37
Advent in zlate maše.
(Obraz iz kmečkega življenja.)
»Cas pa res naglo beži,« — pravijo oče Stirrnaš, sedeč pri belo oraiti mizi, in iztrkajo pepel iz male pipice, ki so jo podedovali še po svojem starem očetu, — »kaj je še tega, ko je bil sv. Jakob, danes so pa že oznanili advenlno zlato mašo. Včasih, ko sem bil Se mlad, nisem verjel, da čas'hiti, če so rai ded še tako pravili: »Uči se fant, čas ti bo kmalu potekel — velik bodeš, se postaral in siv postal, kakor jaz, potem ti bo pa žal, da nisi bil priden!« Ob lakih prilikah setn si mislil: »E kaj, času se ne mudi ravno preveč, večkrat res prav po polževo leze, posebno kadar moram pri g. kaplanu sedeti, kakor bi bil prilepljen (takrat še ni bilo šole); ali pa pred kakim praznikom, ali pred sv. Miklavžem. Se ure ni hotelo biti konec, kaj še le dneva. Pa vendar, če se zdaj nazaj ozrem v pretekla leta, zdi se mi kakor senca, tako hitro so mi prešla — nakrat bora na kraju groba*. —                                   - -  _'
>Veš kaj, midva se le pripraviva za potovanje po zadnji cesti, za naju ne bodo velikokrat več oznanjevali postov,« pravi smehljaje se stari sosed, ki je prišel v vas. »bova pa drugim prostor naredila. Kaj pa k zornicam boš kaj Sel? Nekoliko zgodaj so — ne?«
>Ne vem, kako bo šlo, tema je lerua zjutraj, mene že moči in oči zapuščajo, pa po vrhu Se noduha llači; najbrž, da bom doma varoval, bo vsaj mogia družina vsa iti — kaj ne Janez?« pravijo mlademu gospodarju. — >Se ve da, oče,« pravi ta, »če boste tako dobri varslvo prevzeti, saj bodo radi šli, zlate maSe noben rad neipusfi.«
»Oh, oče, jaz tudi pojdem,c oglasi se Jožek za pečjo, »jaz še nikoli nisera videl zlate maše.« »Jrz tudi, jaz tudi,« prosi Nežica, »kaj ne, da nas bostavzeli s seboj?« »Vidva bosta pa že šla, vidva,« smeja ie dekla, ki je pri peči krompir lupila za večerjo — »/o bi po-stelja 7. vama žla — še ob-sedmih bi bilo komaj, da bi vaju kdo s kolom privzdignil, predno se skobacata izpod odeje — nikar bosta ob štirih vstala.«       /
^^^V                 38
™^ »0, jaz bom že vsfal,* poslavi se Jožek, »saj sem tudi vlani takrat, ko je Miklavž prinesel, še prej ko ob štirih, še zdaj dobro vem. Kaj ne mati, da pojdeva?« »No, naj bo no, če bosta prav pobožno molilu, pa poj-deta s teto no, pa le dobro se oblecita!« »Bova, bo\a,« ploskala oba od veselja in poskakujeta po peči, dt je tela prisla v hišo gledal, kdo peč podira, da se tako prali v lonce vsiplje. »Oče, mi boste posodili povhovko«? prosi .ložek deda, »meni bodo pa mati dali veliko zimsko ruto, da me ne bo zeblo, — kaj ne?«
ProSnja je usiišana. Oj, to je bilo veselje! — Vso noč sta sanjala o zlati maši; tnašnik je bil čisto po-zlačen, angeljci so peli in vse je bilo lepo, lepo. Komaj je zjutraj slišati prvi hripavi »kikiriki« starega petelina, sta že oba na nogah, ter se hitila napravljati. — Paje že križ! .ložek je zgubil po noči eno nogovico, gotovo se je med obleko kam zamešala, čez dolgo jo Se le najde. Nežica pa je v naglici krilo na robe oblekla in treba se je bilo še enkrat sleči in obleči. Slednjič sla gotova.
*No, boste že skoraj vsi skupaj?« zasliši se debel glas velikega hlapca, ki je že čakal v veži z veliko bakljo. Napotijo se. Jožek in Nežica stopata poleg te(e in se je držita za krilo, da bi se vsaj nobeden ne zgubil v snegu. Sprva sta bila jako čvrsta, a mraz ju je ktnalu prevsel, da so jima zobje klepetali. In vendar, ako je časi teta vpraSalu: »Vaju že kaj zebe?« bil je vedno odgovor: »0 ne. Saj bomo kmalu pri c-erkvi, kaj ne? 0, potem bova videla zlato maSo.«
»Kakšna pa je zlata ma§a?» vpraša Jožek. »To bodeš že videl, le potrpi nekoliko.« Dalje gre pot brez posebnosli, le Jožku je parkrat podrsnilo in nebote je poljubil mrzla tla, a se kmalu zopet pobral, tako, da se je družina čudila, če^, kakšen junak je danes ta kore-njaški .Tožek, kar nič ne mara, če se tudi malo po tleh kolalja.
Slednjič pridejo v cerkev. Jožek je odprl oči na vso moč, ko je videl toliko lučie nažganih, vse sveto, kar bleslelo se mu je. »Kako se bo Se le zlata maša svetila,« si je mislil. »če je že zdaj tako svetlo!« — Tudi Nežica ni bila manj radovedna; vedno se je sukala na
39
vse strani, da bi vse videla. Jožek se ne more več zdržati in pocuka teto za krilo: »Teta! kje pa bo zlata tnaša?« — »Lej ga, pri velikem altarju, saj vidis, da tam največ lučie gori!«
Zdaj pozvoni in mašnik stopijo s strežniki k allarju. Jožek se vspne na prste, da bi bolje videl — pa, skoraj se mu usta naberejo najok, on nikjer ne vidi »zlate maše«, navadni mašnik »gospod Frane« so pri altarju; tudi noben angeljc se ne prikaže, le dva strežaja sta tam: Vrbančkov Jurček, ki mu je nedavno tičnico nalašč po-kvaril in pa Puščaveev Jaka, s katerim sla si bila še nekaj prijatelja. Vendar se tolaži in misli, morda pride pozneje »zlata maša« na vrslo. — Med tem posluSa lepi glas orgelj in krasno petje. »Vi oblaki ga rosite« zapojo pevci, Jožek pa si misli, morda tudi ti komaj čakajo zlate maše, zato tako pojo. A zlate maše ni hotelo biti.
Sveto opravilo mine, in teta se odpravi domov, Vso pot koraka Jožek tilio in pobito, ker ni videl »zlate maše«. »No, Jožek, je bilolepo?« vprašajo ga ded. »Kaj si videl lepega?« »0 tako veliko luči je bilo, muzika je bila in peli so »Vi oblaki ga rosite,« pa gospoda Franca sem videl pri altarju, »zlate maše« pa ni bilo nikjer,« pravi žalostno.
>Saj si bil pri zlati maši, to je bila tista, ki so jo gospod Franc brali,« smehljajo se ded. »0 ne, o ne, gospod Franc se niso kar nič svetili, zlata nisem nikjer nič videl.« »Neumno dete! podučijo ga ded, ne misli, da zato pravimo >zlata maža«, ko da bi bili mašnik pozla-čeni, ampak zato, ker se pri adventnih mašah veliko več milosti zadobi, kakor v drugem času, saj so te mati učili, da je v tem času Jezušček prišel na svet, in ve-liko milosti nani prinesel, ki jih primerjamo zlatu, katero se preceniti ne da. Drugikrat. bodi tedaj bolj pameten in moli, da tudi ti zadobiš zlala milosti božjih. Potem boS prav pri »zlati maSi*.                                   R. R.