občin Ormož in Ptuj
Leto: X	Ptuj, dne 15. maja 1974	Številka: 7
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ:
60.	Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Ormož v letu 1974
61.	Poročili o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož dne 31. marca 1974
62.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu
OBČINA PTUJ:
63.	Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Ptuj
64.	Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ptuj
65.	Odlok o ustanovitvi komisije za zaščito interesov občine Ptuj ali gradnji hidroelektrarne Srednja Drava (HE SD 2) in o imenovanju njenih članov
66.	Odločba o ustanovitvi Zavoda za varstvo ostarelih občanov občine Ptuj
67.	Sklep o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v svet Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj
68.	Sklep o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v zbor delovne skupnosti Dijaškega doma v Ptuju
69.	Sklep o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj (razširjeni) zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja v Ptuju
70.	Sklep o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v svet Zdraženega zdravstvenega doma Ptuj,
71.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa
izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Juršinci. *	'	.
60.
Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, zlasti k:
-	usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbeno ekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmeiji, določenimi z resolucijo;
-	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih;
-	zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in sprejemanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju;
takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
-	prioriteti tistih nalog, ki so določene z zakoni in drugimi akti in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
-	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela;
-	intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju;
-	usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občin, regij in republik;
-	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih rnteresnih skupnosti in družbe no-politič ne skupnosti;
-	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih in družbeno-politične skupnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v rzvajanje programov in porabo sredstev;
-	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb;
- razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije
sklenejo
Skupščina občine Ormož,
Občinska konferenca SZDL Ormož,
Občinski sindikalni svet Ormož,
Temeljna izobraževalna skupnost Ormož, Temeljna kulturna skupnost Ormož,
Temeljna telesno kulturna skupnost Ormož,
Svet za otroško vastvo pri TIS Ormož,
Temeljne organizacije združenega dela v gospodarstvu in
Združenje obrtnikov Ljutomer r- pododbor Ormož
DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Ormož v letu 1974
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo sprejeli potrebne ukrepe za uresničitev ciljev, opredeljenih z republiško resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 in temeljnimi izhodišči družbeno ekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1974.
Vlogo pobudnika in nosilca akcije imajo skupščina občine Ormož, občinska konferenca SZDL Ormož in Občinski sindikalni svet Ormož. Samoupravne interesne skupnosti skrbijo za izdelavo svojega delovnega programa in samoupravnega sporazuma ter ga uskladijo z republiškimi oziroma regionalnimi interesnimi skupnostmi. Temeljne organizacije združenega dela skrbijo, da bodo omogočile razpravo in proučitev programov vsem delovnim ljudem, v združenem delu, obč. konf. SZDL pa organizira ustrezne razprave med občani, ki opravljajo posebno delo z zasebnimi sredstvi (kmetje, obrtniki itd.).
2.	člen
Za ugotovitev enakopravnega položaja posameznih področij združenega dela se sredstva za pokrivanje potreb na posameznih področjih
splošne in skupne porabe v globalu povečajo tako, da bo doseženo pokrivanje vseh tistih potreb, ki jih je nujno zagotoviti občanom, da bodo zagotovljena sredstva za osebne dohodke zaposlenih v teh dejavnostih v višini samoupravnih sporazumov in da bo zagotovljena enakomerna rast materialne osnove družbene dejavnosti, kar pomeni, da je potrebno dati prednost tistim dejavnostim, ki so doslej zaostajale za splošnim razvojem.
Da se zagotovi uveljavljanje ustavnih načel o združenem delu in uresničevanje osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, ter neposrednih nalogah v letu 1974 in v temeljnih izhodiščih družbeno ekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1974, zlasti pa k:
-	.usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbeno ekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo in smernicami;
-	zagotavljanju takega sjstema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju;
-	takemu programiranju nalog družbenih
dejavnosti, in splošne porabe, ki bo omogočala porast družbenega standarda, še posebej na tistih področjih, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neopravičenega socialnega razlikovanja;
-	prioriteti tistih nalog, ki so opredeljene s predpisi in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
-	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbeno-cko-nomskega položaja delavcev na vseh področjih;
-	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela:
-	intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave, posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja;
-	usklajevanje programov interesnih 1 skupnosti;
-	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih;
-	uresničevanju samoupravne politike in nalog občine; •
-	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine;
-	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih skupnosti in občinske skupščine, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev;
-	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb;
-	razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanja obsega in nalog splošne in skupne ' porabe s cilji resolucije in smernic;
Sredstva za skupno in splošno porabo se lahko v globalu povečajo v skladu z rastjo družbenega proizvoda v občini, zmanjšano za 4 %.
Za določanje osnov in načiria plačevanja, prispevkov se smiselno uporabljajo določila 17., 18., 19., 20., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. člena republiškega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o ' oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974.
3.	člen
Med posameznimi interesnimi skupnostmi se bo zagotovila medsebojna solidarnost v tem x smislu, da bodo dejavnosti, ki zastajajo za splošnim razvojem nekoliko hitreje povečevala sredstva za svojo dejavnost, kot tiste dejavnosti, ki so že dosegle v preteklih letih ustrezno vrednotenje svojega dela, to je ustrezno razvojno stopnjo.
4.	člen
V okviru posameznih dejavnosti v občini kot celoti se zagotovi solidarnost pri pokrivanju potreb tako, da se bo tistim dejavnostim, ki zaostajajo oziroma, ki nišo bile ustrezno vrednotene, sredstva povečala za višji odstotek, da bi bila dosežena optimalna funkcionalnost in enakomeren ter celovit razvoj vseh sfer in področij družbenega dela v občini.
5.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje irtvesticijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s • temeljnimi izhodišči družbeno . ekonomskega razvoja občine Ormož.
Prednost pri investicijah je treba zagotoviti izgradnji posebne osnovne šole v Ormožu, izgradnji vzgojno .varstvenih ustanov, obnovi in funkcionalni usposobitvi kulturnih dvoran ter objektom za hitrejši razvoj telesne kulture v občini.
6.	člen
Temeljne samoupravne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, prevzamejo obveznost, da bodo pripravile samoupravne sporazume o ^zagotavljanju sredstev in financiranju posameznih družbenih dejavnosti ter z delovnimi ljudmi v združenem delu na podlagi vsesplošne javne razprave o njihovih programih zagotovile sprejetje oziroma Sklenitev samoupravnih sporazumov.
7.	člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti:	,
-	program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje:
-	vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov samoupravne interesne skupnosti;
-	obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti;
-	ukrepe za usklajenje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih;
-	rok v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte za združevanje sredstev;
-	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem samouprav-nih sporazumov in v tromesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov;
-	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma;
—	sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma;
- določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
8.	člen
V	postopku samoupravnega sporazumevanja, je potrebno vskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa v skladu s cilji, opredeljenimi s smernicami razvoja občine.
Zlasti je potrebno zagotoviti:
—	informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
—	javno razpravo o predlogu programa in samoupravnih sporazumov;
—	sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah, ki sklepajo ta družbeni dogovor;
—	usklajanje skupne in splošne porabe v okviru občine.
9.	člen
Pri vrednotenju dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti, bodo udeležencu samoupravnega sporazumevanja upoštevali kot temeljne elemente, zlasti:
—	potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih;
—	materialne in druge stroške po
dogovorjenih normativih;	>
amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti;
—	veljavne zakonske in samoupravne sprejete pogodbene obveznosti;
—	druga sporazumno določena merila
Pri tem bodo udeleženci v največji možni meri spodbujali intenzivnost in večjo strokovnost pri delu. Zaradi nepredvidenega povečanja cen, materiala in storitev je v samoupravnem sporazumu določiti način zagotavljanja sredstev v takih primerih.
Udeleženci dogovora bodo upoštevali za uresničevanje pravic in minulega dela z zakonom zagotovljene pravice ter si prizadevali za ohranjanje realne vrednosti prejemkov v odvisnosti od materialnih možnosti pri tem upoštevali varstvo oseb z najnižjimi prejemki.
10.	člen
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da se v letu 1974 ohrani dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dohodki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnosti ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu.
11.	člen
V	kolikor bodo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti oziroma občine med letom presegali predvideni dotok glede na gibanje družbenega proizvoda ter predvideno porabo bodo izvršene uskladitve teh gibanj, v tem smislu, da se doseže predvidena rast dohodkov vseh udeležencev dog^ora.
Če bodo dohodki posamezne interesne skupnosti ali občine kljub usklajevanju med letom presegli dogovorjeno porabo, opredeljeno s tem dogovorom, se presežna sredstva izločijo na posebne račune in se v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi uporabi se odloča o sprejemanju programov za naslednj^leto.
\	12. člen
Primanjkljaje v zvezi z uresničevanjem splošnega družbenega dogovora o splošni in skupni porabi za leto 1973 bodo posamezni udeleženci krili iz svojih rezervnih sredstev, oziroma s pomočjo republiških interesnih skupnosti.
13.	člen
Strokovne službe občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti bodo sproti spremljale .gibanje družbenega proizvoda na podlagi ustreznih statističnih podatkov ter gibanje splošne in skupne porabe pp predpisani metodologiji z republiškim družbenim dogovorom ter opozarjali pristojne organe občine in interesne skupnosti o morebimi neusklajenosti gibanj ter o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno podvzeti.
Spremljanje gibanj iz 1. odstavka tega člena se zagotovi mesečno oziroma tromesečno glede na vire podatkov pri službi družbenega knjigovodstva ter internih podatkov in se po potrebi tudi javno objavi.
14.	člen
Organe samoupravnih interesnih skupnosti in občine je potrebno najmanj enkrat v posameznem tromesečju informirati o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti ter proračuna občine, najmanj 2-krat na leto pa o tem informirati delovne ljudi.
Organizacijo informiranja prevzemajo za svoje interesne skupnosti oziroma občinsko skupščino strokovne službe in vodilni organi, za delovne ljudi v združenem delu občinski sindikalni svet in za občane v krajevni skupnosti občinska konferenca SZDL.
15.	člen.
Razlago tega družbenega dogovora in predlaganje ustreznih ukrepov prevzame koordinacijski štab za družbeno dogovarjanje o obliKovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Ormož za leto 1974.
'	16 člen
Kršilci tega družbenega dogovora prevzamejo moralno, kakor tudi materialno odgovornost v tem smislu, da se pokliče na odgovornost odgovorne osebe kršiteljev in da se interesnim skupnostim oziroma drugim dejavnikom, ki kršijo družbeni dogovor odvzamejo neustrezno porabljena sredstva.
17. člen
Ta družbeni dogovor velja, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini vseh zaposlenih v občini in se uporablja od 1. januarja 1974 dalje.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in P'tuj.
Ormož, dne 26. aprila 1974
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Predsednik
FrancNovakl. r.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ Predsednik
Ožbolt Vlado 1. r.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET ORMOŽ Predsednik
Peršak Rud i<,l. r.
TIS ORMOŽ Predsednik
Edvard Pajek 1. r.
TKSORMOŽ Predsednica
Mimica Pišek 1. r.
TTKS ORMOŽ Predsednik
Vili Trofenik 1. r.
SVET ZA OTROŠKO VARSTVO PRI TIS ORMOŽ Predsednica
Marica Brazda 1. r.
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V GOSPODARSTVU
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV LJUTOMER PODODBOR ORMOŽ
61.
j	!
Občinska volilna komisija Ormož daje po 130. členu zakona o volitvah delegacij in, delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 746/74)
- POROČILO
o izidu glasovanja ó izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož dne 31. marca 1974
Število delovnih ljudi in občanov, ki se po 152. členu zakona upoštevajo pri ugotavljanju volilnih izidov	11.978
od tega je glasovalo	11.826
- za kandidatno listo	10.502
-	proti kandidatni listi	87 5
-	neveljavnih glasovnic je bilo	449
Na listi kandidatov (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-25/74) je bilo 30 kandidatov.
Za izvolitev je potrebnih najmanj 5.990 glasov.
II.
Izvoljeni so bili tile delegati:
priimek in ime	število dobljenih glasov
1.	ANTOLIČ Maks	10.415
2.	BEDRAČ Silvo	10.394
3.	BRAZDA Marica	10.365
4.	JEREBIC Ivan	10.402
5.	KAČIČNIK Slavko	10.406
6.	KAUKLER Marija	10.388
7.	KUHARIC Mirko	10.401
8.	MARCEC Anton	10.408
9.	MEGLA Anica	10.421
10.	NOVAK Mirko	10.409
11.	PERŠAK Marta	10.382
12.	PETEK Marjeta	10.298
13.	POLAK Boris	10.407
14.	STEFANČIČ Terezija	10.402
15.	TOPLAK Martin	10.406
16.	TRAMŠEK Mirko	10.397
17.	VAJDA Ivan	10.386
18.	VALH Beno	10.396
19.	ZABAVNIK Drago	10.397
20.	ZABAVNIK Vera	10.357
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oz. na izid glasovanja.
Ormož, dne 5. maja 1974 Tajnik:
Milan Vičar, 1. r.
Predsednik:
Alojz Donaj, L r.
62.
•
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in
1.	člena zakona o'referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ter 51. člena statuta krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu je svet krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu na seji dne 15. maja 1974 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje
komunalnih in družbenih objektov na
območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu
1.
V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 31. marca 1974 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju in prevozih za uvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov ter dejavnosti na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
2.
’ Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. aprila 1974 do 31. marca 1979.
3.
Samoprispevek v denarju znaša:
-	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % letno od katasterskega dohodka in od gozdov (posekanega lesa),
-	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 1 % mesečnega neto osebnega dohodka,
-	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od davčne osnove,
-	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki presega 1.000.- din mesečno po stopnji 1 % od izplačane pokojnine;
-	od zaposlenih v inozemstvu 300.- din letno.
4.
Samoprispevek v prevozih znaša:
-	na vsaki kamion po 20 kub. m gramoza letno,
-	na vsaki unitnog po 15 kub. m gramoza letno,
-	na vsaki traktor po 10 kub. m gramoza letno.
V kolikor zavezanci po tej točki ne izvršijo svoje obveznosti v prevozih se obračuna kub. m v denarnem nadomestilu po 70.- din na kub. m gramoza.
5.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
6.
S samoprispevkom bo zbranih 300.000.— dinarjev. S temi sredstvi bi krajevna skupnost financirala in sofinancirala naslednji delovni program:
-	rekonstrukcijo in vzdrževanje cest, kanalizacije in drugih komunalnih objektov in namenov,
-	sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje kulturnih in drugih objektov,
. - urejanje in vzdrževanje pokopališča in spomenikov na območju krajevne skupnosti,
-	sofinanciranje SLO, civilne zaščite in podobnega,
-	sofinanciranje potreb otroškega varstva,
-	sofinanciranje skupnih potreb krajevne skupnosti.
7.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ah drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri svet krajevne skupnosti, po predhodni sestavi seznama obvez zavezancev in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti za čas 15 dni zaradi dajanja pripomb ter o tem obvesti zavezance z javnim razglasom. Po preteku roka za dajanje pripomb odmeri svet krajevne skupnosti vsakemu zavezancu samoprispevek in o tem obvesti zavezanca 1 najpozneje do 15. julija vsakega leta.
8.
Svet krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
9.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
10.
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
11.
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, pd štipendij, vajeniških nagrad, regresa za stanarine in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
12.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun* ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti. Morebitni višek dohodka samoprispevka uvedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za ostale nenaštete komunalne dejavnosti ali druge potrebe krajevne skupnosti po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti.
13.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 33/1-1974
Miklavž pri Ormožu, dne 15. maja 1974
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Franc Mlinarič 1. r.
63.
Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja občine Ptuj v letu 1974, zlasti k
-	usklajevanju osebne, skupne in splošne porabe z družbeno ekonomskimi cilji tako, da bodo hitreje naraščala sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, ki so določeni z resolucijo o družbeno--ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974;
-	zagotavljanju takega sistema usklajevanja programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem finansiranju;
-	takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočijo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
-	prioriteti listili nalog, ki so opredeljene z zakoni in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
-	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbeno-ekonom-skega položaja delavcev na vseh področjih; •
-	uresničevanju pravic in dela na podlagi vrednotenja minulega in živega dela;
-	pospeševanju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave, posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih, najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja, kakor tudi povečani skrbi za boljšo organizacijo dela, ustreznejšo delovno disciplino ter varčevanje na vseh ravneh;
-	usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi;
-	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v občini z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanj;
-	uresničevanju samoupravne politike in nalog občine;
-	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnostim občine;
-	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih interesnih skupnosti ter občinske skupščine in njenih organov, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev;
-	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb;
-	razvijanju novega sistema finansiranja ter usklajevanja obsega nalog splošne in skupne porabe z resolucijo določenimi cilji
sklenejo
-	skupščina občine Ptuj,
-	občinska konferenca SZDL Ptuj,
-	občinski svet zveze sindikatov Ptuj,
-	temeljna izobraževalna skupnost Ptuj,
-	temeljna kulturna skupnost Ptuj,
-	temeljna telesno kulturna skupnost Ptuj,
-	temeljna skupnost otroškega varstva Ptuj,
-	skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Maribor,
-	skupnost za zaposlovanje Maribor in
-	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja podružnica Maribor
-	temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti na področju gospodarstva in drugih dejavnosti v občini Ptuj po delegatih
izvoljenih na zborih delovnih ljudi na katerih je bila obravnavana splošna in skupna poraba v občini Ptuj v letu 1974
DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Ptuj
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 sprejeli ustrezne ukrepe za uresničitev ciljev opredeljenih z republiško resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in z ustreznimi akti občine skupščine.
Občinska skupščina ima pri tem vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja.
• 2. člen
Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti je program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti:
-	temeljne najoge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih nalog kakor tudi tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju;
1 ' - smotrno organizacijo in delitev dela;
-	načela, program in ukrepe za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravnih skupnosti v občini Ptuj.
3.	člen
Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enalcopravnega družbeno-ekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti se bodo pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
-	potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih;
-	materialne in druge stroške po dogovoije-nih normativih;
-	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti;
-	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti;
-	druga sporazumno določena merila.
Pri vrednotenju programov bodo udeleženci dogovora v največji možni meri vzpodbujali intenziviranje in strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je treba rešiti vprašanje rizikov, do katerih lahko pride zaradi nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev.
Za uresničevanje pravic iz minulega dela bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali z zakonom zagotovljene pravice za varstvo oseb z najnižjimi prejemki.
V letu 1974 je treba ohraniti dogovoijeno usklajeno razmerje med osebnimi • dohodki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnostih ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu.
I	4. člen
Samoupravne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, bodo na ravni občine poskrbele za uskladitev programov in dela na posameznih področjih, da bi tako zagotovili celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb ter dogovoijeno raven posameznih dejavnosti na območju občine po načelih vzajemnostih in solidarnostih.
5.	člen
Samoupravne interesne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi si bodo prizadevali za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci' v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije in akti občinske skupščine.
Prednost pri investicijah je treba zagotoviti povečanju zmogljivosti osnovnih in strokovnih šol ter domov, izgradnji zdravstvenih objektov zmogljivostim z# nadaljnji razvoj kulture in
telesne kulture ter povečanju zmogljivosti za dnevno varstvo otrok.
Pri razvojnih naporih je treba posvetiti posebno skrb manj razvitim območjem v občini.
6.	člen
Da se omogoči izvedba nalog iz 2. do 5. člena tega dogovora bo potrebno .s samoupravnimi sporazumi določiti naslednje stopnje prispevkov za finansiranje dogovorjenih programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti: ‘
a)	iz bruto osebnih dohodkov delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah:
1.	otroško varstvo
-	republiška skupnost	2,43 %
-	temeljna skupnost (osnovna dejav.) 0,65 %
-	za investicije'	,	0,50%
2.	vzgoja in izobraževanje
-	temeljna skupnost (osnovna dej.)	5,68 %
-	anuitetne obveznosti	0,38 %
3.	kultura
-	republiška skupnost	0,18 %
-	temeljna skupnost	0,74 %
4.	telesna kultura
-	republiška skupnost	0,1%
-	temeljna skupnost	0,44 %
5.	zdravstveno varstvo
in zdravstveno zavarovanje
-	del za osnovno dejavnost
in razširjeno reprodukcijo	8,11 %
6.	pokojninsko in invai, zavarovanje	1,48%
7.	proračun občine	0,20%
SKUPAJ:	30,90%
b)	na bruto osebne dohodke delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah:
1.	Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
-	nesreče pri delu	. 1,77 %
2.	pokojninsko in invalidsko zavarovanje
-	nesreče pri delu in benificirane
delovne dobe	0,80 %
3.	zaposlovanje	_____________0,20 %
SKUPAJ:	-2,77%
c)	od dohodka temeljnih organizacij združenega dela v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah:
-	republiška izobraževalna skupnost	8,14 %
-	republiška raziskovalna skupnost I 1,80 %
"SKUPAJ:	9,94%
č) od poslovnega sklada temeljnih organizacij združenega dela za skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SR Slovenije po stopnji
0,90 %
d)	iz dela dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve (osnova je poprečni OD za enak ali podoben poklic v gospodarstvu po posebnem republiškem predpisu) po stopnji 11,11 % in sicer:
-	za temeljno izobraževalno skupnost 6,06 % r za republiško in temeljno kulturno
skupnost	0,92 %
-	za republiško in temeljno telesno
kulturno skupnost	0,55
-	za republiško in temeljno skupnost
otroškega varstva	3,58 %
/ .
7.	člen
Da bi uveljavili neposredno'odločanje delovnih ljudi v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnosti, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodo menjavo dela ter združevanje sredstev zaradi ures*iičevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.
t ■»
8.	člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti:	•
’ - program interesne skupnosti in njegovo ovre ’ lotenie’
-	vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
-	obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in ! merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti;
-	ukrepe za usklajanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih;
-	rok, v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu š samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte za združevanje sredstev;
-	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma- in organe, ki bodo opravljale nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih sporazumov in v tromesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov;
-	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma;
-	sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma;
-	določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
9.	člen
V	postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji in aktih občinske skupščine.
V	postopku samoupravnega sporazumevanja je treba zagotoviti zlasti:
-	informiranje delovnih ljudi in drugih občanbv o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
-	javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
-	sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe v občini.
‘	10. člen
Z dohodki proračuna občine Ptuj se oblikujejo po zakonu o virih o financiranju družbenopolitičnih skupnosti in bodo v letu 1974 predvidoma znašali 48,770,815 dinarjev, od tega namenska dopolnilna sredstva republike 2,018.000 dinarjev. Sredstva proračuna občine so ugotovljena v skladu s posebnim družbenim dogovorom v višini splošne porabe v občinah v SR Sloveniji v letu 1974.
Ce dohodki občine presežejo raven porabe, opredeljene s tem dogovorom, se presežna sredstva izločijo na posebne račune in se vštevajo v sredstva proračunov za naslednje leto.
11.	člen
Za vse samoupravne interesne skupnosti in občino veljajo enaka družbenoekonomska izhodišča za financiranje porabe v letu 1974. Zato se v letu 1974 zagotovijo tudi sredstva potrebna za kritje primanjkljaja v zvezi z realizacijo ^družbenega dogovora leta 1973, ko gre za določbe o zagotovitvi sredstev za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih in v upravnih organih, in sicer po stanju 31. decembra 1973.
12.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda ter porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob naslednjem tromesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh -gibanj, če bodo odstopale od predvidenih.
13.	člen
Za redno mesečno oziroma tromesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabijo podatki iz računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki družbenih sredstev in SDK ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovoijeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti.
Po preteku polletja in tretjega četrtletja 1974 bo oddelek za finance in planiranje občinske skupščine v sodelovanju s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti izdelal analizo o usklajenosti gibanj splošne in skupne porabe v skladu s tem družbenim dogovorom.
Na podlagi ugotovitev iz analize ter zbranih podatkov bo odbor iž 14. člena tega dogovora predlagal podpisnikom ukrepe za uskladitev r splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu v občini.
14.	člen
Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata. Odbor spremlja izvajanje tega dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
15.	člen
Sankcije za kršitev dogovora je javni opomin, za samoupravne interesne skupnosti pa tudi izključitev iz dogovora.
Izključitev iz dogovora se lahko izreče za težjo kršitev dogovora (večja odstopanja od dogovoqenega programa, prikazovanje lažnih podatkov in drugo).
V primeru izključitve se dohodki samoupravne interesne skupnosti oblikujejo po predpisih občinske skupščine.
)
16.	člen
Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo. Objavi se v uradnem glasilu občine.
Na podlagi tega družbenega dogovora s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za posamezne samoupravne interesne skupnosti veljajo od 1. januarja 1974 pri čemer se že upoštevajo vplačani prispevki po dosedanjih predpisih.
Ptuj, dne 25. aprila 1974
PODPISNIKI DRUŽBENEGA DOGOVORA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Predsednik
Franjo Rebernak l.r.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ Predsednik
Stanko Lepej 1. r.
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV PTUJ
* Predsednik Danilo Masten 1. r.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ Predsednik
Alojz Čuček 1. r.
TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST PTUJ
Predsednik
i	Vladimir Ban I. r.
TEMELJNA TELESNO KULTURNA SKUPNOST PTUJ Predsednik
Milan Kneževič I. r.
TEMELJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ Predsednik Marija Fajt 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MARIBOR Predsednik Leo Čepič 1. r.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE MARIBOR Predsednik
Milan Ostermani, r.
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA -Podružnica MARIBOR Predsednik
Maks Predikaka 1. r.
in 11 temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela v občini - vsi nodoisniki
64.
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 26-236/73; v nadaljnem besedilu; zakon)
sklenejo
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ KMETIJSKA ZADRUGA LOVRENC GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR ŽIVINOREJSKI-VETERIN A RS KI ZAVOD PTUJ
Krajevna skupnost Cirkovce Krajevna skupnost Cirkulane Krajevna skupnost Desternik Krajevna skupnost Dolena Krajevna skupnost Dornava Krajevna skupnost Gorišnica Krajevna skupnost Grajena Krajevna skupno/t Hajdina Krajevna skupnost Juršinci Krajevna skupnost Kidričevo Krajevna skupnost Leskovec Krajevna skupnost Lovrenc Krajevna skupnost Majšperk Krajevna skupnost Markovci Krajevna skupnost Podlehnik Krajevna skupnost Polenšak v Krajevna skupnost Ptuj Krajevna skupnost Ptuj. gora Krajevna skupnost Rogoznica .
Krajevna skupnost Stoperce
Krajevna skupnost Trnovska vas
Krajevna skupnost Videm pri Ptuju
Krajevna skupnost Vitomarci
Krajevna skupnost Zavrč
Krajevna skupnost Žetale
in Skupščina občine Ptuj (v nadaljnem besedilu:
podpisniki).
DRUŽBEN,! DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ptuj
■ 1. S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Ptuj v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ptuj.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost -kmetijsko zemljiško skupnost v občini Ptuj in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevali v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in oravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne omisije, še zlasti pa naslednje:
-	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine,
-	/ razvijanje proizvodnega sodelovanja med
*	‘ : n, tit ; u;i organizacijami,
-	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči,
-	za prostorsko-ureditvene operacije in skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
II.
6.	Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ptuj zlasti naslednje:
6.	1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih
zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6. 2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v prizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona, o dedovanju; skrb za roglasitev perspektivnih, zlasti kmetij, kmetov, òoperantov, za zaščitene).
6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini
6. 4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti, dajanja pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.	5. Sodelovanje pri določanju in
dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.	6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.	v
7.	Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske , zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
m.
10.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljišča sklada na območju občine;
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora;
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;
d)	sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
11.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
12.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13: Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakon), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a)	V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če < se spreminja namembnost:^
,,- njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov
I.	in II. katastrskega razreda 10,00 din/kv. m';
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov HI. in IV. katastrskega razreda 6,00 din/kv. m;
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč inj^ozda 2,00 din;
-	za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, stanovanjsko blokovno gradnjo in kmetijskih proizvodnih objektov na Zemljiščih iz tretje alinec 0,50 din".
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
b)	Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini „najmanj“ 1,5 din od kub. m v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
c)	Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
15.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.
IV.	.
16.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
17.	V točki 17. se tekst spremeni in glasi: ..Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo skupščina občine, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela iz preambule tega dogovora".
V.	i
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščine kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v 1 mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20.	Ta družbeni dogovor je stavljen in podpisan v 32 primerih, ki jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost
21.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.
Številka: 020-14/73-1/4
V Ptuju, dne 25. januarja 1974
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Doplihar Cvet ko , magister veterine, 11. r.
KMETIJSKA ZADRUGA LOVRENC Auguštin Ivan, 1. r.
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR Savurdžič Štev o, 1. r.
Ž1VINORE JS KI - VETERINARSKI
J	ZAVOD PTUJ
Mikša Alojz, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Rebernak Franjo, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE Hajšek Anton, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE Vaupotič Jože, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST DESTERNIK Sok Janez, L r.
KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA Hebar Jože, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA Frankovih Franc, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA Žnidarič Janko 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA Potrč Franc, 1. r. .
KRAJEVNA SKUPNOST HAJDINA Zupanič Franc, L r.
KRAJEVNA SKUPNOST JURSlNCI Slodnjak Martin, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO Kosi A,n ton, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC Bedrač Jožef, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC D o,I e n c Franc, L r.
KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK *
P,i s 1 a k Viktor, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI Bezjak Konrad, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK Krajnc Maks, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST POLENSAK V,i č a r Janko, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ Cene Lojze, L r.
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA Vuk Blaž, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA Lacko Milan, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE Adam Franc, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA VAS Švare Janko, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI
PTUJU
Vaupotič Maks, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRČ M,a jcenovič Franc, 1. r,
KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE Letonja Stanko, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI Kostanjevec Janez, 1. r.
65.
Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in na predlog Zavoda za urbanizem Maribor z dne 28. marca 1973, je skupščina občine Ptuj na sej^ občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava (HE SD 2) in o imenovanju njenih članov
1.	člen
Ustanovi se komisija Za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava (HE SD 2).
2.	člen
Komisija ima predsednika in 13 članov.
V komisijo se imenujejo: za predsednika:
1.	REBERNAK Franjo, predsednik skupščine občine Ptuj, (v sedanji mandatni dobi po novi izvolitvi pa predsednik občinskega sveta),
za člane:
2.	BELŠAK Janez, gradbeni inženir, Komunalno podjetje Ptuj,
3.	BOTOLIN Jože, gradbeni inženir in referent za komunalne zadeve uprave občinske skupščine,
4.	JEVREMOV-TOMANIČ Marjana, kustos Pokrajinskega muzeja v Ptuju,
5.	KNEZEVIČ Zvonka, dipl. ing. gozdarstva in načelnik oddelka za inšpekcijske službe uprave občinske skupščine,
6.	KOROŠEC Metka, dipj. pravnik in ref. za premoženjsko pravne zadeve uprave občinske skupščine,
7.	KREŠEVIČ Janez, dipl. ing. za arh., gradb. in geodez. zavoda za urbanizem Maribor,
8.	KRAPEC Ivan, gradbeni ing. in upravnik sekcije za Dravo v Ptuju, Splošne vodne skupnosti „DRAVA-MURA“,
9.	SUHADOLNIK Dušan, dipl. ing. agronomije in načelnik oddelka za gospodarstvo in urbanizem občinske skupščine,
10.	KRAJNC Franc, Elektrotehnik TGA „BORIS KIDRIČ" in predsednik sveta za urbanizem občinske skupščine, Kidričevo 3,
Po enega delegata so v komisijo delegirale:
11.	Krajevna skupnost Ptuj,
KNEZ Viktorja, dipl pravnika, Ptuj, Tomšičeva 22,
12.	Krajevna skupnost Gorišnica,
IVANUŠ Janeza, voznika mot. vozil, Formin
69,
13.	Krajevna skupnost Markovci,
KOROŠEC Vlada, obrtnika, Zabovci 40
14.	Klub gospodarstvenikov občine Ptuj,
DOPLIHAR Cvetka, magistra veterine in
generalnega direktorja KK Ptuj.
Naloge komisije so:
-	zastopanje interesov občinske skupščine proti investitorju;
-	pregled tehnične dokumentacije, ki jo predloži investitor;
-	uskladitev tehnične dokumentacije investi-toija z realiziranimi in predvidenimi projekti;
-	sodelovanje v komisijah ob raznih lokacijah;
-	sodelovanje in zastopanje pri krajevnih skupnostih na območju občine;
-	na urejanju (obvarovanju) zemljiško pravnih razmerij;
-	priprava projektov za mestne regulacije, ki bodo pogojene z izgradnjo HE SD 2;
-	poročanje občinski skupščini o poteku priprav in izvajanju nalog za HE
SD 2, ki sodijo v pristojnost te komisije.
4.	člen
Administrativno-tehnične naloge za komisijo opravlja oddelek za gospodarstvo in urbanizem občinske skupščine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-7/73-1/5
Ptuj, dne 27. novembra 1973
i Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak L r.
66.
Na podlagi 35. člena zakpna o socialnih zavodih (Uradni Ust SRS, št. 4-17/71) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1974 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi Zavoda za varstvo ostarelih občanov občine Ptuj
I.
Ustanovi se Zavod za varstvo ostareUh občanov občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot splošni socialni zavod. Zavod posluje pod firmo; ZAVOD ZA VARSTVO OSTARELIH OBČANOV OBČINE PTUJ. Sedež zavoda je v Ptuju, Volkmarjerjeva cesta.
II.
Zavod ja pravna oseba.
III.
Ustanovitelj zavoda je skupščina občine Ptuj.
IV.
Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija katere dejavnost je posebnega družbenega pomena za občino Ptuj. -
V.
Naloge zavoda so:
-	sprejema v stalno in občasno oskrbo upokojence in druge osebe, ki zaradi starosti aU telesne prizadetosti in drugih posebnih okoUščin ne morejo aU ne žeUjo živeti sami,
-	nudi tem osebam nastanitev, prehrano, nego in zdravstveno varstvo v mejah svojih zmogljivosti,
-	organizira v svojih prostorih in izvenb njih družabno in kulturno življenje in tiste aktivnosti, ki ustrezajo potrebam ostarelih ljudi,
-	organizira bodisi sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi določene oblike pomoči zunaj zavoda,
-	opravlja druge dejavnosti na področju
socialnega varstva in zdravstva, ki jih določi statut zavoda, če to terjajo potrebe oskrbovancev,	'
-	se v okviru potreb zavoda bavi s kmetijsko proizvodnjo, na površinah ki so mu dodeljene v upravljanje.
' VI.
V okviru zavoda delujeta;
1.	Dom upokojencev v Ptuju in
2.	Dom upokojencev in oskrbovancev v Muretincih.
Po potrebi lahko zavod organizira podobne domove tudi v drugih krajih občine Ptuj.
VIL
Pri opravljanju svoje dejavnosti zavod sodeluje z družbenopolitičnimi in samoupravni-
mi skupnostmi, zlasti s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi ter drugimi organizacijami in društvi.
Vlil.
Zavod ima statut, ki ga sprejme najvišji organ zavoda.
S statutom se določi organizacija zavoda, samoupravni organi zavoda ter sestave teh organov, delovno področje in samoupravne pravice članov delovne skupnosti.
Statut zavoda potrdi občinska skupščina.
IX.
Pri opravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena iz drugega odstavka 22. člena zakona o socialnih zavodih sodeluje v svetu zavoda poleg članov delovne skupnosti še:
-	en predstavnik skupščine občine Ptuj,
-	po en predstavnik krajevne skupnosti Ptuj in krajevne skupnosti Gorišnica,
-	trjje predstavniki občinskega odbora društev upokojencev Ptuj,
-	en predstavnik občinskega odbora zveze borcev NOB Ptuj,
-	\ po en oskrbovanec vsakega doma upokojencev.
X.
Zavod upravlja s sredstvi, ki so bila dodeljena Domu upokojencev in oskrbovancev Muretinci in s sredstvi, ki si jih je ta pridobil s svojo dejavnostjo.
Občina Ptuj daje zavodu v upravljanje še naslednja sredstva: nepremičnine pare. št. 515 travnik,'pare. št. 516 vrt, pare. št. 527 travnik, del pare. št. 524 pot, del pare. št. 529 travnik ter del pare. št 514 njiva k. o. Ptuj, katere površina bo določena po odmeri ter na teh nepremičninah novozgrajeni jiom upokojencev v Ptuju, Volkmerjeva cesta z vsemi napravami in ureditvami v vrednosti, ki bo ugotovljena s finančnim obračunom za zgrajeni dom.
O prenosu teh sredstev in pogojih skleneta občina Ptuj in zavod posebno pogodbo, v katerih uredita vse zadeve v zvezi s tem prenosom.
XI.
Pripravljalna dela na usposobitvi prostorov Doma upokojencev v Ptuju in za začetek dela zavoda izvrši zavod.
XII.
Dosedanji direktor zavoda KRAJNC Franc še naprej opravlja posle direktorja do poteka mandatne dobe.
XIII.
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravlja v imenu ustanovitelja upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva.
XIV.
Zavod se mora konstituirati najkasneje do 30. junija 1974.
XV.
S to odločbo je usklajen akt o ustanovitvi Doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci, ki ga je ustanovil okrajni ljudski odbor Maribor z odločbo št. 01-1-40/3-60 z dne 7/4-1960 in katerega ustanoviteljske pravice je prenesel na občino Ptuj z odločbo št. 09-9/DO-31/1-Z dne 24/3-1961.
XVI.
Direktor zavoda je dolžan v 15‘dneh od dneva izdaje te odločbe priglasiti zavod za vpis v register pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru.
Številka: 022-8/73-1
Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo REBERNAK, 1. r.
67.
Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in v zvezi s 37. členom statuta Vzgojno varstvenega
zavoda Ptuj, je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v svet Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj
1.
Tov. LETONJA Jelena, socialna delavka iz Ptuja, Maistrova ul. 6, se
delegira
v svet Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj.
/
2.
Mandatna doba Zgoraj delegiranega člana sveta traja dve leti, to je do 23. aprila 1976.
3.
Naloge članov sveta določa statut vzgojno varstvenega zavoda Ptuj.
4.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-14/08-1/5
Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščina občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
68.
Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in v zvezi z 38. členom statuta Dijaškega doma Ptuj, je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v zbor delovne skupnosti Dijaškega doma v Ptuju
1.
Tov. ŽERAK Zlatko, profesor iz gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju, stanujoč v Sp. Hajdini 79, se
delegira
v zbor delovne skupnosti Dijaškega doma v Ptuju.
2.
Mandatna doba zgoraj delegiranega predstav* nika traja dve leti, tj. do 23. arpila 1976.
3.
Naloge delegiranih predstavnikov določa 42. člen statuta zavoda.
4.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v -Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Številka: 021-22/73-1/5
Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
'	skupščine občine Ptuj
Franjo Rebernak 1. r.
Po 209. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in v zvezi s 56. členom statuta Pokrajinskega muzeja Ptuj, je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti, dne 23. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v (razšiijeni) zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja v Ptuju
1.
Tov. GOLOB Franci, novinar Radia Ptuj, stanujoč v Ptuju, Ciril Metodov drevored 1, se
delegira
v (razširjeni) zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
Mandatna doba zgoraj delegiranega p nika traja dve leti, to je do 23. aprila 19v(
iredstav-
6.
Naloge Slanov zbora delovne skupnosti določa statut Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/74-1/5 Ptuj, dne 23.,aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
70.
Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in v zvezi z 58. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v OZD - združenega zdravstvenega doma v Ptuju, je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o delegiranju predstavnika skupščine občine Ptuj v svet Združenega zdravstvenega doma Ptuj
1.
Tov. VALENTIN Anton, direktor TOZD za popravljanje voz Ptuj ZŽTP, stanujoč v Ptuju, Natašina pot 4, se
delegira
za člana sveU Združenega zdravstvenega doma v ' Ptuju.
Mandatna doba zgoraj delegiranega člana sveta traja dve leti, tj. do 23. aprila 1976t
Naloge članov sveta določa samoupravni sporazum' in statut združenega zdravstvenega doma Ptuj.
Ta sklep začne veljati, takoj, objavi pa se v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-25/70-1/5 Ptuj, dne 23. aprila 1974
Predsednik
skupščine občine Ptuj i Franjo Rebernak, 1. r.
71.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št 29-263/72) ter 3. odstavka 137. člena statuta občine Ptuj ter po uspešno izvedenem referendumu dne 31. marca 1974 je svet krajevne skupnosti Juršinci na svoji seji dne 7. aprila 1974 sprejel
SKLEP
p uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Juršinci
1. člen
V krajevni skupnosti Juršinci se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 31. marca 1974 uvede samoprispevek v denarju in delu za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Juršinci
2. člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. junija 1974 do 30. maja 1979.
3.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
-	3 % katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek;
-	1 % od netto osebnih dohodkov oziroma nadomestil zaposlenih, ki presega 1.000 dinarjev mesečno;
-	2 % od osnov za davek za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obratnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev;
-	1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom;
-	350 dinarjev letno za zaposlene občane krajevne skupnosti Juršinci v tujini.
Za ugotovitev davčne osnove zavezancev iz tretje alineje tega člena se smiselno uporabljajo določbe V. poglavja zakona o davkih občanov. •
Višina prispevka v delu znaša:
-	en delovni dan za zavezance, ki imajo do 1 ha zemljišča;
-	dva delovna dneva za zavezance, ki imajo od 1 do 5 ha zemljišča;
-	tri delovne dneve za zavezance, ki imajo nad 5 ha zemljišča;
-	za lastnike traktorjev - letno prevoz 20 kub. metrov gramoza iz gramoznice na ceste, ki jih določi svet krajevne skupnosti Juršinci.
Zavezanci lahko nedenarno obveznost izpolnijo v denarju tako, da se obračuna en delovni dan po 150 din, za prevoz enega kubičnega metra gramoza pa 70 din.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Juršinci.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendije ter drugih nagrad, ki jih sprejemajo učenci v gospodarstvu, nadalje od rejnin, pomoči za šolanje, regresa za stanarino in od dohodkov, ki so oproščeni po samem zakonu.
celotna vrednost dinarjev	za sofinanc, s samoprisp. dinarjev
500.000	150.000
1,950.000 300.000	50.000 50.000
170.000 . 30.000	30.000 20.000
2,950.000	300.000
6.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 300.000 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost Juršinci financirala naslednji delovni program:
vrsta objekta
1.	financiranje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov
2.	financiranje-vodovoda za območje KS Juršinci
3.	adaptacija občinske zgradbe
4.	prosvetna dvorana - popravilo,
, fjsada ter ža ureditev pokopališča
in popravilo mrtvašnice
5.	Razno
SKUPAJ:
7.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka od zaposlenih in od pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma od pokojnin ob izplačilu in ga nakazuje na zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva Ptuj.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom in obrtno dejavnostjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri in pobere pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Kmetijski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, morajo svoje obveznosti izpolniti najkasneje do 31. decembra vsakega leta in to ob vplačilu posameznih akontacij letnega davka
8.	člen
Od zavezancev, ki svojega prispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosth izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Sredstva, ki se zberejo od samoprispevka, se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Juršinci.
Za zbiranje in njihovo namensko uporabo skrbi svet krajevne skupnosti Juršinci.
1	•	•	9. člen
Po preteku obdobja, za katerega je uveden samoprispevek, mora krajevna skupnost Juršinci sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka ter ga predložiti v potrditev zborom občanov.
,	v	10. člen
Za morebitni presežek dohodkov nad izdatki samoprispevka bo sestavil svet krajevne skupnosti Juršinci program o usmeritvi presežnih sredstev.	•
Program usmeritve mora potrditi zbor občanov.
11. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 231-014/74 Juršinci, dne 7. aprila 1974
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Juršinci Martin Slodnjak 1. r.
URADNI VESTNIK občin Ormož in Ptuj. Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik IVAN RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk“, Svetozarevska 14, Maribor