-etavček” - napravo za preizkus učinkovitosti varnostnega pasu, v soboto pa so se lahko gledalci pomerili na tekmovanju v kartingu, kar naj bi bil začetek razvoja te zvrsti avtomobilskegašporta v Velenju. V sklopu tekmovanja je bila zagotovo najbolj zanimiva nočna krožna preizkušnja “super special” pri restavraciji Jezero, kjer so bili na progi istočasno trije do štirje avtomobili. Organizatorji rallyja iz AMTK Velenje so si prislužili najvišje ocene za brezhibno izvedbo tekmovanja vključno z zagotovitvijo varnosti. Franci Kotnik Adriatic' zavarovalna družba d.d AGENCIJA AGENZA d.o.o. Na trgu 20, Mozirje CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE PISARIVA ADRIATIC MOZIRJE ODPRTA PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK, PETEK OD 8.00 URE DO 12.00 URE SREDA OD 8.00 URE DO 16.00 URE IZVEN DELOVNEGA ČASA PISARNE SO VAM NA VOLJO NAŠI ZASTOPNIKI: JANZOVNIK ALEKSANDER TEL.: 832-459 ALI 041/720-933 LEKŠE JERNEJ TEL.: 833-321 ALI 831-703 MAJCEN MARJETA TEL.: 839-01-60 ALI 041/720-932 MATJAŽ ŠTEFAN TEL.: 841-220 Zaradi povečanega obsega del potrebujemo več sodelavcev za področje Zgornje Savinjske doline. Kandidati morajo imeti končano V. stopnjo šolske izobrazbe, izpit "B" kategorije in stalno bivališče na tem področju. Kandidati naj pismene vloge pošljejo na naslov: AGENZA D.O.O. VELENJE, RUDARSKA 01, 3320 VELENJE P.P. 190. VEN, DA H BO OB STRANI STALA DOBRA ZAVAROVALNICA. LESARSKI TEHNIK - še je možnost vpisa v program Na voljo so še prosta vpisna mesta v izobraževalni program LESARSKEGA TEHNIKA, ki je namenjen odraslim. Program je nadaljevalni in traja dve leti. Vse podrobnosti o vpisu, načinu izobraževanja in drugo, lahko kandidati dobijo po telefonu ali osebno na naslovu: IGEA, d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje (prej Delavska univerza), tel. 831-962, 831-938. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM mmtlAlZA: - centralno ogrevanje -vodovod EUROFIRE - opremo kopalnic -plin UNITAS radiatorji VOGEL & MOOT armal KORADO SHRNSR < < i gorenje kopalnice UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT cr popust za takojšnje plačilo er montaža cr dostava na dom OBIŠČITE IMAŠ! Pestra zaloga vozil Audi A4 z zelo ugodnimi pogoji nakupa! Primer: V Audiju A4 se boste lahko vozili tudi za 28.565 SIT/mesec (polog 2.370.000 SIT) Avtocenter Meh d.o.o Koroška 7d Velenje tel 063-852-955 Občina Luče na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list št. 18/91,19/91, 9/94,21/ 94, 23/96, 24/96, 44/96), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list 54/92, 56/92, 42/94), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list št. 18/92,31/96), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list št. 18/92) in 9. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/95) ter Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 6/98) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Na javni razpis za dodelitev socialnega stanovanja v najem se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednja: I. MERILA I. Višina mesečnega dohodka na družinskega člana ne sme presegali višine, ki znaša: -za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače -za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% povprečne plače -za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% povprečne plače - za odrasle osebe 52% povprečne plam Povprečna bruto plača za obdobje junij - avgust 1998 znaša 156.252,00 SIT. II. SPLOŠNE POGOJE: - da ima državljan stalno prebivališče in prebiva v Občini Luče - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine. - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja Interesenti, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje in želijo pridobili ali zamenjati socialno stanovanje, morajo predložiti: - vlogo z opisom bivalnih razmer - potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku za obdobje junij - avgust 1998 od vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih v omenjenem obdobju - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o dobi stalnega prebivanja v občini - najemno oziroma podnajemno pogodbo. Javni razpis se razpisuje za 3 stanovanja v Večnamenskem objektu Luče in za vsa ostala stanovanja, ki se bodo sprostila do novega razpisa. Vloge za priglasitev na javni razpis interesenti pošljejo na naslov: OBČINA LUČE, Luče 106, 3334 LUČE s pripisom "javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj" najkasneje do 19.10.1998. Prijave na javni razpis, ki bodo prispele po navedenem roku, ne bodo upoštevane. Občina bo po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer in na podlagi točkovalnih zapisnikov najkasneje v roku 60 dni po objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj. Veljavnost liste bo v veljavi do novega razpisa. Vsi udeleženci javnega razpisa za pridobitev socialnega stanovanja bodo o uvrstitvi na prednostno listo pisno obveščeni. OBČINA LUČE A SPIXATIPLES d.o.o. ŽAGA - KOPUŠAR Zg. Pobrežje 25 Pričeli smo z jesenskim odkupom bukove in smrekove hlodovine, informacije o ceni in plačilnih pogojih dobite na tel.& fax: 833-520 mob: 0609-624-771 OGLASI, PISMA BRALCEV Kriza vrednot Včasih dobi človek inspiracijo, pobudo, idejo. Tudi iz spremljanja določenih vsebin po medijih sredstev javnega obveščanja. Tako, kakor tokrat jaz. Namreč, ko sem spremljal nedavno slovensko TV oddajo na temo: Kriza vrednot Ne mislim posegati v tisto vsebino, o kateri so gostje govorili, izrekali svoje poglede in mnenje. Le naslov za ta sestavek sem si izposodil. In eno misel tam - sodelujočega gosta (mojega nekdanjega profesorja, psihologa dr.) ko je ob zaključku tistega omizja rekel o krizi vrednot, da je vrednota: “žajfnica”. Tedaj me je prešla misel, kakor “preblisk”, se je utrnilo, da je to najbrž res, da je kriza vrednot. Da ni v to dvomiti. Saj to potrjujejo dogajanja, ki so prisotna. Tu in sedaj. Tudi v naših logih. Kar ostane le, še je, da se podkrepi, s konk-retnimi primeri. To pa postorim, tokrat, v tem pismu. Ti primeri so neposredno, osebno doživeti. Pojavljali so se na področju ljubiteljskih likovnih aktivnosti in v zvezi z nekaterimi dobrodelnimi in človekoljubnimi gestami. Primeri: - Znano je, da je bila pred leti v Zdravilišču, hotelu Atomske toplice, v Podčertku, človekoljubna prireditev, ljubiteljskega likovnika iz Mozirja. (Ko je 100 unikatnih likovnih del v pastelih) dal na postavitev in prodajo, celotni čisti izkopiček od tega pa namenil, podaril za lačne ljudi - otroke... Domača lokalna televizija (TV - M Mozirje), je tista, vsa likovna dela, slike, na postavitvi, posnela in jih predvajala. Pokazala je prebivalstvu Mozirja, z njeno okolico (v okviru dosega). Toda, brez kakršne koli spremne besede. Človek bi rekel: s čistim molkom, če ne bilo spremljajoče glasbe. Niti tisto ni bilo izrečeno, da je ta - avtor “del” in “geste”, sokrajan, domačin, Mozirjan. (Razen uvodnega napisa). - Znano je tudi, da je bila podobna, naslednja darilna prireditev z likovnimi stvarmi, istega avtorja, v Galeriji Mozirje, v Mozirju. Ko je svoja ljubiteljsko narejena likovna dela (1.000 cvetličnih motivov, odtisnjenih unikatno na 100 oblačilih - majic), postavil na ogled in hkrati podaril vse tisto, vse (PGD) - prostovoljnim gasilskim društvom, ki so po Zgornjesavinjski dolini. A se tiste svečane, kulturne otvoritve likovne predstavitve, v Galeriji Mozirje, v Mozirju, tedaj ni udeležil noben od vseh 5 županov ali njih namestnikov, občin te -doline. - Ali pa, ko je bila v pripravi sledeča človekoljubna, samostojna daritvena likovna postavitev (razstava), istega avtorja. Tudi za lačne ljudi - otroke. V Galeriji grafike na Dobrni. Avtor je obvestil javne medije, da bi bila o tem -seznanjena, informirana javnost.. Med njimi, je bil obveščen Uidi tednik “Nedelo” Ljubljana, rubrika Kulturne prireditve. Od tam, iz tiste rubrike, pa je vodja ga. poklicala avtorja te prireditve, da mu je sporočila, da oni ne bodo v Nedelo nič poročali, ne javnosti o tem obvestili. Zanimiva je bila obrazložitev: ker to ni mestna prireditev. Ker bo na “periferiji” - kakor je konkretno povedala. Avtor se je tedaj zamislil in vprašal: mar je možno stvaritve in človekoljubne geste, kategorizirati (na ali po geografsko, območja): mesta, periferije itd. -Ali pa nenazadnje, tudi tole. Kaj bi drugega odražalo, kakor “kriza vrednot”, npr. tole. Da je človek, isti zgoraj omenjeni avtor, tukajšnji krajan - za deset (10) organiziranih, samostojnih človekoljubnih prireditev, v zadnjih desetih letih, po Sloveniji... S svojimi ljubiteljsko narejenimi, ustvarjenih likovnih del, motivov... Z gesto: za lačne ljudi - otroke, nastopal... In srčno podarjal lačno - ubogim... Od krajanov s te - doline, pa tudi cele domovine, pa dobil: dve izrečeni ustni čestitki. Eno mimogrede, drugo s stiskom roke... Avtor tistih opisanih likovnih del, pa postorjenih opisanih človekoljubnih gest ter opisanih doživetij pri tem, sem jaz, sam. Na vse to in še številno, ki ni opisano, nič slabega ne rečem. Gledam in spremljam vse s “pozitivno energijo". Menim, da me notranje, tudi taka doživetja, bogatijo. Dajejo mi duhovno “krepost”... Ob tem se spomnim ene od znanih misli Grškega pisca EPIHARM-a: “Komur nihče ne zavida, ta ni nič vreden”. Tudi zgodovinska, znamenita misel, vzgojna, iz krščanskega nauka, se ponudi: “Gospod, oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo”. Pismo želim zaključiti še z enkrat zapisano mislijo, (s tistega nočnega TV omizja, o krizi vrednot), ki jo je povedal psiholog dr., da je vrednota: “žajfnica”. Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje Obvestilo S.P. Petrovičjanez, Mozirje, Na trgu 52, z dejavnostjo pekarstva, slaščičarstva in trgovine sporočam, da bom z 31.12.1998 prenesel svojo dejavnost na MIŠMAŠ d.o.o. Mozirje. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje je tudi letos sodelovalo z lepo urejeno razstavo ptic ob 20-letnici Savinjskega gaja. Ob naši razstavi smo imeli tudi srečolov z lepimi dobitki. Zahvalil bi se vsem, ki so nam prispevali dobitke za izpeljavo srečolo-va. Na tej lepi razstavi smo razstavljali okrog 100 ptic, od teh največ kanarčkov in nekaj papig. Razstavo si je ogledalo ogromno število obiskovalcev Savinjskega gaja, kateri so bili zelo navdušeni nad pticami in eksponati v našem Ljubotovem domu v Savinjskem gaju. Rad bi se zahvalil tudi našemu članu društva Miru Celinšku, ki je redno hranil in skrbel za ptice v preletovalnicah skozi celo leto v Sav-injskem gaju. Predsednik društva Kalin Srečo Gostečnik P.S. Zahvalil bi se rad tudi osebi, ki nam je redno čez leto vlamljala in kradla denar iz skrinjice, katerega so ljudje dajali kot samoprispevek za ptičjo hrano “HVALATI”. Kalin Mozirje 1. oktober - dan starejših Organizacija združenih narodov je 1. oktober razglasila za dan starejših, praznujejo pa ga vse države v svetu. Namen razglasitve tega dneva je, da se vsako leto opozori države na stanje, življenjske razmere in potrebe starejših generacij. Da se družba humanizira, upoštevajoč dostojanstvo in pravice človeka, ki jih opredeljuje Deklaracija o človeških pravicah. Slovenska vlada je sprejela decembra 1997 program varstva starejših, ki bo potekal do leta 2005. V ta program spada tudi gradnja domov za ostarele. Kaj pa je z obljubljenim domom za ostarele v naši dolini? Naj že mladost misli na starost. Vse generacije imajo priložnost razmišljati o življenjskih obdobjih od otroštva do starosti, saj so vsa obdobja vezana v eno samo življenje med ljudmi. Če bodo generacijske vezi dovolj močne, bo tudi vsakdanje življenje lepše in srečnejše za vse. Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Kdo je komu kaj dolžan? Naše zemeljsko življenje drvi v neskončnost ne oziraje se, kaj si po poklicu, kakšne veroizpovedi si, si bogatin ali berač, si navaden zemljan ali svečenik, vsem je usojena ista pot - smrt. Edina pravica na tem svetu je smrt! Vojne po svetu divjajo že od vsega začetka. Vsaka je kruta in uničujoča. Tudi II. svetovna vojna je prinesla gorje vsej Evropi oziroma kar celotnemu svetu. Največji osvajalec je bil nacist Hitler. Tudi fašist Mussolini ni veliko zaostajal za njim. Največ gorja pa so Slovencem napravili ovaduhi in domači izdajalci. K sreči (vsaj v naši Dolini) jih ni bilo veliko, vendar dovolj, da so ljudje takoj spoznali, kaj je storiti z njimi. Kot prvo je Hitler prevzel civilno upravo in nastavil župane, učitelje in svoje uradnike. Za njimi so prišle komande državne tajne policije Gestapo in začele so se množične aretacije vidnejših političnih in kulturnih delavcev ter izobražencev. Med njimi so že 22.4.1941 odpeljali vse frančiškanske duhovnike iz nazarskega samostana, le p. Kerubin Tušek se je po aretaciji zaradi bolezni vrnil in se nastanil pri Mariji Breznik p.d. Mlinarjevi. Zaradi stalnega ovajanja ga je Gestapo 28.1.1943 odgnal v zloglasno taborišče Dachau, kjer je podlegel mučenju že 14.5.1943. V tistih časih - takoj, ko so Nemci zasedli vse ključne položaje - so se iz vrst zavednih, poštenih in vernih ljudi organizirali mladi fantje in se zbrali v jeseni 1941 v gostilni Pri Toniču ter začeli širiti ideje narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju. (Več o delovanju prvih organizatorjev in borcev glej knjižico Nazarje v narodnoosvobodilni borbi.) Tu sem le na kratko omenila začetke partizanstva v našem kraju, tudi povsod drugod po Sloveniji so se ljudje dvignili proti nacistični drhali. To je zapisano v naši zgodovini in isto v državah po svetu. Da so zares zavezniške sile sodelovale v par-tizanski vojski, je še živ spomin letošnja proslava ZB na Dolenjskem (sodelovali zavezniški delegati). Oni ne pretvarjajo zgodovinskih dogodkov, ki so se dogajali na naših tleh, oni ne teptajo in ponižujejo borb in trpljenja naših partizanov. Nasprotno - oni spoštujejo naše ljudstvo in našo zgodovino. Žal je bilo med vojno tudi nekaj odpadnikov, ki so pod imenom Bela garda (ne mislim na prisilno mobilizirane) morali početi to, kar so jim ukazali njihovi voditelji (glej slike iz knjige Mučeniška pot k svobodi). Na eni izmed omenjenih slik so vidno razpoznavni Rupnik, SS poveljniki, Rösener in škof Rožman, ki se z njimi rokuje. V tej knjigi je cca 120 slik (največ iz ljubljanskega, štajerskega in gorenjskega področja) o grozodejstvih iz vojnih časov. V nadaljevanju mojega prispevka za razsodbo nekaterim piscem bom iz svoje zbirke spominov napisala tri resnične primere. 1. Moj brat Ivan in Cajner Ruda iz Pustega Polja sta se leta 1941 znašla v nemškem ujetništvu. Po enomesečnem grupiranju sta prispela v Greiswald v severni Nemčiji in bila dodeljena na veliko kmetijo. Smrtni strah in obup ju je prevzel, ko sta na lastne oči videla, kako so ljudi uporabljali kot vprežno živino, jih pretepali in mučili. Pozneje sta zvedela, da so to bili Poljaki. Delala sta na polju od jutra do noči in enkrat na dan dobila topel obrok hrane. Velikokrat stapobrskalapo smetišču za krompirjevimi olupki, poleti sta si tudi na skrivaj pomagala z neko kislo travo ali kakšnim sadežem. V za-četkuleta 1942 seje Spodnjim Štajercem (kot so jih imenovali Nemci) obrnilo na bolje. Postopoma so jih začeli spuščati domov, misleč, da jih bodo kmalu mobilizirali v svojo vojsko. 2. Kaj je doživel moj bratin Kobale-tov ter nekaj drugih partizanov ki so padli v zasedo na Dolenjskem (ujeli so jih belogardisti). Odvlekli so jih v neko hišo, tam zasliševali in mučili. Enemu so tiščali roko v slamoreznico in vpili: “V imenu pet Kristusovih ran naj pogine partizan!” K sreči ta drama ni dolgo trajala, saj so partizani zadnje skupine napravili zmedo s svojim udarnim napadom. To je izkoristil moj brat in nekaj ostalih, ki so se srečno rešili. 3. Del članka izpod peresa Stanka Kima, kmeta in gostilničarja iz Kamnika pod Krimom, pod naslovom Pričevalec zgodovine in vesti. Celo stran je ta človek posvetil svojemu življenjepisu, kjer navaja, da je doživel vse slabo, kar lahko doleti človeka. Bil je interniranec na Rabu in v tem zloglasnem taborišču in mučilnici Slovencev preživel kar 14 mesecev. Bilje rabski partizan in po spletu usodnih okoliščin mobiliziran v domobrance, ponovno aretiran prav od teh, predan Gestapu, poslan v zapor in od tam v Rupnikov udarni bataljon. S še osmimi tovariši je pobegnil iz vojašnice. Znova je bil aretiran od črnorokcev, se javil k domobranski policiji v Ljubljani in kar 10 mesecev stražil stanovanje in štab Leona Rupnika. Po osvoboditvi je odšel domov v Podpeč in se javil partizanskim oblastem na Vrhniki. Bil je tri mesece v zaporu in ostal živ. S temi primeri hočem spomniti tiste, ki kar naprej zahtevajo spravo med ljudmi. Fanika Krefl Dobletina 24, Nazarje Zahvala Kraj ani Konj skega vrha se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali pri rekonstrukciji in asfaltiranju ceste. Posebna zahvala pa velja občini Luče in županu gospodu Zamerniku ter svetnikom, ki so z veliko mero posluha odobrili denar iz občinskega proračuna in s tem omogočili, da se je tudi v tem odročnem kraju posodobila cesta. Hvala tudi drugim občanom, ki so prispevali v lesu ali denarju. Prebivalci Konjskega vrhasi želimo, da ta cesta ljudi ne bi več razdvajala, temveč še bolj povezovala. Predvsem pa si želimo, da mladih ne bi vodilo drugam po svetu, ampak bi si tu ustvarili družine in nadalj evali naše delo in delo naših prednikov. Janez Kosmač Konjski vrh 9, Luče Zahvala Hvala možem na občini, ki so pris- nikovemu šoferju za prijetno in var- luhnili naši prošnji in omogočili izlet no vožnjo, za invalidne, ostarele in osamele Krajevna organizacija Zveze člane naše organizacije. Hvala Izlet- borcev Rečica in Mozirje Še o imenu Frana Kocbeka Ob branju Savinjskih novic sem letos nepričakovano opazila spremenjeno ime Frana Kocbekav Franca Kocbeka, v sestavkih, kjer avtor člankov “Savinjčan” bralce seznanja o proslavah na Okrešlju in Molički peči. Enako spremembo sem zasledila tudi v članku Praznovanje na Molički peči v tedniku Družina, avtorja “B.B”. Sprememba imena me je zelo presenetila, saj sem o pionirju planinstva v naših gorah veliko brala in doslej povsod pod imenom Fran Kocbek Znano je, daje bil Fran Kocbek človek naprednih nazorov (soustanovitelj posojilnice v Gornjem Gradu, soustanovitelj pašne skupnosti...) z izrednim čutom nacionalne zavesti, saj mu je v tedanjem času z ustanovitvijo Savinjske podružnice SPD uspelo ohraniti slovenski značaj Savinjskih planin. V veliko oporo mu je bil dr. Jochanes Frischauf, prof. na univerzi v Gradcu, sicer pa velik ljubitelj slovenskih Varna pot v šolo gora. Kljub različnim narodnostim sta ta dva moža našla v sebi moč in se uprla potujčevanju s strani nem-ško-avstrijskega alpskega društva. Vse to za nas izredno pomembno delo obeh mož je v svojem obširnem govoru opisal pokojni Dušan Gradišnik častni predsednik PD Celje ob odkritju spomenika tema možema II.9.I993 v Logarski dolini. Tudi v tem govoru je Kocbek imenovan z imenom Fran. Odkritju spomenika so prisostvovali potomci obeh mož, ki na imena niso imeli pripomb. Da so bili Slovenci, sodobniki Frana Kocbeka poimenovani z imenom Fran, dokazujejo tudi imena naših znanih prednikov: Fran S. Finžgar, Fran Erjavec, Fran Miličinski, Fran Detela.... Verjetno je bil tudi pri njih motiv za slovensko ime Fran isti kot pri Kocbeku. Doslej pri prej navedenih še nikjer nisem zasledila spremembe imena. Frančiška Štiglic Juvanje 6, Ljubno ob Savinji Letos varneje kot lani Od 1. do 11. septembra so policisti Uprave za notranje zadeve Celje izvajali aktivnosti ob začetku novega šolskega leta. Vanje je bilo vključenih 825 policistov, ki so opravili 195 razgovorov v šolah in 120 razgovorov z mentorji prometne vzgoje ter izvedli I66 predavanj na temo prometne varnosti. V 55 primerih so bili prisotni na sestankih s starši in otroci, pregledali so 79 načrtov varnih poti v šolo, 32 razredov je obiskalo policijske postaje, policisti pa so po cestah spremili 113 razredov otrok. V tem času se je na cestah celjske regijezgodilo 128prometnih nesreč (lani 193), kar je za 34 odstotkov manj kot lani. Razveseljiv je podatek, da se letos v omenjenem obdobju ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom (lani tri, v katerih so tri osebe izgubile življenje). Zgodilo se je kar 72 odstotkov manj prometnih nesreč s telesno poškodbo in 23 odstotkovmanj prometnih nesreč z materialno škodo. V prvih enajstih dneh septembra je bilo v prometnih nesrečah udeleženih sedem otrok in mladoletnikov (lani 25), od tega štirje otroci (lani sedem). Letos se na poti v šolo in iz nje ni zgodila nobena pro- metna nesreča z udeležbo otrok in mladoletnikov (lani dve). Pri izvajanju aktivnos ti v zvezi varovanja šolskih otrok v cestnem prometu so policis ti ugotavljali tudi tehnično brezhibnost vozil, s katerimi se opravljajavni prevoz otrokvšolo in nazaj. Pri nadzorih niso ugotovili večjih tehničnih pomanjkljivosti oziroma napravilnos ti. IG Prvošolčki na obisku na mozirski policijski postaji (foto: Ciril Sem) ODKLOPILI ELEKTRIKO 11. septembra ob 13.30 uri je tržni inšpektor dežurnega PP Mozirje obvestil, da je Elektro na podlagi odredbe inšpektorata odklopil električni tok v bifeju Žekovec in v bifeju Bambi bar v Mozirju. Navedeni ukrep je bil odrejen, ker najemnik lokalov Marjan O. ni upošteval predhodnih ukrepov in je nadaljeval z obratovanjem brez ustreznega dovoljenja. ZASEŽEN OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE GOLF 11. septembra ob 18.20 uri je patrulja PP Mozirje v prometu opazila voznika osebnega avtomobila znamke VW golf, reg. št. CE 85-l6VJurija K. Zaradi suma storitve prekrška je zapeljala za njim in ga s predpisanimi znaki ustavljala (kratek zvočni signal z vključeno modro utripajočo lučjo), vendar je Jure K. s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo v smeri proti Dobrovlju, skozi naselje Nazarje, Rečico ob Savinji, Varpolje in Dol Suho, ves čas pa je s svojo vožnjo ogrožal varnost voznikov in pešcev. V Dol Suhi je vozilo ustavil in zbežal v gozd. Patrulja je med tem časom ugotovila, da so na osebnem avtomobilu nameščene ukradene registrske tablice. Ker je voznik osebnega avtomobila zbežal v gozd in vozilo z ukradenimi tablicami zapustil, je patrulja odredila, da je bilo z vlečno službo pripeljano na PP Mozirje, kjer je bilo shranjeno v garažo. NAJDENO ŽENSKO KOLO Po obvestilu občana so 18. septembra policisti PP Mozirje na postajo pripeljali najdeno žensko kolo, svetlo modre barve, ki je bilo dalj časa zapuščeno pri trgovini Ultra v Mozirju. VLOM V AVTO 19. septembra ob 2.15 uri je Natalija V. na Policijski postaji Mozirje prijavila, da ji je neznani storilec v poznih večernih urah na parkirnem prostoru v Žekovcu vlomil v osebni avtomobil in iz njega odnesel avtoradio. VLOM V OSNOVNO ŠOLO MOZIRJE 23. septembra ob 6.30 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, daje bilo preko noči vlomljeno v osnovno šolo v Mozirju. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je neznani storilec z obiskom šole le-to oškodoval za blizu milijon tolarjev. OBVESTILO Pri objavi pokroviteljev, ki so sodelovali pri posodabljanju cest v Zavodic-ah, je v 19. št. Savinjskih novic pomotoma izpadlo Mizarstvo Rajko Časi iz Prihove. Krajani Zavodic se mu za neljubo napako opravičujejo in se za prispevek še enkrat vljudno zahvaljujejo. ZAHVALA 13. septembra smo se na pokopališču v Lučah še zadnjič poslovili od dragega očeta Leopolda SUPINA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Še posebej hvala domačim gasilcem, ribičem RD Ljubno, planincem PD Luče, predstavnikom ostalih društev in organizacij, govornikom Avgustu Brezniku, Franju Naroločniku, Tonetu Mlačniku in Naniju Kosmaču, pevcem ter gospodu dekanu, ki so tako veličastno pripravili pogrebni sprevod. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA V 71. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata Alojz HANŽEKOVIČ iz Nazarij. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kiste gavtako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju bolnišnic SL Gradec in Maribor, g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Mozirja, govornikoma za poslovilne besede in Damjanu za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste izrekli ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsi njegovi V SPOMIN Imel si pridne roke in zlato srce. Srceje tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bitke zase nipoželo. Spomini nate še živijo in rožice Tvoj grob krasijo. 4.10. mineva štiri leta, odkar nas je zapustil Jože POTOČNIK iz Poljan. Hvala vsem, ki se spomnite nanj, za vašo tiho misel in tih spomin. Vsi njegovi ZAHVALA In obrisal bo vse solze z njihovih oči In smrti ne bo več, Pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo; Kajti prejšnje je minilo. Raz 21:4 (SSP) Erna VERBUČ 1949-1998 Ob izgubi drage hčerke, žene in mamice, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Lepa hvala govornikom, mozirskim pevcem in gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči domači POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 28.09. do 04.10. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 05.10. do 11.10. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633417, 12.10. do 18.10. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: 7 do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 28.09. - 04.10. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 05.10. - 11.10. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 12.10. - 18.10. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••«••••••••••••••a* SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. OKTOBRA V NOVIH PROSTORIH za TVD Partizanom v bivših prostorih Steklarstva Volk. KINO MOZIRJE 3./4.10.1998 SMRTONOSNO OROŽJE 4. del - akcija Režija: Richard Donner Vloge: Mel Gibson, Danny Glover, Rene Ruso Serija uspešnih filmov Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom in Dannyjem Gloverjem v vlogah detektivskih partnerjev sega v leto 1987. Tudi zgodba 4. dela je polna akcije, v kateri detektiva odkrivata kitajsko mrežo prekupčevalcev mamil... 10./11.10.1998 PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE - avanturistični Režija: LceTamahori Vloge: Anthony Hopkins, Alec Baldwin, medved Bart Charles Morse praznuje rojstni dan v kolibi sredi hladne aljaške pokrajine. Tam izve, da gažena varaz modnim fotografom Robertom. Z njimi se naslednji dan odpravi iskat nekega Indijanca. Odpeljeta se s hidroplanom, ki strmoglavi v gorsko jezero... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. Vstopnina 500,00 SIT. KINO NAZARJE 3./4.10.1998 PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE avanturistični 10./11.10.1998 IZGUB1JENIV VESOLJU - Z/F Režija: Stephen Hopkins Vloge: William Hurt, Mimi Rogers, Gary Oldman Planetu Zemlja grozi popolno uničenje. Edino upanje za človeštvo je med zvezdami. Družina Robinson ima nalogo, da pod vodstvom izkušenega majorja odpotujejo skozi vesolje na zvezdo, kjer je edino možno preživetje. To poslanstvo pa poskuša ustaviti dr. Smith... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. KINO LJUBNO 3-/4.10.1998 ELITNI MORILCI - akcija Režija: Antoine Fuqua Vloge: Chow Yo-Fat, Mira Sorvino Kitajski emigrant, z zloglasno preteklostjo, mora po nalogu mafije v zameno za očetovo življenje ubiti nekega detektiva. Vendar Lee raje izbere boj proti mafiji, s pomočjo ponarejevalke dokumentov, ki tudi postane tarča mafije... 10./11.10.1998 PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE avanturistični PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 18. uri. Vstopnina 500,00 SIT. Kinološko društvo (fa 7 Zgornje Savinjske doline ’ vabi na J ( ■ J, DRŽAVNO TEKAAO ŠOLANIH PSOV ki bo v soboto. 10. oktobra 1998. s pričetkom ob 8. uri na vadbišču v Varpoljah. To bo prva tekma za sestavo državne reprezentance za prihodnje leto. Vsi kinologi in ostali ljubitelji psov vljudno vabljeni! ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive BREZ SAVINJSKIH NE GRE Današnje življenje vse preveč hiti naprej in z njim se vsak dan za delček časa postaramo tudi sami. Kar naenkrat mine čas, ko otroci postanejo odrasli in nato še hitreje »pridejo v leta«. Srečanja sošolcev so zato še toliko bolj prijetna, saj vedno znova obudijo spomine na lepe mladostne čase, ko je bilo še vse drugače. Na »gorenjskem klancu« je nedavno tega obujala spomine generacija učencev, v kateri sta nabirala prvo znanje tudi Jože Jeraj, slovenski generalni konzul v Celovcu, in dr. Franc Sirko, priljubljeni specialist medicine dela, ki ima ambulanto v Nazarjah. Udeleženci srečanja so si imeli veliko povedati tudi v individualnih razgovorih, v tem primeru pa ni šlo niti brez Savinjskih novic, ki jih Jeraj kljub oddaljenosti od rojstne Rečice vestno prebira. (NEKATERI BI GA RADI ZA ŽUPANA PRESS) DOSTAVIMO TUDI NA DOM Kar nekaj vode je že preteklo od takrat, ko so tako kot nekatere druge časopise tudi Savinjske novice začeli dostavljati izven dotedanje prakse. Včasih se zgodi, da gredo Novice iz tiskarne kar direktno k naročnikom in tako je bilo tudi v tem primeru, ko je mozirski urar Martin Aubre-ht prejel od raznašalke še skoraj topel izvod Zgornjesavinjskega časopisa. (BRZINA JE VRLINA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21.3. do 20.4. Ovni rojeni v tretji dekadi boste dobra razpoloženi in optimistični, pri ostalih pa bo razpoloženje spremenljivo. Po eni strani se vam bo življenje zdelo dolgočasno, po drogi strani po vos bodo jezile situacije, ki jib ne boste mogli obvladati. Več boste razmišljali o sebi in svoji družini, kor bo rojenim v prvi dekadi predstavljajo problem. V drugi polovici tego obdobja se bo kar nekoj stvari, ki ws bodo mučile, razrešilo somo od sebe. Pomembno je, da se umirite in si razjasnite koj je tisto, kar vos žene v takšen način življenja. Nekaj hočete potlačiti in se izogniti, o se boste morali kmalu s tem soočiti. Bik od 21.4. do 20.5. Precej nopeti boste, čeprav ne boste imeli posebnega razloga. Veliko boste razmišljoli o stvareh, ki vam trenutno predstavljajo nerešljiv problem. Marsikaj boste zoradi svoje črnogledosti videli bolj brezizhodno, kot v resnici je. Bodite iskreni in razmislite o tem ali so voši trenutni problemi res tako hudi ali po morda želite vzpodbuditi pozornost in prisiliti ljudi okrog sebe, do bi se vom bolj posvetili. Ne zamerite prijateljem, do vom niso nenehno no voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težovomi. Morda po so vos že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam praktično ni mogoče ustreči. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Večinoma boste optimistični in dobre volje, kor bo marsikoga presenetilo. Kljub stvarem, ki vam bodo spodletele, boste ohranili dobro razpoloženje in pozitiven odnos do stvori. Nekoliko preveč si boste prizadevali zo lostno uvejovljonje, še posebej tisti, ki ste rojeni v prvi dekadi. Maßikotero stvor, ki bi moralo priti na pomembnejše mesto, boste podredili temu cilju. Ko boste dosegli želeno, se boste počutili prazne. Tudi v ljubezni boste usmerjeni vase, zoto ne boste sposobni globokih čustev. Če vos bo partner opozoril, da ste egoistični, mu boste to najverjetneje zomerili. Dialog bo zoto precej otežen. Rak od 22.6. do 22.7. /<*"* Ker boste v tem obdobju precej usmerjeni na sebe, U Q boste verjetno opozili marsikatero pomonjkljivost. Zaradi pretiranega somoopozovonja boste našli nekaj stvori, zaradi katerih boste zaskrbljeni, kor po še ne pomeni, do morate k zdravniku. Marsikatero težava bo minila, & se boste usmerili navzven in ne boste pripisovali malenkostim prevelikega pomena. Ker pa ne boste najbolj aktivni, se vas bo občasno lotevala utrujenost, ki kaže upad wše kondicije. Skušajte na stvari gledati drugače in prepričali se boste, da stvari niso tote črne, kot se vom zdi. Osredotočite se na pozitivno stvor tego, kor se vom dogaja in ne iščite pomanjkljivosti zo vsako ceno. Lev od 23.7. do 23.8. Kljub temu, da bo marsikaj potekalo drugače kot ste si zamislili, vam dobre volje ne bo zmonjkolo. Rojeni v prvi dekadi boste nekoliko odmaknjeni in zaprti vase, ker se boste ukvarjali s problemi, ki jih že nekoj časa zaman skušate rešiti. Vaša odločitev, do se o tem z nikomer ne pogovorjote je bilo pravilna in prepričali se boste, da ste sposobni sami uresničiti svoje stvari. Stvari, ki so vos vznemirile se bodo v tem obdobju razrešile. Veliko vam bo do tego, da se uveljavite. Oprite se na lastne moči, saj boste le v lem primera z uspehom res zadovoljni. Devica od 24.8. do 23.9. V tem obdobju se boste s partnerjem čutili bolj povezani kot sicer. Včasih boste imeli občutek, da vas ni sprejel v celoti, kat je najbrž tudi res. S tem vam po svoje skušo pomogati, do bi pri sebi spremenili lastnosti, ki gredo obema no živce. Skušajte se z njim čim več pogovarjati. Samske device boste velib razmišljale o sebi in tudi marsikaj spremenile. Ostali pa si boste prizadevali obraniti sedanje stanje. Čeprav vom na sebi morsikaj ni všeč imote občutek, da nimate dovolj energije, do bi to spremenili. Po drugi strani pa vom določene stvari dojejo privilegij, ki se mu ne bi rodi odrekli. Bodite bolj aktivni in si ne dovolite, da bi bili zgolj opazovalec življenja. Si TO Tehtnica od 24.9. do 23.10. ^ V čosu, ki je pred vami se boste družili z ljudmi od *" " katerih pričakujete korist. Nekatere prijatelje boste zarodi novih znancev zanemarili, kor boste kasneje obžalovali. Zo občutek osamljenosti boste precej krivi sami, ker se boste družili z ljudmi, s katerimi si niste blizu. Velib vam bo do tega, da ste v družbi opaženi, ko pa vam bo to uspelo, se boste počutili prozne in si boste želeli biti sami. Z družinskimi člani si boste pogosto v laseh, br boste s svojih stališč nepopustljivi, čeprav se boste zavedali da nimate prav. Bolje se boste počutili, če sta s partnerjem samo in si za konec tedna privoščita izlet. Škorpijon od 24.10. da 22.11. Na področju medsebojnih odnosov boste stvari nehali komplicirati in v vsaki situaciji iskati globlji pomen, zato po boste vsaj za nebj časa padli v nasprotno skrajnost. Precej površinski boste, korwm bodo tisti, s katerimi ste intimnejši, zomerili. Čeprov se bo k vam zateklo kar nebj ljudi, ki so v težavah, boste skušali stvari urediti tako, da bodo vaše obveznosti potekale nemoteno. Navezali boste veliko novih stikov, ki bodo precej površinski, br pa vas zaenkrat ne bo motilo. Za partnerja ne boste imeli velib časa, ko pa bosta skupoj, boste imeli občutek, do si nimata bj povedati. Novi znanci bodo na vajin odnos rru negativno vplivali. Strelec od 23.11. do 21.12. Ne boste veliko razmišljali koj je vplivalo na vas, da ste se v zadnjem času spremenili. Ker ste naleteli na nepoštene odnose ljudi, ki ste jim zaupali, boste tokrat poskrbeli, da ne boste potegnili krajše. Zaključili boste, do moro vsak som poskrbeti zase in lega se boste tudi držali. Skušali boste dokazati sebi in drugim, da marsikaj zmorete sami. Vzbujali boste pozornost, pri nekaterih zavist, pri drugih občudovanje, sami pa se boste na trenutke počutili osamljene. V tem obdobju boste tudi precej dejavni, sreče no tem področju po vam ne bo manjkalo. Lotili se boste stvari, ki bodo zo vas pomenile prelomnico. Preusmerili boste nekatere stvari in začutili boste, da ste torn, komor sodite. Kozorog od 22.12. do 20.1. Pogosto boste slabe volje in pesimistični. Ne boste imeli zaupanja vose, zoto se boste skušali uveljaviti na račun drugih, br pa se ne bo obneslo. Imeli boste občutek, da ste do ljudi, ki so vam blizu, preveč odvisni, zato boste skušali po vsej sili uveljaviti svojo voljo, tudi takrat, ko ne boste imeli prov. Trudili se boste, da bi o sebi odločili sami, kar pa bo v tem obdobju pomenilo le nasprotovanje. Kmolu boste ugotovili, do vas nenehno postavljanje v opozicijo dela ravno toko odvisne. Resnično neodvisni boste šele takrat, ko tego ne boste skušoli po vsej sili dokazovati. Postopki so torej neprimerni, saj lahko prizadenete (udi, ki vas imajo radi. Vodiar od 21.1. do 20.2. Voše razpoloženje bo spremenljivo vendar dobj pozitivno. Iz težav si boste znali pomagati in z veseljem boste pomagali drugim. Čutili boste notranjo moč in gotovost, zato ne boste nikomur dovolili, do bi vplival na ws. Čašo za razmišljanje ne boste imeli, zato boste o posledicah nekaterih dejonj razmišljali drugič. Nekaj napačnih odločitev boste kmalu obžalovali. Ni pa vam treba skrbeti, da se nebi znašli. Na ljubezenskem področju se boste trudili biti čimbolj aktivni in čim manj filozofski. Verjetno se bo partner vašemu novemu načinu uprl, vendor brez uspeha. Veliko boste v družbi in noklonjenost nasprotnega spola boste skušoli kor najbolje izkoristiti. Ribi od 21.2. do 20.3. V tem obdobju vom bo pomembno, da imate ob sebi veliko ljudi. Tudi v dneh ko boste najbolj komunikativni, se boste dobro počutili le, če ne boste sami. Prednost boste doli ljudem, ki so vam blizu, do novih znancev boste nekoliko zadržani. Dobro se boste počutili v družbi ljudi, ki so mlajši od vas, čeprav z njimi ne boste ravno zaupni. Ribe tretje dekade boste v komunikacijah v prvi polovici tega obdobjo nekoliko zavrte, potem pa se boste sprostile. Na finančnem področju boste preveč zaletovi, čemur bo sledilo neprevidnost. Nikar ne poslušajte nasvetov tistih, ki so vedno brez denarja. Čas za večje nakupe in investicije ni primeren, zoto s tem raje počakajte. Problemi moških Ženske spletke Bil sem soudeležena priča pri dogodku, ki ga bom sedaj opisal. Ker sem še vedno podvržen učinkom zaužitih kemikalij, se bom resnici poskušal zgolj približati. "Prijatelj, kako da si videti tako zdelan?" sem nagovoril Jožeka, ki je bil videti kot ožeta cunja, čez katero je zdivjalo krdelo divjih ovac preden jo je v zobe dobil njihov pes ovčar. "Ah, seks... Z ženo kar naprej seksava. Ampak tudi ti nisi videti prav čil. Kaj pa je s tabo?" mi je rekel najboljši prijatelj. "Tbdi midva z ženo menjava rjuhe kot za stavo. Še nikoli mi ni bilo toliko do seksa," sem mu potrdil. "Kaj jemlješ tiste tablete, kako se jim že reče,... viagre?" "Ne, se pa zadnje čase počutim, kot da bi jih." 'Ti, da jih nama ženi ne dajeta kar v hrano? Kakšni so že stranski učinki?" "Menda si malo omotičen, vidiš pa modro pred očmi." "No, ja. Omotičen sem od seksa, modro pa še ne vidim." "Dragi, kosilo je nared." se je oglasila moja žena. In smo kosili. Po kosilu je Jožek z ženo odšel, jaz pa sem s svojo skočil med rjuhe. "Draga," sem ji rekel po opravljeni stvari, "kaj midva res nimava drugačnih rjuh kot modre?" Jožeta na poti domov žena krega: "Kaj pa voziš tako počasi? Pri vsakem vozilu, ki ga srečava, stopiš na zavoro!" Jože ji na to jezno odvrne: "Kaj ne vidiš, da so sami plavci na cesti?!!" ■( Jozlek Tavrp Prispevki bralcev___ Ammuima Srečata se dva Savinjčana. Prvi vpraša drugega: "Ali veš, kje je najdražji hotel v Zgornji Savinjski dolini?" "Ne." "Vežica na Ljubnem, kjer za osem ur plačaš čez jurja!" V Inštitutu Jožeka Tavrla so naši znanstveniki pogruntali nova znanstva oziroma jih na novo odkrili. Opazili so, da krave jedo travo. Pri tem seveda niso mogli mimo neizbežnega spoznanja, da krave dajejo mleko. Sklepali so, da je mleko rezultat hrane, ki jo krava poje čez dan. Takoj so šli in v zemljo poleg trave zakopali gljivice kvasovke. Rezultat je bil neizogiben. Kravi je iz vimeti priteklo sesirjeno mleko. S poskusom so navdušeno nadaljevali. Niso se več ozrli h kravi, temveč so šli do prve trte in jo že spomladi zalivali s sesirjenim mlekom. Dobili so grozdje, ki imavsvoji sredici jogurt s peškami. Sedaj sledi jesenska trgatev in pozimi Grdoslovje------------------- Po tolikih letih je spet v veljavi izraz kapitalni prašič. Beseda kapitalni ima izvor iz besede kapitalističen, kar pomeni beda delavske raje, prašič pa je beseda, ki ima izvor iz vodstvenih kadrov. -------f prof. Despo TorišitT) boste že lahko jedli naše grozne jogurte in pili namizne vinogur-te. Najdete jih pod imeni: JOGURZALEMČAN J OGUNŽEVEC MERLOGURT JOGERAN JOGERLOT LAŠKI JOGURIZ Izsledki kažejo, da se primejo tudi prenešene sadike, vendar s sajenjem ne pretiravajte, saj je Zemlja že itak težka in se še komaj suče okoli svoje osi. Prihodnjič: - Krave obiralke cvetnega prahu, -Komu dodeliti status trota - biku ali volu? - Kdo bo poslej dajal mleko? - Nova dognanja - čebelja matica izlegla prve čebele kakavovke. -Cdr. Znamko PojmanimajiQ 3872. nadaljevanje------------ Zakaj nekateri pijejo na skrivaj? Ste že kdaj plačali rundo? So pijančki nevarni? Le, če imate pijačo. Kam denete vso to pijačo? V luknjo pod nosom. Imate za to poseben razlog? Se vam kar vidi, da ste čudak. Kdor ne dojema pijače tako kot je treba, ne bo nikoli pravilno pijan. Imate svoj moto? Postanite nekdo - napijte se ga! Ni to ubijanje samega sebe na obroke? Pijača - Slovenčev samomora kredit Kateri čut imajo pijančki najbolj razvit? Deseti - mačka! Zakaj imajo pijančki srečo? Ker imajo mački devet življenj. ( Smelko Tavrt ) V Sloveniji v gospo- j darsfvu nihče ne hra j de. Razen tistih, hi jih j dobjjo in obsodijo. 3n ker še nikogar | niso obsodili, se pri j nas ne krade. Slovenske večernice Pred spanjem... Zakonski par se spravlja zvečer v postelj o. "Draga," mož reče ženi, "a si za enega hitrega 'klinčiča'?" "Sem," se oglasi žena iz postelje, "ampak nocoj boš ti Monika!" ----------------C Starc Tavrl) Napredno kmetijstvo Mleko, vino in medonosnice w. Bralci jamrajo Fotografski ex blendore Doping kontrola Pišem vam, ker upam, da se ne boste norčevali na moj račun in me žalili, ker j az vem, da nisem kratke pameti. Res bi vas lahko zdajle užalili, pa niste dovolj pametni, da bi žalitev razumeli, zato vas ne bomo. Ne razumem, kako ljudje, ki me ne poznajo, takoj ugotovijo, da sem pozabljiv... Tudi nam to ni jasno, saj ste v pismu to omenili samo petkrat. Ne vem, kaj naj storim, da ne bom v trgovini vedno pozabil po kaj sem prišel? Pišite si reči, ki jih boste kupili, na listek. Običajno pozabim listek doma. Naredite si vozel na robcu. Sem že, pa vseeno nisem ničesar kupil. Zakaj? Denar sem pozabil doma. Ker je splošno znano, da si umetniki pri delu pomagajo z raznimi opojnimi pijačami, pripravki in drugimi zvijačami, smo poslali v kontrolo slikarske ex tempore fotografinjo Blendo Tavrl. Njena vizita slikarsko nadarjenih umetnikov se je kaj kmalu neslavno končala, ker jo je skrito s fotografskim aparatom v grmovju našla druga kontrola, ki je skrbela, da bi slikar- Odpeljali so jo vso brcajočo s prizorišča, misleč da je slikarka. Šele ob dotiku njenih nog s tlemi ji je uspelo izvleči novinarsko izkaznico in dokazati nasprotno. ------------------------------( Fokus Tavrl) Pisma bralcev. Kje pa vas pest srbi Pisal nam je poštar, kije pismo tudi prinesel in nam ga prebral. Ker je bilo pismo prelahko zaradi premajhne teže znamk, ga je vrnil na pošto, da ga reklamirajo pošiljatelju. V pismu se je žalil na psa, ki mu je nekoč redno odmerjal poštarske hlače. Gospodar psa se je odločil, da bo temu naredil konec, saj se mu je poštar z obgriznjeno ritjo zasmilil. Tako je začel psa hraniti samo z vegetarijansko hrano. V pismu poštar gospodarja lepo prosi, da naj s tem preneha, ker je pes sedaj še bolj grozen s svojim zadahom po čebuli. -(uredništvo ZN) Skupaj .. Dve banki sta se odločili za tesnejše sodelovanje in povezovanje, da bi bili skupaj uspešnejši. Od 1. 10. 1998 zato Banka Celje in Hmezad banka skupaj! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje hmezad X banka OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanahov Zgornje Savinjske doline 98: 1. Urška Podbrežnik, Solčava 3; 2. Terezija Čopar, Loke 44, Mozirje; 3. Nuša Purnat, Novo naselje 43, Gornji Grad; 4. Franc Dobnik, Dobrovlje 1, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic naSavinjskii cesti 4 v Nazarjah.Čestitamo! VfO p/e ® CAFFE-TRaPIC,aa PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS mleta 100 g 95 SIT Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki, zamrzovalniki, pralni s troji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 0 41 I 661-309. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnjakvalitet-I nihsmrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...Možnostplačila i na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. j ANTENE IN RTV SERVIS ■ Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-! ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT ' Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843424. I ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. I Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. j MIZARSTVO KRZNAR BRANKO i Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, ‘ Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE I aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje I in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645. I AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE I Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avto vleka in pooblaščen servis Zavarovalnice i Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834034, mob. 041/684-377. MAKE - UP ! Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/844-447, 061/ • 1337-337. I KAMEN I pohorski lomljenec (škriljavec), nareven, različnih barv in debelin za vse I vrste oblaganja in urejanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz. Tel. & faks: 063/754003 ali GSM 041/621478. I URARSTVO - HOBI - IGRAČE, Ljubno i Izjemna priložnost za naše otroke: potujoča LEGO razstava - LEGO kami-I on v Velenju od 2.10. do 4.10.98 v Rdeči dvorani! V ameriškem super tovom-' jaku jih čaka razstava LEGO modelov in nagradna igra. Tel. 841-084. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. I TESNENJE OKEN IN VRAT I Najsodobnejšauvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-I jejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-■ lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob-Mog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. KUPON za brezplačni mali ogla« do 10 besed v 21. številki S N I ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. m Prodam visečo vago Libela 200 kg, gumi voz 14 col. Tel. 833467. Prodam kosilnico Bucher M200, dobro ohranjeno. Tel. 832-177. Diatonično harmoniko Zupan CFB, otroško, staro 3 leta, prodam. Tel. 831-595-__________________________ Hi-fi stolp Samsung prodam po polovični ceni. Tel. 834-072. Prodam golf DJXD Unis L 89,92000 km, rdeče barve. Tel. 041/727-867. Prodam pračišče 30 kg, cena 400 SIT in trosilec SIP Orion 25 R- Tel. 709-061. Prodam boroveljsko bokarico 16/70 kal. 7 X 65 + vložna cev kal. 5,6. Tel. 831-708. Ugodno prodam jugo 55, registriran do junija 99- Tel. 831-344. Prodam pralni in sušilni stroj. Nov! Inf. na tel. 841-776. Prodam računalnik 386, monitor, miška, joystick, tipkovnica in ostalo opremo. Tel. 841-522. Kupim 100 kg odpadnega aluminija. Tel. 832-190. Prodam domač kis. Tel. 844-127. Prodam golfJXB 1,3, letnik 89, 130000 km, reg. do 16.6.99, bele barve, cena 700.000 SIT. Tel. 702- 404. Prodam štiri ženske zimske plašče št. 52. Tel. 832-378.________________ Prodam starejši avto zastava 101, dobro ohranjen, vozen. Tel. 843-017. Ugodno prodam starejšo spalnico temne barve. Informacije tel. 831- 761._____________________________ Prodam otroško posteljico po ugodni ceni in peč za centralno kurjavo-drva Štadler - novo. Tel. 841427. Zaradi prodaje hiše ugodno prodam vse vrste pohištva. Inf. na tel. 832-905, popoldan. Hišo v Gornjem Gradu, l63 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330, mob. 0609/628-876. Prodam pujske od 30 - 80 kg. Tel. 702-194. Spalnico oddam za minimalni znesek. Kliči po 20h. Tel. 832-294. Prodam hišo z vrtom. Loke 29, Ljubno. Prodam 126 P, L 89, reg. do 4/99, rdeče barve, 82000 km, vreden ogleda. Tel. 843475. Ugodno prodam mešalec za beton. Tel. 841-753. Prodam savinjski želodec, suhe prate in Šink. Cena po dogovoru. Tel. 844- 473-_____________________________ Prodam univerzalni daljinski uprav-ljalec, star 2 meseca, ugodno. Inf. na tel. 041/732-911. KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE KD Nazarje ustanavlja MEŠANI PEVSKI ZBOR, ki ga bo vodil g. Toni ACMAN ml. Vse, ki želite pri zboru aktivno sodelovati, vabimo na ki bo potekala V SREDO, 14. OKTOBRA 1998 od 18.30 do 19.30 in V SOBOTO, 17. OKTOBRA 1998 od 18.00 do 19.00 ure v pevski sobi Kulturnega doma Nazarje. Prednost pri izbiri bodo imeli mlajši kandidati in kandidati z izobraženim glasom ter razvitim glasbenim posluhom. ULTRA, d.0.0. NAZARIE \ Cas ozimnice se nezadržno bliža, v naših trgovinah smo vam prisluhnili, in sicer: -v- ■ Ml ... m Krompir... Čebula 10/1 Jabolka 6,50 SXT/kg .499,00 SIT 5Q*00SIT/kg Kumare pasterizirane 720 g....................................L..........149,90 SIT/kom j Kompot 850 g breskev ..............L......:....................................199,00 SIT Kompot 850 g marelic ••V 249,00 SIT ..... ...neverjetnih 99,00 SIT/kom Alpsko mleko 1/21 ljubljanske mlekarne......................................48,00 SIT Trajno mleko Pomurskih mlekarn 5,2..........................................99,00 SIT KEO tablete za pomivalni strojlsOO g .....................................669,00 SIT KEO sol 1000 g ............................................................109,00 SIT IOSO WC račka + danilo ..................................___.......249,00 SIT Toaletni papir Carlina roza 10/1 - ne boste verjeli - le..........200,00 SIT!!!!!!!!!!!! V našem diskontu JATA pa je poleg že tako diskontnih cen in dobre založenosti, vedno sveže piščančje in puranje meso. Ob sobotah in nedeljah pa smo s svežim piščančjim mesom dobro založeni tudi v naših trgovinah. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 FIVE PLUS 3V 6/94 26000 800.000,00 R 5 CAMPUS 5V 2/90 145000 520.000,00 R 5 FIVE 5V 12/94 81000 800.000,00 CLIO 1,2 RL 5V 9/95 108000 1.000.000,00 R 19 RT 1,4 5V 10/93 83000 1.190.000,00 LAGUNA 1,8 RT 8/95 140000 2.100.000,00 EXPRESS KOMBI 1,9 D 3/96 62000 1.300.000,00 CITROEN AX CABAN 1,1 9/94 59000 720.000,00 FIAT TIPO 1,4 3/95 42000 1.100.000,00 PEUGEOT 405 GR 4/90 72700 890.000,00 FIAT PUNTO GT 6/95 66000 1.900.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI 1-3 let T+4,5%, 4 in 5 let T+5% Ertl S Ü d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT LJUBLJANA d,d Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 PONUDBA V OKTOBRU OGREVALNI PROGRAM: - peč SIME AR3 .....................64.130 SIT - peč na petrolej ...............od 46.040 SIT - peč sobna INFRA ..................15.870 SIT - oljni radiator....................17.900 SIT - sobna plinska peč.................21.812 SIT - kocke za vžiganje 48/1 ..............250 SIT ZELO UGODNO RADIATORJI KORADO ZAMRZOVALNA SKRINJA 300 I samo .....66.102 SIT Vse za centralno, vodovod, kanalizacijo in gradnjo. VABLJENI V NAŠO BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO Delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 19.00 ure sobota od 7.00 do 13.00 ure PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE - skladišče MOZIRJE d.d D-Per 7/1998 5000005703 20 C08ISS V vseh poslovalnicah z živili vam le na volio: ČEBULA (vreča 10 kg) KROMPIR kg JABOLKA I. vrsta kg Po zelo ugodnih cenah pa lahko kupite: GEA OLJE ZVEZDA 11 TOALETNI PAPIR (zav. 10/1) SLADKOR 1 kg.......... Posebna bela moka 1 kg..........................................85,00 SIT GROFOVSKA SALAMA kg...........................................1.617,00 SIT SVINJSKE SUHE KRAČE kg........................................599,00 SIT PIZZA ŠUNKA kg................^...............................749,00 SIT ““Tkanju, üa vam Kjwliijujamo žaija iJfek fp» 11 ■ O d d O d o >o ’1 1 >o o -c= CZ) Q_ Q_ Q_ co oo OO eö c« « i rt V. I i a 'O rt « e I i i i «3 P-H I gä ^ jr — d i d s > >CJ tu a> CD i >2 S >0 S o- > e; o « . ja .e: C« O oj! z Ej w. 'oj ■O' o Q_« radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU —I III I. Si h/__________Z .,M r