Štev. 16.
V Mariboru, 25. avgusta 1898.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ (50 čotrt „ — „ 80 Pos. štev. 15 kr
Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr.
Naročnina
se pošilja blagajniku
,.Zaveze", oznanila in reklamacije pa upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grl asi lo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in -uur e drLils::
M. J. Nerat. nadučitelj.
Spisi in dop is i
pošiljajo se uredništvu v Maribor,
Mi)sc!iin?gg$(nisse.
Pis mora, na katera se žt-li odgovor, naj se pride ne primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
NefrankoTana pisma, se ne sprejemajo Rokopisi in na OGono poslane knjige se ne vračajo.
Njegovemu
Francu ob petdesetletnici v
1-1 o-
Nagnjujc se stoletja pol, Kar Si nastopil Svoj prestol, Naš ljubi Oče, svitli Car, Avstrijski slavni Gospodar. — — In mesta, trge, — vsako vas Vznemirja ta veseli čas! J n vse deluje, vse tekmuje, Da praznik redki prav praznuje. -
Da, redek res je praznik tak. Doživel ni ga starček vsak: Vladarjev sto se prej utrudi T o r po d b r e m e n o m težki m z g r udi.
A Ti naš Oče, svitli Car Stoletja pol si nam vladar!
Vihar je v Avstriji divjal, Preteč, da bode vse razdjal, Ko Ti krmilo si prijel, Da očetnjavo bi otel.
In roka ni Ti trepetala, in mlada zmožnost je vzdržala! — Povestnico nam slavno venča Krepkost Franc Jožefa — mladenča!
In večkrat je vihar nastal, A Ti nikdar se nisi bal, — — — V viharjih rasla Ti je sila, In sila ta še zdaj je čila. — —-
Veličanstvu
Jožefu I.
ladanja Njegovega. *
1 Zaupanje trdno v Boga Ohranja Tebi mir srca. —
Pa ko nevstrašen Si vojak, Tvoj blagi duh si ne želi Prelivati zastonj krvi, Ti pravi, vitežki junak! — Pač mnogokrat si razpršil Oblake tugonosnih sil. —
Ti nisi z vojsko sreče iskal In soseda ob tla pritiskal, Doma si delal in oral, Semena dobrega nasjal; Ponosen lahko Si sadu Sejatelj svitli — knez miru!
Dozorel je premnog že sad, Premnog budi najlepših nad. — Se sadom vztraja Tvoj spomin, Habsburgov najslavnejši Sin!
Za deco oče rad skrbi,
Za njo se trudi, njej živi;
In milijonom Ti Si Oče
Ki svojim vsem najboljše hoče:
Stoletja pol se že potiš
In le za nas in nam živiš. — —
Stoletja pol je res dolgo, A polovica Tvojih del
* Zložil Ludovik Černej, deklamovala gdč. Tilka Vidmajer-jeva o priliki slavnostnega zborovanja konjiškega učiteljskega društva dne 18. avgusta mes. t. 1.
Je dosti — ko da si živel Ter delal let že dvakrat sto!
Jeklen pač bodi vsak vladar, Le trdosrčnosti nikar! Srce je Tvoje scer jekleno, Pa i mehkejše ni nobeno!
Za svojo bol ga ne odpiraš; Ko pa podložnik Tvoj trpi, Tedaj Ti tuge krvavi, In prvi Ti solze otiraš!
Kaj čudo, da si res doma Milijonom Svojim v dnu srca, In da srce Ti vsako pravo Daruje rado svojo kri Po geslu: »Združenimi močmi" Za Carja in za očetujavo!
Stoletja pol! — Molitev to Pošilja Avstrija v nebo: „ Oh ran i večni Te Gospod, Franc Jožef in Tvoj slavni rod!"
L ud. Cernej.

X. glavna skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 1. in 2. avgusta mes. 1898. 1 v Ljubljani.
(I)alje.)
Preden nadaljujemo pričeto poročilo o zborovanju dolegacije, nam je še popolniti nekoliko občno poročilo. Pred vsem štejemo si v dolžnost, da podamo našim čitateljem tudi poetičen pozdrav, katerega je objavil »Slov. Narod"1 v številki, ki je izšla neposredno pred prihodom učiteljev-gostov v Ljubljano. Evo pesem :
Pozdrav
učiteljem, s 1 a v e č i m na X. s k u p š č i n i »Zaveze" petdesetletnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Razvnetja glas v Ljubljani polje beli... Očij uprtih v njo je željnih sto ... Od vseh stranij so sini prihiteli, Da slavlje v nji obhajojo krasno, Da praznik proslave, častit, slovesen, Ki ta ga poveličaj skromna pesen.
Razplamenjen v Slovenije središče Čil naroda slovenskega spe cvet, V Slovenije središče — ob ognjišče Se rodoljublja vnet prihaja gret. Najboljši doma sini, smelo rečem, Ki z uma se borijo svetlim mečem.
Pred saboj zrem jih in v radosti plava
Kipeče in navdušeno srce,
Saj njim kot nam je skrbna mati Slava,
Vsem zanjo naša srca plamene
Glej mož je vrlih raznobojen venec:
S Hrvatom, Čehom druži se Slovenec.
Prišli so vneti god obhajat dvojen: Cesarja, delo svojih rok slavit, Svoboda dušna klic je njihov bojen, Omika jim neprodrljiv je ščit, P ros ve te luč po širni domovini Prižgali so nam v duševni temini.
Ta luč po domu vsem je zagorela, Vzdramila nas iz smrtnega je snu, Zato kipe Vam, bodejo kipela Nam srca, Vi, dobrotniki rodh. Saj dni ste lepše spet nam priborili, Očini ohranili ste nas mili.
V korist domovju in v ponos mu Vi sle, Saj vodite ga na duševni boj, Propovedniki Vi prosvete čiste Še kot doslej vodite narod svoj ! Buditelj rodu svojemu — voditelj Zavedni bodi vsikdar mu učitelj :
Duh v davno že odbegle čase plove: Slovenski rod je živel brez pravic, A iz duševne smrti v lepše dnove Poživljal ga mogočni Vaš je klic. Čast Vam, da žijemo še mej narodi, Ki klicali ste k dušni nas svobodi
Poslopje velikansko ste prosvete Zgradili na domačih naših tleh. Omike in svobode vrle čete, Naj spremlja Višji Vas na vseh poteh ! Borilci ste za doma čast in slavo Boreči pod napredka se zastavo.
Zato Ljubljana vsa se že pripravlja, Da pribocl Vaš dostojno proslavi, iz duše dna presrčno Vas pozdravlja Vse, kar v okrilje nje Vas pribiti. Poleg zastave plapola zastava V znak bratskega iskrenega pozdrava.
Kdo ne bi se veselil tega dneva, Ko praznik dvojen pridete slavit! Občutek sreče srca nam preveva. Radosti žar je čež obraz razlit,
O, kar Vas je slovanske mile zemlje, Ljubljana vse v ljubezni Vas objemlje.
V ljubezni Vas objemlje čisti, sveti, Kot mati more ljubljenca samo. Srce drhti v nemirnem ji trepeti, Da sprejme že v naročje Vas mehko. Iz duše globočin pa vzklik ji plava : Pozdravljeni v Ljubljani! Slava! Slava!
T. Dobsov.
Nagovor, s katerim seje predsednik „Zaveze" zahvalil na vsprejemu na ljubljanskem kolodvoru, glasi se tako-le:
„ Dovolite, častita gospoda, da se Vam za lepi, v resnici sijajni sprejem in za pre-srčni pozdrav zahvalim iskreno v imenu „ Za veze slov. učiteljskih društev".
Z velikim veseljem prihaja k Vam, v narodno Ljubljano, v Središče Slovenije, slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, da proslavi dostojno jubilej Njega Veličanstva presvetlega cesarja in desetletnico obstanka ,.Zaveze" prihaja tem raji, ker je bilo preverjeno, da ga sprejmeta z odprtimi rokami. In res, nismo se varali, prišli smo svoji k svojim. Niste i am prinesli k sprejemu v znak slovanskega gotoljubja hleba in soli, prinašate nam svoja srca.
Zaveza je ponosna na tako veličastnem sprejemu. Kaže ji, da je na pravem potu, da je zadača, ki si jo je postavila pred 10 leti v beli Ljubljani, prava, ter ji je v spodbudo v še intenzivnejše delo za naše pravice in za prospeh narodnega šolstva.
Slavnemu krajevnemu odboru izrekam za skrbno in vzorno prireditev vsega, kar je treba za zborovanje ,. Zaveze", za vso res bratsko ljubav najiskrenejšo zahvalo! Vrli krajevni odbor naj živi!" —
Dalje častitim Popotnikovim bralcem ne smemo pridržati poetično-krasnega prologa, kojega je zložil in pri jubilejskem koncertu dne 1. avgusta s prijetnim patosom dekla-nioval tovariš-pesnik gospod Engelbert Gangl. Glasi se tako-le:
Slavnostni prolog.
(Ob jubilejskem koncertu dne 1. avgusta 1898.)
In vprašam vas, gospoda slavna : Kaj Združilo danes nas je v domu tem ? Število to ponosno! Mož ob možu, Žena, mladenek venec ta cvetoči — Nad vsemi pa kot sladkotežke sanje Počiva duh slovesen, prazničen . . . Gospoda slavna, kaj je in zakaj ?
Tam daleč od srca slovenske zemlje, Od bele so Ljubljane, ki tako Oblekla slavnostno je krilo danes, Ki vas sprejela je kipeča vsa
V	ljubezni topli, čustvih blaženstva, Da čustvovanja, njenega mišlenja Izrazi se z razvnetih naših src Presladkimi čutili družijo
V	najčiščo, sladkoglasno harmonijo — O, daleč tamkaj od ognjišča so Siovenskega strmljenja, hrepenenja. Ponosa narodnega, svetega —
Tam daleč so domovi naši tihi. Kako so hrepenele sem nam duše — Zdaj tukaj smo! — Zelena Štajerska In tožni Korotan, Primorje naše, Dežela Kranjska nas poslala je K predragi materi — v Ljubljano belo! O, in še več! — Preslavni češki svet, Ponosna Morava, hrvaška zemlja Prekrasna — vsi poslali danes Med svoje brate so sinove svoje . . . In neštevilna so se srca ta V plamenih jasnih, ki rodi ljubezen Medbratovska jih najčistejša nam, Ta srca vsa so v eno zlila se! In misli naše in želje in duše Zgrnile so se tesno med seboj, Da en duh vlada le med nami zdaj, Ki spaja nas v edinstvu, kot da vez Srce bi k srcu trdno nam vezala . . . Deset mi danes let duh zre pred sabo . .
V	enakem je prijateljstvu takrat Združilo se učiteljstvo slovensko,
Ko mu po dneh jasnejših, srečnejših Nemirne duše hrepenele so. Slab je, kdor sam je, najsi mol Njegove žile čutijo zavestno. In zakon ta neoporečni nas Takrat je zvezal trdno med seboj, Da moč je zaigrala v vsakem udu, Da ogenj je razkošne nam zavesti Razširil tesni dih, da iz oči Nam srčni so pogledi v dni bodoče,
V	jasnejše, blažje dni vsi zakipeli, Da se zbudila veva v nas je spet: Kdor dela naj, on tudi naj živi!
In res! — Vsi, ki prisotni tu smo zdaj, 01) delu smo napornem doživeli Ta lepi praznik svojega združenja. Kako preteklost je teh kratkih let Razgrnjena pred nami slikovito!
V	ponižni goiski vasi, v mestu šumnem Stotisoč siplje toplih žarkov šola
V	ljubezni isti vsem! Pravično vse Objema nje čarobna, sveta moč. Vsem — najsi tudi so brez domovanja Dom ona je, dom vsakemu odprt! Stotisoč se odpira srčee nežnih
Tem žarkom mehkim, sto in sto jih duš Vsrkava slastno, kakor prah spomladi Luč sončno pije, da iz njega zraste Brezmejno morje cvetov pestrobojnih . . . A ni cvetu, ki ga rodi priroda. Da mogel njega bi najlepši kras Enačiti cvetovom, ki razvili Na plodni njivi so se duš otroških! Tako so nežni ti, tako so lepi, Da sebi kras je njih samo enak. In tem cvetom mi vladarji smo — Še več . . . mi stvarniki smo jim cclo!
In tu smo zdaj, da vzradosfe se duše, Ko bomo v resnem zboru združeni Razmišljali o delu let preteklih, Ki nam rodilo zlatih je sadov -Nam? — Malo nam, več drugim — domovini! A tudi nam ! — Saj v sveti slogi smo Iz nič se dvignili visoko, častno, Da cenijo nas in nas ljubijo Vsi isti, ki vedo, da domovinski Blaginji in bodočnosti je temelj
»Šolski muzej", ki se je ustanovil presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in šoli v Komenskega ulicah, otvoril je temi-le besedami:
„Dne 2. decembra letos bode mii svitli cesar Franc Jožef I. vzel v Svoje ro
Mladina, ki jo šola je vzgojila. To dela našega najlepši sad, To naš ponos je, naša je uteha, Ki nam prisego zbuja v duše dnu, Da zemlji svoji zvesti bomo vsi, Nji žrtvovali svoje vse moči!
Vse to ni nič! — Naš oče, naš gospod Na zlatem Dunaju praznuje god, Ko pred pol stoletjem s čvrsto roko Prijel preslavnih dedov žezlo težko . . . Ves svet se klanja mu! Ponosno on, Ljubeče in preskrbno vlada nam — Sinovom svojim bolj ne more oče! Knez je miru, krvavi ineč mu solzo
V	očesu budnem zbuja, v srcu skrb Rodi mu misel na viharni grom . . . Mir vladaj srečnim narodom! Ob njeni In v njem živi naj knjiga in pero, Saj ž njima dviga se blaginja ljudstvu! Krepi naj duša se, saj dušna moč Močnejša je in večja od telesne! Na duhu krepkemu je narodu Bodočnost srečna vekomaj odprta.
i Stoletja pol! ... Mi prišli semkaj smo, Da v slavnostnem trenutku damo Cutilom duška ... A kako? . . . Prevelik je, Preslaven, premogočen in predober! Skrbi nebroj, bridkosti brez števila Iz mladih let do sivih dni ga spremlja. A vse to zlo ga upognilo ni, Ni enega trenutka v žitju vsem, Da zabil nas bi iu le sebi živel! Mogočnost svojo vso, vse sile je duha Prejasnega naklonil v srečo nam. In mi se klanjamo mu vdani vsi,
V	ljubezni srčni in zvestobi večni Prinašamo mu srca v dar najlepši . . . Kako bi nam ne plula kri hitreje, Ker vstal nam danes je ta srečni dan, Ta sveti dan, dan naš ta veliki! In iz Ljubljane bele naj prelije Po zračnih daljah se pred zlati stol En glas samo . . . Stoletja pol! Kaj ni ta zlata krona trnja polna, Kaj ni to zlato žezlo kakor trs? . . . O, en glas k Tebi gre, mogočni car: Naj večna bo ti slava, slava, slava! A k carju tja v nebes višave sinje Gre drugi glas: Ti nam ga, Bog, ohrani!
Engelbert Gangl.
v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva kateri je provizorično nastanjen v I. ljudski deški predsednik »Zaveze" dne 2. avgusta dopoldne s
ulo 50 let, odkar je Njega Veličanstvo, naš pre-;c državno krmilo v mogočni in dragi nam Avstriji.
Vsak, kdorkoli se ozre po širni naši domovini, mora priznati, da so silno napredovali razni narodi, prebivajoči pod žezlom Habsburške hiše. In če vprašamo, kdo je bil tisti, ki je bil ustvaril ugodna tla vsestranskemu napredku, tedaj se mora reči, da nihče drugi, nego naš premili vladar. Njegovo človekoljubno srce je bilo, katero je razne narode v njih raznovrstnih, občekoristnih in naprednih početjih podpiralo ter pripomoglo, da so se v teku Njegovega slavnega vladanja tako visoko popeli v vseh strokah človeškega uma.
Zato se pa ni čuditi, ako avstrijski narodi porabijo vsako ugodno priliko, da ljubezen, zvestobo in udanost, ki jo goje v svojih srcih do presvetlega vladarja tudi očitno kažejo. Taka prilika se ponuja letos.
Fo želji presvitlega cesarja naj se ne praznuje Njegov jubilej s hrupnimi veselicami, marveč z ustanovljanjem dobrodejnih in občekoristnih naprav, zavodov in ustanov.
Zato je ustanovilo slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo v trajni spomin tega redkega praznika „Šolski muzej".
Delo ni dovršeno; položili smo pač temelj na katerem naj se naprava krepko razvija in rase ter postane nekako zrcalo našega narodnega šolstva in dober kažipot učitelju pri izbiranju za šolo potrebnih učil.
Dolžnost moja je, da izrečem v imenu slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva najiskrenejšo zahvalo vsem onim ki so pripomogli k ustanovitvi »Šolskega muzeja", v prvi vrsti gosp. poročevalcu pri lanski delegaciji, tovarišu Dimniku, ki je sprožil to misel ter deloval z jekleno vztrajnostjo in velikim naporom, da jo je tudi vresničil; slavnemu zastopu deželnega stolnega mesta Ljubljane, ki nam je podaril* 200 gld. podpore; visokemu deželnemu zboru Kranjskemu za ustanovnino 100 gld. in skozi 10 let po 100 gld. podpore. Slavni „SIovenski" in »Glasbeni Matici" ter slavnemu »hrvatskemu pedagogiškemu književnemu zboru", ki blagovolijo sodelovati v Šolskem muzeju; slavnim zavezinim društvom za njihove prispevke, bratom Čehom in Hrvatom za obile izdelke, dr. llolubu za poslane zbirke in vsem, ki so razstavili svoje izdelke, vsem najiskrenejša zahvala.
»Šolski muzej" je otvorjen."
JI. Zbor delegacije. (Dalje.) Predsednik »Zaveze" pozdravil je zbrane od poslance, ki so došli iz vseh slovenskih pokrajin, tako-le: Slavna delegacija!
V deseto se je sešla danes na povabilo upravnega odbora delegacija slovenskih in istrsko-hrvaških učiteljskih društev k svojemu posvetovanju.
Zdi se mi umestno, da se danes, ob desetletnici Zaveze, ozremo na njeno delovanje v minuli dobi. Ne bom našteval vseh mnogoštevilnih korakov, ki jih je storila v zboljšanje našega šolstva in sploh v napredek na duševnem polju, ne vseh naporov, da pribori za učiteljski stan ono častno stopinjo v človeški družbi, ki mu po njegovi imenitnosti in pravici gre, temveč opozoriti hočem slavno delegacijo na njen najvažnejši uspeh. Zaveza je dala povod, da so se po raznih okrajih še ločeni tovariši združili v okrajna učiteljska društva. V teh društvih se je začelo društvo marljivo gibati, prirejalo je zborovanje za zborovanjem ter se posvetovalo in sklepalo o potrebnih korakih, ki jih je treba storiti, da se povzdigne naše šolstvo na ono stopinjo, na kateri je že v nekaterih deželah razsežne Avstrije. Več ko polovica društev, ki so Vas danes poslala v belo Ljubljano, zbudila je »Zaveza" k življenju.
Poslala so Vas Vaša društva k zborovanju tudi zato, da Vam položi upravni odbor račun o svojem delovanju v minuli upravni dobi, da sodite, smo li delovali v Vašem smislu in storili vse, kar je imelo biti v prospeh našega šolstva, v povzdigo našega stanu in našega ugleda.	Dalje na struni 247.
^ CO CO CO Ol CD t-
lO co n Ol :

o u H
m
' 00 cs . 00 r-1
. oš 0J
s
rt rt
Oi: 2 «
s«a bo.
C "S <u ;
g
• dat ^ ~ rt >;« rt > ---S s
T3
>
c cu
O P
o.
' ' 00 . - 00 rt
13 .
S
-a s
£ S
CJ N rt
2 & » ~ bo 3
d?« «
S = -H'
- 1 -
Š ? f
H
s._
rt s
!— r7-(
Si o
HtS
S 3
, o	rt «	O >o	CO •S5	C cž
—	o	ce N		'C
o	-a		C3	O
CM	c	P,		J4
rt	rt M	g O	«5	
2 c S g 3
Je 3 >
rt .
rt ^	ce
•	bo
t*	oj O
&
S" o	5c
-n	o
C
jI >CO G O
' 2
O)
to
O <"
iS oi a g1
S?
■fflMOO S CD 01 a;
«3 bo
00 m 5
3 g o o
■s-gg
lis
P c ^
03 S
rtNP
'E" *
£ js
03
rt
«
—	£0
,—i	ij
rt	u.
03
rt »s a
-1 c . . > & 3 & T3
m 5 » i; o o o P« OPhOP
rt c.
■Z >co
5-B
rt
C > 11
>
		bJD	
—	c	a>	r
o	O)		u
C	m	PH	r
(U	O		J=
	p.		as >CO
-i			O s-> O —1

N ®
rt
QJ C
.M	_,
o
^	g;
>ce
CD
£	°
"S	m
""" 03
'5'S5
ož sž
>o > ■ ^ ?
a) N "a? a>
S. "o9
>co
o
.5 o
>o - -JJ C
iS
O ^
bli co co '-tU
.S
t-
CN I
CO
ca oo
a >
3 •a
. rt rt — - C
rt e S N g rt rt.*-J G M.2
l_rt
5 >
O O O
W
^3 -a -3 -
coocoooco
I i
CD ^ i« -rh (M
■ lO O <U O) CD CO CO 00 (N i
Ti CO CO D lO iO C *
I i I I I I 5S I I S I
I I I I I I I
I I I M J_
I II I I i
>co
2 >oo •
o g ■ > i
o
J ? S .g
~ = S g
_ u 3 r- ~
M 2 -a ® ^ >2 ■is — T3 -C 3 — o	O —
O	g g J« t«
a S	-a
> "33 Jd o S M
S S »
™ -T. TI - ~—-
O
^ 3 3 .'S o „ B^S > >r» ^a a; rt co
®
O O S
rS .s, c O) J 3 ^ CJ i.
m oo
L § a>;
s ° 'S
3 - ^ S
- >CJ ^ P C« O
» u,
O tJD>a(
•g e s
o o rt
osa
-.3 3
s ^ °
S .2.
3 P- N]'
O O O
^ o o -Z £ 3 > >2 3
S"3-S
m	o
bo co > 3 — o ^ o «0 bo "3 —• B S CO
3 iž n :s
S ® a -
Q >o CL, g
» o ^ -S -S-
—' >o >CQ
O) a O >«3
o o -a
<D	1 o M	CO O)	m ••—p D	o . p« • CO
»S	o	>o	•>3	'a?
		PS		
o	>o	O	o	>o ps
03				
	o	CO	>co o	o '
		O	s	>00 ■
' o +->	^		O t>	O
3 3
2 ? > "3 -S
s
- ° o i -^S-i £ ' 'S
3 3
t*
P
'-3 2 •
■ 0,0 o tu 3
is s -a 3®
o S
■I
-Ž3 >r- .
oo
o 2 ► ra
>co ^ O
-a |
o 3 ȣ je .t; ^ 3
S o-^ S
»o1 3

o" 3 ^ 0J
- 3
d) a>
rt ."S = iS p 3 .-S
« ^ - 'H
^ C 3 iS
?JS > -p 2
--------- « o S o B « S 'S
o o
^ C/j >'/.'
rt
c 02 (- -
s S-S-
S S o c >cc>oo H >

lOim^iOCDNOOCJO^tMM^lOCD^CO;
rt
-fe "Sb
CQ
Prišli ste, da daste novemu upravnemu odboru navodilo za prihodnje delovanje. K složnemu delu naj se združijo ž njim vsa učiteljska društva. Le v slogi bomo uspešno delovali, le v slogi napredovali. Bodimo in ostanimo složni!
V tem duhu pozdravim častito delegacijo ter otvorim zborovanje. Prav posebno pa pozdravljam gg. delegate učiteljskega društva »Narodna prosvjeta" v Pazinu, ki je na novo pristopilo k »Zavezi"! —
Potem sledeče poročilo gospoda tajnika o delovanju »Zaveze" od IX. glavne skupščine v Celju do 31. julija meseca 1898 1. priobčili smo doslovno v zadnji številki. V nastopnem pa podamo račun o dohodkih in izdatkih »Zaveze" v preteklem društvenem lelu, o katerem je poročal potem blagajnik gosp. Fr. Luznar (glej str. 246.). (Dalje sledi.)
Pismena delitev.
Učna slika* za tretje šolsko leto. I. Priprava (ustmena).
1.	a) Koliko je 1/3 od 9m? Odgovor.
Kaj smo napravili z devetimi metri? (Delili). Na koliko delov? Kako se imenuje eden teh delov? (Tretjina). Je-li tretjina večja ali manjša, kakor pa to, kar smo delili? Kolikokrat manjša? Vemo pa tudi zanesljivo, da je tretjina od devetih metrov 3»t? Kako bi se mogli tega prepričati? (Da bi 3m spet trikrat pomnožili). Zakaj? (Ker smo 9m poprej trikrat zmanjšali). Napravi to!
Smo torej prav izračunih? Kako veš sedaj to? Istotako: 1/4 od 8/ — % od 10 st. b) Koliko je lj,i od 9m Qdm?
Kaj bomo delili naj poprej ? Deli! Kako se boš prepričal, če si delil prav? Stori! Kaj lahko rečeš? (Delil zein prav). Kaj delimo zdaj? (6dm). Napravi!. Prepričaj se! Kaj rečeš ? Odgovori nalogi!
Istotako: 1/l od 8dm 4cm = 1/5 od 10 d. 5 j. =
2.	Z ostankom, a) Koliko je J/3 od Im?
Računaj! Prepričaj se! (Ker 3 X 2m (m). Koliko «/ smo torej delili? (6) Koliko pa bi jih imeli deliti? (7) Koliko m torej nismo delili? (1) Ta nam torej ostane, tega ne delimo. Odgovori nalogi!
Istotako: J/2 od 91= V4 od 6 st. Va od 11 j. =
b)	Zdaj hočemo deliti 6/ bdi na 3 dele.
Kaj delimo najpoprej ? Stori! Prepričaj se! Kaj zdaj ? Deli in prepričaj se! Koliko dl ostane? Odgovori!
Istotako: 1/6 od 15m ldm= 1/3 od 9 d. 4 j. = v4 od 16 st. 7 j. = Va od 18dm 3cm =
c)	Napeljava k smotru. Zdaj pa hočemo izračuniti na pamet sledečo nalogo: Nek oče razdeli svojim trem sinovom na smrtni postelji 123 K 99 //.; koliko dobi vsak? (Na koliko delov razdeli oče svoto? Koliko dobi vsak sin? (J/3) Kaj nam je torej izračuniti ? (Stori!)
Kakor smo videli, bilo je precej težavno, izračuniti tretjino od 123 K 99 h. Zakaj? (Ker se posamezna števila lahko pozabijo). Kaj bi bilo torej primerneje? (Zapisati jih). Napoved smotra: Hočemo se torej učiti pismeno deliti. Čemu se bomo to učili?
* Ta slika seveda ni namenjena za eno učno uro, temveč je učna celota (po Ziller-ju: metodična jednota).
II. Potlavanje.
1. V smislu delitve.
a)	Brez ostanka. Izračnniti hočemo, koliko je 1/2 od 8m 4dm.
Zapišimo 8m idm I Kaj hočemo s temi storiti? Kot znak, da bomo delili, napravimo dve diki, eno nad drugo. Kaj torej pomenite ti dve piki? (Da delimo). V koliko delov hočemo deliti ? Zapišimo še to! Beri zdaj! (8m 4dm : 2).
Kaj delimo najprej? Stori! Zapišimo! (=- 4m) Prepričajmo se! (Ker 2 x 4m = 8m). Teh 8/« zapisali bomo pod metre. Koliko m smo torej delili? Koliko bi imeli deliti? (Tudi 8m). Nam torej kaj ostane? Zapišimo to! (0) Kaj delimo zdaj? (dm) Zapišimo je sem doli. Deli in prepričaj se! Te 4dm zapišimo zopet pod dm. Smo-li vse dm delili? Na tabli: 8m Mm : 2 = 4m 2dm 8 m
4dm 4 dm
Kaj smo delili? V koliko delov? Kaj smo dobili? Podčrta j mo to. Odgovori zdaj!
(Polovica od......)
Istotako: 8 st. 4 d. 8 j.: 4
b)	Z ostankom : 6?« 5dm : 3 = 9 st, 3 d. 4 j. : 3
c)	5 d. 3 j. : 4 -
Deli! Prepričaj se! (Ker 4 X [ d. 4 d.) Smo-li delili vsedesetice? Kako najdemo, koliko nam jih še ostane, ali koliko nismo delili? (Spodnje odštejemo od zgornjih). Odštej !1 Koliko desetič nam torej ostane? (1). To le pa hočemo deliti z jednieami vred. Koliko jednic ima desetica? In koliko jednic imamo še deliti? (3) Zapišimo jih k tej desetici. Koliko jednic imamo zdaj povsem deliti? (13) Deli jih! Prepričaj se! (4X3 j. = 12 j.) Koliko desetič in jednic je to? Kam boš zapisal? Kaj storiš zdaj? Na tabli: 5 d. 3 j. : 4 1 (i. 3 j. — 4 d.
1 d. 3 j. — l~d- 2 j. 0 1 j.
Istotako: 7 d. 6 j. : 6 = 5 d. 1 j. : 2
9 K. 7 d. 6 h. : 8 - 6 st. 6 d. 3 j. : 5 -d.2 4~<1.~9 j. : 7 = 5 d. 7 j. : 8 - 7 st. 7 d. 6 j. : 8 = 3 K. 4 d. 5 h. : 4 = 6 K. 7 d. 0 h. : !)
2. V smislu meritve: Zdaj se bomo učili deliti na krajši način.
a) 9:3== Mesto: '/3 od 9, rečemo tudi „3 v9tih". Torej je vse eno, če število delimo ali pa merimo. Katero število boš torej delil (meril)?3 S katerim (s kolikimi)? Stori! (3 v 9tih je 3krat; ker 3 X 3 je 9; 9 zapišemo pod 9; črta; 9 od 9tih ostane 0). Mesto „0" napravili bodemo sedaj samo piko.
Odgovor: Če delimo (merimo) 9 s 3mi, dobimo 3 (ali: 3 v 9tih je 3krat).
1	Radi večje preglednosti postavi naj se znamenje „minus".
2	Ker se še nismo učili deliti manjša števila z večjimi, spremenili lmdemo 4 desetine v jedrne,o, in jih potem z ostalimi jednieami vred delili.
3	Radi doslednosti rabimo vselej izraz „deliti".
Na tabli: 9:3 = 3 9
Istotako	: 8 :	4 -	7 : 2	=	17 : 2	58 : 7
b) 86 :	2 -4	3	48 : 4 -	9	36 : 3	84(5 : 2 -
8 t?						
. 0 6						
c) 65 :	3 =	87	: 4 -	845	: 2	856 : 2 —
d) . 92 :	4	75	: 5 =	968	: 8 -	615 : 2 =
e) 78 :	5 -	96	: 7 -	863	: 6 -	823 : 8 =
f) 53:	7 -	531	: 7 -	642	: 9 =	905 : 9 =- 1
III. Združevanje (asociacija).
Beri števila, katera smo delili! Beri ista, ki nam naznanijo, na koliko delov smo jib delili! Beri ista, ki povedo, kolik je eden teli delov! Kakšno je to (zadnje) število, v primeru z onim, katero smo delili ? (Manjše). Kakšna števila torej iščemo pri delitvi ? Manjša. Pri katerem računanju pa smo iskali večja števila? (Pri množitvi).
Opomba. Na posameznem primeru pokaže se že zdaj lahko, da če se število, katero smo dobili pri delitvi, opet poveča, in sicer tolikokrat, za kolikokrat se je poprej zmanjšalo: dobi prvotno število (ki se je delilo).
IV. Odinišljanje (abstrakcija).
a)	Koliko števil imeli smo pri vsaki delitvi? (Troje). Katero teh je največje? Kaj smo storili s prvim? (Delili). Kakšno opravilo pa ima drugo? (Deliti na določeno število delov). Kaj nam pove tretje? (Kolik je eden teh delov). Katero teh treh števil ima torej največ posla? (Drugo). Zakaj? Mi ga imenujemo: delitelj. Katero število pa deli de-litelj? (Prvo). To-le pa imenujemo deljenec.2 Število, katero nam pove, kolik je eden teh delov, v katere smo razdelili deljenec, imenuje se količnik. (Ti pojmi se zdaj utrde). Beri deljence! Delitelje! Količnike! Katero je delilno znamenje?
b)	Kako delimo. Pri katerem mestu jamemo deliti? (Pri največjem). Pri katerem pa pri množitvi? (Pri najnižjem).
Kaj storimo, ako prvega števila na levem mestu ne moremo deliti ? (Pridenemo mu drugo nižjo, in delimo obe). Kako se prepričamo, je-li smo pravilno delili? (Delitelj opet pomnožimo, in iščemo ostanek). Kako? (S tem da odštejemo). Kaj napravimo z ostankom? (Če je na nižjem mestu še število, delimo ga z istim; inače pa ostanka ne delimo več).
Kako se lahko prepričamo, je-li smo sploh prav delili? (Količnik množimo z deli-teljem). Poskus.
To naj učenci sedaj pripovedujejo.
c)	Čemu smo se torej učili deliti pismeno?
1	Tukaj se še zmiraj razvija. Učence je- navajati, kako naj postopajo, če n. pr. vzamejo število preveliko ali pa premalo. V prvem slučaju uvideli bodo prav lahko pogrešek. Razvidno pa jim bo pri tem tudi namen »prepričanja".
2	Tukaj je jako umestno, predočiti učencem ta tri števila poosebljena, ter pri tem opozoriti na njih izpeljavo. Obrazilo „telj" imenuje zmiraj osebe po njih opravilu (učitelj, mučitelj), — torej: delitelj. Istotako obrazilo „eca imenuje osebe, s katerimi se večkrat kaj opravlja (učenec, mučenec), — torej: deljenec.
V. Vaja in uporaba.
1.	Zdaj sledi mehanična delitev, in to v kolikor najkrajši način. V utrditev vendar je še zmiraj treba staviti pojasnjevalna vprašanja.
N. pr. Deljenec je 99, delitelj je 8.
8	v 9tih je lkrat, ker 1X8 = 8; 8 od 9tih ostane 1.
9	zapišemo doli. 8 v 19tih je 2krat, ker 2 X 8 = IG; C od 9tih ostane 3, 1 od 1 ostane 0.
Odgovor: Količnik je 12, ostanek je 3. Tvarina za daljne vaje je v računici.
2.	Uporabne naloge so zelo velike važnosti, ker iz njih uvidijo otroci namen pismene delitve; to je pa tudi treba, ker inači postaja ista le goli suhoparni mehanizem.
Opomba. Omenjena tvarina zadostuje popolnoma za to stopnjo. Če znajo otroci dobro deliti z enoštevilčnim deliteljem, sme se zadovoljiti s tem vsak učitelj. Delitev z
dvoštevilčnim deliteljem pa je bolje preložiti v četrto šolsko leto. H. Druzovic.
- -
Slovstvo.
„Zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I., ki ljubi in vodi svoje narode kot pravi oče že petdeset let. Slavnostni spis za jubilejsko leto 1898". Slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil Janez Giontini v Ljubljani. Tisk J. Steinbrenerja v Vimperku. — Ta slavnostna knjižiea, ki zasluži vso pozornost slovenskega učiteljstva, je dotiskana. Knjiga ni le mična po vsebini in krasnih slikah, ampak tudi nje zunanja oblika ji daje slavnostno liee. Vsebina: Predgovor. I. Starši Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožeta I. II. Rojstvo Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. III. Bratje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. IV. Smrt staršev Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. V. Mladost Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. VI. Vojska na Laškem 1. 1848. VII. Franc Jožef nastopi vladarstvo. VIII. Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. v smrtni nevarnosti. IX. Poroka Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. X. Otroci Nj. Veličanstev. XI. Nj. Veličanstvo cesar v bitki pri Solferinu. XII. Bitka pri Kustoci in Kraljevem gradcu 1. 1866. XIII. Sprava z Ogri. XIV. 251etni jubilej. XV. Srebrna poroka. XVI. Ob Habsburški 6001etnici. XVII. Štiridesetletni jubilej. XVIII. Slike iz življenja cesarja Franca Jožefa I.: 1. Nadvojvoda Frane Jožef obdaruje vojaka. 2. Cesar in slepi poštni sprevodnik. 3. Cesar in stara mamica. 4. Cesar in revni družinski oče. 5. Povodenj na Dunaju. 6. Solze izbrišejo vsako krivdo. 7. Cesarjeva rokavica. 8. Cesar ob povodnjih. 9. Potres v Ljubljani 1. 1895. 10. Cesar, prijatelj otrok. II. „Rad bi videl svojega cesarja". 12. Cesar v šoli na Predilu. 13. Cesar Franc Jožef I. v vojaški šoli. 14. Cesar Franc Jožef 1. in stražnik. 15. Cesar krstni boter. 10. Invalid o cesarju Francu
Jožefu I. 17. Cesar Franc Jožef I., lep zgled po-božnosti. 18. Cesar Franc Jožef I., čestilec najsvetejšega Zakramenta. 19. Cesar Franc Jožef I. pri procesiji sv. rešnjega Telesa. 20. Kako je vdan cesar Franc Jožef I. v voljo božjo. XIX. Blago materino srce cesarice Elizabete. XX. Naš cesar, vreden naslednik Rudolfa Habsburškega. XXI. Po-božnost Nj. Veličanstev cesarja in cesarice. XXII. Zlati jubilej. Knjigo, obsezajočo 64 strani, krasi 15 lepili slik in sicer: 1. Na naslovni strani barvana cesarjeva podoba. 2. Cesar Franc Jožef I. 3. Drevo cesarjevega življenja. Ta velika slika ima podobo drevesa z 8 vejami in na vsaki veji je mala slika iz cesarjevega življenja in sicer a) 1848: cesar prevzame vladarstvo; b) 1853: cesar v smrtni nevarnosti; c) 1854: poroka cesarjeva; čj 1858: rojstvo cesarjeviča Rudolfa; d) 1859: cesar v vojski na Laškem; ej 1867: cesar se da kronati ogerskim kraljem; f) 1889: Smrt cesarjeviča Rudolfa; g) cesar pestuje svoje vnuke. 4. Nadvojvoda Franc Karol. 5. Nadvojvodinja Zofija. 6. Franc Ferdinand d' Este. 7. Maršal Radeeki. 8. Elizabeta. 9. Nadv. Gizela. 10. Nadv. Valerija. 11. Cesarjevič Rudolf. 12. Ce-saričina-vdova Štefanija. 13. Nadv. Elizabeta. 14. „Na-prej junaci, tudi jaz imam ženo in otroke!" 15. Petdeset let cesar. — Vsebina je posneta po najboljših nemških virih; nekateri podatki, posebno glede vojske na Laškem, so pa zajeti iz slovenskih virov. Knjiga je v vsakem oziru zelo pripravna za obdarovanje otrok povodom praznovanja cesarjeve 50letnice. Upamo, da bo slovensko učiteljstvo pridno segalo po nji, oziroma jo priporočalo v nakup.
„Družbe sv. Cirila in Metoda knjižiea".
Ravnokar sta se izdala te knjižnice
a)	XII. zvezek: »Franc Jožef I., cesar avstrijski" z eno podobo, 72 strani, spisal c. kr. učiteljiščni ravnatelj Frančišek Hubad, cena izvodu 15 kr. (100 izvodov 12 gld.).
b)	XIII. zvezek: »Andrej baron Čehovin" s štirimi podobami, 39 strani, spisal nadučitelj Janko Leban, cena izvodu 10 kr. (100 izvodov 8 gld.) — Tudi je izšla:
c)	64 strani obsegajoča knjižica: »Naš cesar Franc Josip I. 1848—1898" v nenavadno elegantni obliki s 27 jako čisto vtisnjenimi podobami. Spisal
in založil jo je družbini prvomestnik Tomo Zupan v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Cena tej knjigi je 15 kr. (sto izvodov 12 gld.) Te knjige eminentno patrijotične vsebine, ki so namenjene šolsk; mladini, najtoplnjše priporočamo vsem slovenskim rodoljubom, posebno pa vodstvom ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da bi jih ta naročevala v obilnem številu v razdelitev med šolsko mladež povodom slovesnega praznovanja 50letnice cesarjevega vladanju. Knjige se dobivajo pri Iv. Bonač-u, trgovcu in knjigovezu v Ljubljani, ter pri vseh knjigotržcih.

Listek.
±o
(Namizni govor pri učitelj (lastita gospoda, štovane tovarišice; premili brati Slovenci, Cehi in Hrvati!
Narodni izrek pravi, da „do tretjega gre rado". Ce se nanaša ta izrek na kaj lepega, veselega in prijetnega, tedaj izvirajo te besede človeku prav iz srca. Kako bi pa človek sedaj ne vskliknil: Oh kdo bi dan's vesel ne bil, K' mu pride tolka sreča, ko lahko reče, da „do desetega gre rado ?
To veselje, ta sreča zadela je letos tebe, dična naša »Zaveza".
O tvojem delovanju, o tvojih uspehih v dobi lOih let, ne bodem govoril, — to naloga je drugih; pa tudi je težko, dobiti kaj »izbranega" po toliko krasnih in divnih besedah. Zato krenem na drugo »stezo" ! Ker praznuješ ti dična, ti mična »Zaveza" loletnico svojega obstanka, dovoli mi, da se „po-bavimo" nekoliko s tem številom.; in ker se ti lahko reče, da si ne samo dična in mična, ampak tudi mlada, —
»Komaj si stara dvakrat pet let", — osmelim si udariti na struno, ki se mi zdi, da bi morala biti tebi prijetna. Doseženi svoj namen, prav meni; ne dosežem ga, pomisli,
„Da starost in mladost Čeravno sestri dve, Na razen hodite; Mladost namreč nori A starost se posti Za grehe mladih dni". Danes pa, — izjeme se dobž povsod, — nisi samo ti vesela, ampak tudi jaz in z mano vsi „si-vorji"
»KHeri danes tukaj so". Oj zagrabimo za — opis tega — letos tebi tako priljubljenega števila.
Število 10 je parno število po vsebini in obliki. Po vsebini, ker obstoji iz 5X2; po obliki, ker obstoji iz dveh številk. Na levi on - eden na desni ona — ničla. Torej je število 10 po spolu -
skem banketu v Ljubljani.)
mešano: »pol miš pol tič". On je pa jako »fin tič". ker ve kako je treba ravnati z nežnim, sladkim j spolom. Zato ga dobiš vedno na levi svoje „pre-cartane" ničle, katere nikedar ne zapusti kakor tudi ona njega. ne. Če izrečeš ali če zapišeš 10, ne moreš si misliti, ne moreš zapisati njega brez nje. Povsod in vedno sta skupaj, dajoč nam neovrgljivi dokaz, da ,,v slogi je moč". Kaj bi bil on brez nje? Revček po noči in po dnevu; vedno eden, vedno sam. A ona? Ničla v petek, ničla v svetek. Oba skupaj, namreč ako ima ona častno mesto na desni, — pa predstavljata ne samo dveh, — njega in njo — ampak kar 10 na enkrat.
Iz števila 10 izvirajo besede: desetica, desetina, desetinka, desetnik, desetonožci, desetletnica in — »dulcis in fundo", t. j. dobrota vseb dobrot — »desefak" — brez katerega bi nas ne bilo tukaj zbranih »kot listja in trave", da se poveselimo med seboj, pozabivši težave in muke vseh 10 trudapolnih, napornih šolskih mesecev. Te pa pustimo sedaj na strani in »obrnimo svoje oči" desetim najimenitnejšim stvarem na svetu. Katere so neki? 1. staro vino, 2. mlada žena, 3. kranjske klobase, 4. štajerski kopirni, 5. holandski sir, 6. tržaške fige, 7. koroški »krofi", 8. padovanski »salami", 9. kraški »štriiklji", 10. ženski — jeziki.
Sedaj pa poglejmo v zrcalo »preteklosti" — v „zgodovino", da vidimo, kakšno »ulogo" igra v njej število 10.
Grki so oblegali Trojo 10 let. Rimljani so imeli »d e c e m vire", ki so jim spisali 10 tabel postav.
Kserksova telesna straša je štela 10 tisoč naj-hrabrejših vojakov.
V 2. punski vojni so morali plačati Kartaginci Rimljanom 10 tisoč talentov in obdržati so si smeli samo 10 ladij trojeveslenic.
Sodoma in Gomora sta bili pokončani strašnim ognjem, ker ni našel Gospod niti 10 pravičnih.
Bog je dal Izraelcem 10 zapovedi.
Gospod je podelil zdravje lOim gobovim.
Najlepši pozdrav Gospodov obstoji iz 10 črk : mir vam bodi!
Od'Nerona do Dijoklecijana so bili kristijani lOkrat prav hudo preganjani.
10. avgusta je bil razdejan Jeruzalem.
Mahomed je živel same še 10 let po svojem begu iz Meke v Medino. Bežal je v Medino leta 622. in bežal v „krtovo deželo" 632.
10. septembra 1683. je dal zanetiti Sobjeski kresove po gričih okoli Dunaja, oznanujoč stiskanim Dnnajčanom, da se bliža pomoč.
Cesar Jožef II. je vladal 10 let.
V knjigi zgodovine sedanjosti pa čitamo, da imamo učitelji ob 10. uri 10 minut počitka.
Velika maša je navadno ob lotih.
Delavci niso zadovoljni z lOurnim delom.
Vojni zakon se predlaga v Avstriji vsakih 10 let.
Državni poslanci, ko sede v zbornici, imajo 10 gld. na dan. Letos pa so bili nekateri vredni, da jih dobe — 25.
Pri Dinkovcih (zamorsko pleme) da mladenič za »izvoljeno devo" 10 krav in 10 volov njenemu očetu, 10 krav pa njeni materi. Koliko več torej »cenijo" žensko pri zamorcih nego pri nas »omikanih" Evropejcih! Da-si je ženska pri nas
„Tak' bela kot mleko, rudeča kot kri, Tam črna kot oglje, kot zlodeji vsi", vendar mora dati zamorski mladenič za „črno zvezdo" svojega srca 3krat po 10 goved; po naši „šegi in navadi" pa je ženska ona, ki mora imeti „pod palcem" veliko doto, katero bi hotel marsikateri ženin kar precej „naprej ', meneč, da ženo lahko »počaka".
Letos ni mogla 10. štev. „ Popotnika" »na beli dan" tako dolgo, dokler jej ni došel na pomoč gospod »cvenk" telegrafičnim potom. Ako bi se to večkrat zgodilo, kar Bog ne daj, kaj bi imeli od tega? — lOkrat — nič!!! — Toda
„Megla zgini, — solnce sini" in — podajmo se k drugim znamenitostim, pri katerih nahajamo kot »zabelo" število 10.
Najpoprej 10 narodnih zapovedi:
1.	Spoštuj in ljubi svoj narod!
2.	Ne zatajuj nikjer svoje narodnosti!
3.	Uklanjaj se vedno narodni disciplini!
4.	Brani in ljubi narodne voditelje!
5.	Ne prestopi praga svojih sovražnikov !
6.	Ne delaj sramote milemu rodu!
7.	Podpiraj vedno svoje rojake!
8.	Ne sovraži svojega brata!
9.	Oziraj se le po domačih dekletih !
10. Ne imej poželjenja nad blagom nasprotnika; kupuj pri bratu!	(Konec sledi.)

Društveni vestnik.
učiteljskih društev"
avgusta mes. 1898. Luka Jelene, predsednik.
Iz ,,Zaveze slov. učit. društev".
Vse gg. učitelje in gospice učiteljice, ki so zavarovani pri banki »Slaviji" in so vpisani v nastopnem seznamku, prosimo prav lepo, da naznanijo nemudoma podpisanemu direktoriju »Zaveze", odkdaj so členi „Zaveze", oziroma členi zavezinega okrajnega učiteljskega društva. Direktorij „Zaveze slovenskih v Št. Juriju p. Kranj, dne 17. Drag. Cesnik, tajnik.
Seznamek
pri banki „Slaviji" zavarovanih slovenskih učiteljev.
1.	Praprotnik Franc, Mozirje.
2.	Klemenčič Ivan, Mozirje.
3.	Stukelj Ivan, Celje.
4.	Smole Jožef, Remšnik.
5.	Medvešček Peter, Opatjeselo.
6.	Ravbar Ivan, Temnica.
7.	Trost Ivan, Razdrto.
8.	Štrukelj Justina, Komen.
9.	Štrekelj Albin, Škocijan.
10.	Tomšič Jožef, Skopo.
11.	Debenjak Štefan, Materija.
12.	Fakin Anton, Repentabor.
13.	Pertot Jožef, Bazovica.
14.	Bogateč Kristijan, Ricmanje,
15.	Makarovič Ivan, Jelšane.
16.	Marin Jakob, Maribor.
17.	Ogorelec Anton, Vurberk.
18.	Cizel Mihael, Maribor.
19.	Krajnik Ivan, Podmelec,
20.	Šetinc Franjo, Ponikva.
21.	Mlekuž Anton, Cepovan.
22.	Prinčič Edvard, Pevma,
23.	Mlekuž Karol, Osek.
24.	Križman Ignacij, Gabrje.
25.	Kostanjevec Jožef, Col.
26.	Gnus Anton, Gornja Rečica.
27.	Pustišek Osvald, Blagovna.
28.	Štrekelj Jožef, Gorjansko.
29.	Kavs Janko, Šmarje.
30.	Zorn Ivan, Sv. Križ.
31.	Perko Lovro, Zire.
32.	Križnic Jožef, Lig.
33.	Vrščaj Ivan, Ljutomer.
34.	Reich Jožef, Ig.
35.	Pečnik Jožef, Brežice,
36.	Požar Anton, Trebče.
37.	Štrukelj Janko, Dutovlje.
38.	Pavlin Leopold, Gabrije.
39.	Pušenjak Tomaž, Cven.
4(1.	Bezlaj Jožei', Krško.
41.	Runovec Martin, Slov. Gradec.
42.	Burnik Valentin, Kamnik.
43.	Simončič Anton, Vrbovo.
44.	Strmšek Vekoslav, Št. Peter.
45.	Horvat Rudolf, Orehek.
46.	Berginec Anton, Povir.
47.	Šket Andrej, Podsreda.
48.	Druzovič Hinko, Poličane.
49.	Sekirnik Simon, Rogatec.
50.	Ceh Jožef, St. Andraž.
51.	Skaza Franjo, Št. Janž.
52.	Zmrzlikar Anton, Sv. Frančišek.
53.	Rakuša Franc, Sv. Bolfank.
54.	Mešiček Jožef, Globoko.
55.	Kovačič Jakob, Sv. Trojica. 5(1.	Kotnik Jožef, Zušan.
57.	Farkaš Ivan, Cirkovci.
58.	Gradišnik Armin, Hrastnik.
59.	Hribar Jožef, Postojina.
00.	Serajnik Domicijan, Ptujska gora.
lil.	Gombač Marija, Barkovlje.
02.	Cenčič Jarnej, Kamnik.
03.	Pečnik Vekoslav, Dobova.
04.	rukmeister Jakob, Cadram.
05.	Josin Teodor, Postojir.a.
06.	Brišnik Martin, Sv. Rok.
67.	Stres Anton, Sedlo.
68.	Rajšp Jožef, Studenice.
69.	Lasbacher Jožef, Ruše.
70.	Medved Jakob, Ponikva.
71.	Čuk Franc, Poddraga.
72.	Ipavic Peter, Temnica.
73.	Luvin Peter, Vojščina.
74.	Cenčič Davorin, Ločnik.
75.	Rošker Franc, Šmarje.
76.	Šuligoj Ivan, Dol. Zcmun.
77.	Benigar Anton, Tomaj.
78.	Katnik Marija, Gorjansko.
79.	Tance Avgust, Nabrežina.
80.	Justin Ivan, Št. Polaj.
81.	Leskovar Franc, Nova cerkev.
82.	Zacherl Franc, Cezanjevci.
83.	Scbneider Franc, Cezanjevci.
84.	Ceh Franc, Ljutomer. ■S5.	Judnič Davorin, Trnovo.
86.	Megušar Ricbard, Podzemelj.
87.	Goslar Hermina, Podzemelj.
88.	Glaser Anton, Remšnik.
89.	Kotnik Jožef, Zusen.
90.	Sekirnik Simon, Rogatec.
91.	Bisail Bibijana, Trnovo.
92.	Bisail Alojzija, Trnovo.
93.	Šribar Makso, Bela cerkev,
94.	Vozelj Ivan, Gor. Lušica.
95.	Zagoričnik Franc. Orešje.
96.	Slemenšek Franc, Podčetrtek.
97.	Svetlin Jožef, Makole.
98.	Ivoser Rudolf, Šmartno.
99.	Schatz Jožef, Sv. Lovrenc.
100.	Piši Ivan, Sevnica.
101.	Furlani Leopold, Št. Andrež.
102.	Budal Jožef, Grgar.
103.	Širok Andrej, Šmartno.
104.	Rus Vilibald, Kranj.
105.	Trost Karol, Št. Jarnej.
106.	Leban Franc, Trnovo.
107.	Tominc Blaž, Globoko.
108.	Cenčič Davorin, Ločnik.
109.	Cernej Ludovik, Cadram.
110.	Maršič Karol, Št. Lovrenc.
111.	Pečar Srečko, Št. Lovrenc.
112.	Vrečar Gašper, Teharje.
113.	Kenda Jožef, Sv. Lucija.
114.	Klemenčič Karolina, Trata.
115.	Jurko Jakob, Ziče.
116.	Plhak Hugon, Sladka gora.
117.	Planer Albert, Lemberg.
118.	Zotter Ivan, Gomilsko.
119.	Grmovšek Miha, Piljštanj.
120.	Dr. Romih Tomaž, Krško.
121.	Jug Otilija, Crniče.
122.	Dimnik Jakob, Ljubljana.
123.	Kajnih Valentin, Vurberg.
124.	Dršič Franc, Libušnje.
125.	Trost Karolina, Št. Jarnej.
126.	Trost Karol, Št. Jarnej.
127.	Kiferle Ivan, Podbrezje.
128.	Lesjak Dragotin, Ruše.
129.	Arnečič Alojzij, Pameče.
130.	Bregar Neža, Kranjska gora.
131.	Pouli Ivan, Sv. Venčeslav.
132.	Jelinčič Rudolf, Podbrdo.
133.	Brumen Anton, Podbrdo.
134.	Fras Janko, Št. Andraž.
135.	Kavs Ferdo, Zaga.
136.	Strgar Franc, Deskla.
137.	Piuk Amalija, Rajhenburg.
138.	Križman Franc, Leopa.
139.	Žmavc Ilrabroslav, Griže. 110. Vuga Justina, Sela (Ptuj).
141.	Lovrec Franc, Olimje.
142.	Koropec Ivan, Studenice.
143.	Sedevčič Blaž, Vogrsko.
144.	Horvat Rudolf, Zagorje.
145.	Šamperl Rudolf, Makole.
146.	Trampuž Alojzij, Banjšica.
147.	Schubert Angelika, Reichenburg.
148.	Šket Andrej, Podsreda.
149.	Sonč Jožef, Tolmin.
150.	Kante Matej, Sežana.
151.	Cej Katarina, Batuje.
152.	Čoli Jožef, Št. Jarnej.
153.	Schmoranzer Jožef, Celje.
154.	Nerat Miha, Maribor.
Ormož. (Vabilo.) Učit. društvo ormoškega okraja priredi v nedeljo dne 4. septembra mes. t. 1. v Ormožu proslavo 251etnice društvenega obstanka. Vspored. I. Zbiranje vdeležencev pri skupnem za-juterku v gostilni pri zlatem jelenu. II. Ob pol 10. uri predpoldne slavnostna sv. maša, pri kateri poje učiteljstvo. III. Ob 11. uri slavnostno zborovanje v šolskem poslopju, a) Predsednikov pozdrav, b) Cesarska pesem, cj Prolog govori gosp. Ant. Kosi. d) Slavnostni govor gospod Janko Košar. e) Petje. IV. Po slavnostnem zborovanju odkritje spomenika pokojnemu tovarišu g. Antonu Freuens-feldu na pokopališču, a) Govor, gosp. Josip Rajšp. b) Nagrobna pesem. V. Banket ob 1. uri popoldne na vrtu gostilne pri solncu. (Kuverta stane 70 kr. Oglasila vsprejema gospod Adolf Rosina v Ormožu.) VI. Koncert s petjem in godbo hardečkega gasilnega društva. K udeležbi prijazno vabi
učiteljsko društvo za ormoški okraj.
Sv. Peter ob sv. gori. (Vabilo.) Slavnostno zborovanje učiteljskega društva za kozjanski okraj vršilo se bode dne 1. septembra meseca t. 1. ob
—S^O
2. uri popoldne v Kozjem. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Slavnostni govor, govori g. E. Moric. 3. Pobiranje krajevnih popisov in nasveti o izdaji brošure „Kra-jevni in zgodovinski popis kozjanskega okraja v spomin SOletnega vladanja presvitlega cesarja". 4. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi E. Moric.
Vurberg. (Vabil o). Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje dne 1. septembra meseca t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Pomen in cilj pouka deškoročnih del (podava ravnatelj meščanske šole v Gradcu, gospod Fran Sollner). 3. Praktičen poskus z učenci v pletenju iz slame (g. Brumen). Tovariš Brumen, kateri se je letos udeležil tečaja za deška ročna dela, prinese v to svrho modele, ki jih je sam izdelal. Po zborovanju skupni obed v gostilni „Stadt \Vien". Častiti tovariši in tovarišice! Pridite gotovo polnoštevilno, ker podavanje in praktični poskus je za nas velike važnosti; žalostno bi bilo, ako bi se nam zamogla predbacivati brezbrižnost za stvar zarad slabe vdeležbe. Tudi tovariše in tovarišice, ki niso udje društva uljudno vabi Ziher, tač. preds.
Dopisi in razne vesti.
Slovenskim pisateljem!
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je pred nekaj leti od raznih p. n. čestilcev (ličnega in nepozabnega Slomšeka nabralo svoto 200 kron kot nagrado za najboljši spis „Slomšek kot pedagog". Ker po izreku ocenjevaveev takrat ni bilo za nagrado primernih spisov, vložila se je zgoraj omenjena svota v Ptujsko posojilnico ter bo narastla do bližajoče se stoletnice Slomšekovega rojstva 2t>. dne novembra mes. 1900 na 300 kron. Opozarjamo torej tem potom p. n. slovenske pisatelje in čestilce slavnega pedagoga na to nagrado z domoljubno prošnjo, da se že zdaj lotijo hvaležnega dela, katero bo uveko-večilo v pri prost i in lahkoUmevni besedi tega za štajerske Slovence toli zaslužnega moža.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj, mes. avgusta 1898. 1. Za odbor: Ziher.
(Imenovanj e.) Gospod Jožef Verbič, nadučitelj v Litiji je imenovan c. kr jvadniškim učiteljem v Ljubljani.
(Razširjene šole.) C. kr. dež. šol. svet štaj. proglasil je provizorično paralelko na dekliški meščanski šoli v Mariboru za definitivno, je razširil četirirazredno dekliško šolo III v Mariboru v pet-razrednico in je naročil, da se četirirazredna ljudska šola v St. Vidu blizu Ptuja razširi v šestrazrednico.
(Prošt v Tinjah, veleč. gosp. Lovro Serajnik) praznoval je 6. t. m. svoj 90. rojstni dan, 9. t. m. 63. leto svoje premicije, 10. t. m. pa 91. imendan. Cela vrsta jubilejev! In kako dobro je vplival ta blagi apostol zmernosti, vneti rodoljub in prijatelj človeštva, posebno mladine in učiteljev vsikdar na svojo okolico. Castitajoč vrlemu našemu naročniku, kličemo mu iz dnu srca: Se na mnoga leta !
(U m r 1 a j e) v Sevnici ob Savi gospa M a r i j a Mešiček roj. C e p u d e r , soproga tamošnjega nadučitelja in bivša učičeljica v Globokem, po večletni bolezni, komaj 31 let stara. — Bog daj blagi ranjki večni mir, zapuščenemu soprogu, vrlemu našemu tovarišu pa izrekamo tem potom najiskrenejše naše sočutje!
(Pri občinskih volitvah) v Vurbergu, ki so se pred kratkim vršile, bili so vsi 3 učitelji izvoljeni v občinski odbor. Čast zavednim volilcem!
Naznanilo in prošnja! Odbor „Pedagogiškega društa" naznanja cenjenemu učiteljstvu, da so iz prijaznosti prevzeli razprodajo »Slavnostnih pedagogi škili letnikov", tudi ti-le gg. poveljniki: Brinar (Črešnice-Konjice), Burnik (Metlika), Gradišnik (Celje), Grčar (Radovljica), Kalinger
(Toplice), Kocbek (Gornji grad), Kosovel (Sežana), Letnar (Mengiš), Mercina (Gorica), Mešiček (Sevnica), Nerat (Maribor), Novak (Idrija1, Papler (Borovnica), Porekar (Hum-Ormož), Suher (Ptuj), Supan (Brežice), Sega (Logatec), Tomšič (Ribnica), Turna (Postojna), Verbič (Litija) in gospodična Wessner (Ljutomer). Vse prijatelje našega društva vljudno prosimo, naj delajo na to, da knjige kmalu razpečamo, s tem poravnamo dolg v tiskarni in potem labko izdamo obljubljeno knjigo »Stavbne črteže".
Premembe pri učiteljstvu. Na Štajerskem :
Gosp. Jakob Kopič, nadučitelj v Lehnu imenovan je nadučiteljem pri Novi cerkvi, okraj okolica Ptuj; na njegovo mesto pa je na svojo prošnjo iz službenih oztov premeščen nadučitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, gospod Srečko Majcen; gospod Lovro Serajnik mlajši, podučitelj v Prihovi postal je učitelj na Rečici, gosp. Janez Še r ha k, podučitelj v Crešnovcih pa učiteljem v Kostrivnici. Isto tako dobila je učiteljsko službo pri Sv. Barbari v Halozah gdč. Izabela S ar k, dosedaj poduči-teljica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. gdč. Melanija Sittig pa je dobila mesto učiteljice na c. kr. ljudski in meščanski šoli v Pulju. — Detin. podučitelji ozir. podučiteljice so postali, in sicer: Na ljudski šoli v Grižah gdč. Ida Božič, dosedaj v Koprivnici, v Galiciji tam. zač. podučiteljica gdč. Ivana Novak, v Razvanju tamošnja zač. podučiteljica gdč. L u d-v i k a L a c k n e r - J a n a c h. — Gospod Avgust A c h i t s c h, zač. podučitelj pri Sv. Martinu blizo Vurberga je premeščen k Spodnji Sv. Kungoti. Kot učiteljici ženskih ročnih del ste nameščeni, in sicer: gdč. B e r t a Kožuh v Šmartnen na Paki, gdč. Amalija Jager pa na Studencih pri Mariboru. — Podučiteljica gospodičina Antonija S ter le v v Trbovljah stopila je v stalni pokoj, gdč. Olga De fra n ce schi, podučiteljica pri Sv. Bolfanku
pa je dne 17. t. ni. v Šturiju pri Ajdovščini umrla. V m. p.! — Na Goriškem: G. Tomaž Lukančič, def. učitelj I. plač. vrste v Gorenjempolju, je dobil službo stalnega učitelja-voditelja na enorazrednici v Gabrijah pri Sovodnjah. Stalni potovalni učitelj, gosp. Fran jo Gol.j a v Podlaki s podružnico Dol. Lokovec, pride za det', učitelja-voditelja v Plave. Na svojih mestih sta stalno nameščena: zač. nadučitelj gosp. V e k o s I a v U r b a n č i č za dvorazred-nico v Batujah in zač. potovalni učitelj-voditelj ; za Srednje-Kambreško, gosp. Miha Toroš. — Gosp. A 1 o j z i j K u r s c h e n, učitelj telovadbe na ženskem učiteljišču v Gorici je umrl. N. v m. p.!
Listnica uredništva. Piše se nam od dostojne strani, da so vsled dopisa „S Kranjskega" v 15. »Popotnikovi" številki ljubljanski gg. tovariši zelo ogorčeni in da se je zlasti onim, ki so si stekli za X. glavni zbor »Zaveze" velikih zaslug in žrtvovali mnogo denarja, zgodila velika krivica. Na to nam je omeniti, da naš namen nikoli ni bil in nikoli ne b o d e koga osobno žaliti. Vendar pa smatramo za našo časnikarsko dolžnost, da se ne-dostatki, ki našemu ogledu škodujejo, brezozirno razkrivajo v to, da bi se več ne ponavljali. — Dotični dopis smo prejeli od našega stalnega poročevalca, katerim so razmere po vsem znane. Sprejeli smo ga torej v polni veri, da je vse v njem resnično, a brez namena, kogu žaliti. Saj prav radi priznavamo — in to posebno povdarjamo — da so med ljubljanskim učiteljstvom prav delavni in na vse strani vzorni tovariši, katerim vsa čast! Prepričani smo, da se ti v zavesti svoje n ravne vrednosti po dotičnem dopisu niso čutili prizadeti, še manj pa užaljenim. Bog! — Gosp. J. Š.! Poslano prejeli, a prepozno za to pot. Obljubljeno — prosimo — pošljite nam vsaj do 1. septembra, če le mogoče, dovršeno. Prisrčno pozdravljeni!
4. avg. 1898
" it. ivITaT Razpis učiteljske službe. 1-2 Na slovenski dvorazrednici pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu se razpisuje podučiteljska služba po 11. plač. razredu, s prostim stanovanjem, potrebno hišno opravo in kurjavo.
Prosilci in prosilke naj vlože svoje redno opremljene prošnje neposredno pri podpisanem krajnem šolskemu svetu vsaj do 20. septembra meseca t. I. Krajni šolski svet Sv. Duh na O. V., pošta Luče-(Leutschach), dne 24. avgusta mes. 1898. 1.
Sl-1372 •	Razglas.
Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Martinu blizo Vurberga je s pričetkom zimskega tečaja 1898/9 umestiti podučiteljsko mesto s prejemki po III. plač. razredu in prostim stanovanjem.
Prošnjiki za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje — če še niso v službi tudi z dokazom avstrijskega državljanstva — najpozneje do 10. dne septembra mes. 1898. I. pri krajn. šol. svetu v Št. Martinu bi. Vurberga, pošta Maribor. Okr. š. svet v Mariboru, dne 11. avgusta mes. 1898. 1.
Predsednik: Kankowsky s. r.
st. 367.	Razpis natečaja.
(Slnžk učiteljev, event. učiteljice in poducVeljeT, event. podučiteljic.)
1.	Na trirazredni ljudski šoli v Slivnici v šmarskem šolskem okraju namestiti je novo sisteino-vano mesto učitelja event. učiteljice z prejemki po III. plač. razredu definitivno event. tudi provizorično.
2.	Na četirirazredni ljudski šoli na Rečici je namestiti novo sistemizovano mesto pod učitelja eventuelno podučiteljice po III. plač. razredu definitivno event. provizorično.
3.	Na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Katarini nad T r b o v 1 j a m i, krajni šolski svet v Trbovljah, je definitivno umestiti mesto učitelja in šolsk. voditelja jio III. plač. razredu in s prostim stanovanjem.
Prošnjiki in prošnjice za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti s spričevali o zrelostnem izpitu, o učni usposobljenosti in glede na mesto šolskega voditelja tudi z dokazom usposobljenosti za subsidiarično poučevanje v katoliškem veronauku, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. dne septembra meseca 1898. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Celje, dne 19. avgusta meseca 189S. 1.
Predsednik: Attems s. r.
št im>	Natečaj.	še-m, m.	Natečaj.
Na novo ustanovljeni enorazredni ljudski šoli	!	(Uči te 1 j s k o m es t o.)
z nemškim poučnim jezikom v Pe kr a h pri M ari-	Na prtrazredni ljudski šoli pri Sv. Lenartu
boru, katera se početkom zimskega tečaja 1898/9	i v Slov. gor. ima se z novembrom t. 1. definitivno
odpre, namestila se bode služba učitelja, oziroma šolskega vodje, z dohodki III. plač. reda.
Piosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje, predpisano opremljene, posebno z dokazom avstrijskega državljanstva kakor zrelostnim in usposobljc-nostnim spričevalom najpozneje do 14. septembra mes. 1898. I. krajnemu šolskemu svetu v Limbuš, pošta Bistrica pri Limbušu.
Okr. šolski svet Maribor, dne 17. avgusta mes.
1-	Predsednik: Kankowsky s r.
namestiti učiteljsko mesto z dohodki po 111. plač. razredu.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje s spričevalom zreloizpita in učne usposobljenosti opremljene prošnje do 20. septembra mes. 1898. I. pri krajnem šolskem svetu Šentlenarčkem in morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih.
Okr. šolski svet pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 18. avgusta meseca 1898. 1. 1-2	Predsednik: Kankowsky s. r.
Zalivala.
Podpisano predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dovoljuje si tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je X. skupščina „Zaveze slov. učit. društev" v Ljubljani vršila tako sijajno.
Posebno se pa zahvaljuje: Slavnemu krajevnemu odboru na čelu mu častni predsednik preblagorodni gosp. župan Ivan Hribar za obilni trud, ki ga je imel za prireditev glavne skupščine; slavnim narodnim društvom: „Narodnemu domu", „ Čitalnici", „Sokolu", pevskemu društvu „Slavec" za prepustitev vseh prostorov v ponosni palači, v krasnem „Narodnein domu"; gosp. Leop. Potrebinu za spretno vodstvo koncerta, vsem damam pevkam in gospodom pevcem, posebno solistom: A v g. Štefančiču, Fr. Serajniku, R. V r a b 1 u , ter gospicam Miri D e v o v i, Anici L a p a j n e t o v i, Pavli R a z i n g e r-j e v i in F a n i B i 11 i n o v i.
Presrčna hvala tudi vsemu narodnemu meščanstvu ljubljanskemu na blagohotnosti, s kojo so sprejemali slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo one dni v beli Ljubljani. Predsedništvo ..Zaveze slovenskih učiteljskih društev" po Kranjskem. Štajerskem. Primorskem in Koroškem v Št. Juriju pri Kranju, 7. avgusta meseca 1898..
Dragotin Cesnik 1. r.,	Luka Jelene I. r.,
tajnik.	predsednik.

Vele cenjeno učiteljstvo na Primorskem!
Uvaževaje nasvet nekaterih gospodov učiteljev na Goriškem, preskibel sem za naprej zalogo šolskih zvezkov tudi iz odločno slovenske tvornice Josipa Petrič-a v Ljubljani, katera daja nekoliko odstotkov v prid učiteljskega konvikta. Zato se nadejam in najuljudneje priporočam velecenje-nemu učiteljstvu na Primorskem, da izvoli imeti ozir na te okoliščine ter mi blagovoli naklanjati naročila svojih šol in tako posredno podpirati tudi konvikt svojih bratov in kolegov na Kranjskem.
Cene šolskim potrebščinam imam te-Ie:
Pisanke J. Petrič s sušilniki . . 190 komadov ti. 0 85 Pisala, ovita s papirjem, škatla 100 komadov „ dosedanje brez sušilnikov „ „ 0'65 25 kr.
Sušilniki, posebej...... ., „ 0-10 Peresa za šolo.....144 kom. 25—60 kr.
Risanke.......... „ „ 1 '70 Ročniki, dvanajstorica (ducat) . . . 3—18 „
Ploščice, jako lepe in zelo močne, 1/2 kope skupaj Svinčniki, „	„ . . . 6—10 „
po 6V2 kr.	Ravnila, „	. . . 14 „
Papir, srednje in do najboljše tvarine: predpisni (konceptni), zavoj 500 pol od ti. 120 navzgor, uradni, zavoj 500 pol od ti. 2'40 navzgor,	pisemski, zavoj (200 pol) od 50 kr. navzgor.
Zavitki (kuverti) zasebni in uradni 100 komadov od 20 kr. navzgor. Imam pa v zalogi raznovrstne in tudi najbolje in fineje pisarske potrebščine: papir, kuverte, peresa, svinčnike itd. itd. vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
Odličnim spoštovanjem priporočevaje se, bivam udani
V Gorici, 24. avgusta mes. 1898.	(i. Lif&dV.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vsebina. I. Njegovemu Velič. Francu Jožefu I. ob petdesetletnici vladanja Njegovega. — II. X. glavna skupščina „Zaveze slov. učiteljskih društev" dne 1. in 2. avgusta mes. 1898. leta v Ljubljani. (Dalje.) — III. Pismena delitev. (H Druzovič.) — IV. Slovstvo. (Novosti). — V. Listek. — Vi. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in razne vesti. — VIII. Natečaji. — Zahvala. — Inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.