/ja* NO. 106 /lMERi$k/i Domovina AM6RICAN IN SPIRIT /OR€IGN IN llANGUAGG ONLY £ SLOV6NIAN Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€fi Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, (SEPTEMBER 24, 1979 Slcof Alojzij Ambrožič iz Toronta med govorom o življenju škofa Friderika Barage pri Lurški Mariji na Char-don Road. Baragov dan 1979 v Clevelanda y (gnfftllno-dfriiki republik! je bil odstavljen "cesar" PARIZ, Fr. — Državni u-dar v Centralno-afriški republiki je strmoglavil “cesarja” Bokassa I. Ta bivši vojak v francoski kolonialni vojski je prevzel oblast pred 13 leti in se je izkazal kot eden najbolj krvoločnih vladarjev v Afriki. Leta 1977 se je pa kronal za “cesarja”. Po vsem. sodeč je hotel s tem postati bližji francoskemu cesarju Napoleonu I. Nov predsednik te gospodarsko zaostale države je 49 let stari David Dae-ko, ki je bil prvi predsednik neodvisne C e ntralno-afriške republike v letih od 1960 do 1966, ko ga je Jean-Bedel Bokassa — kasnejši Bokassa I. — odstranil. Dacko je znan kot zmeren in sposoben voditelj. V Parizu so sporočili, da so Dacko in drugi udeleženci udara v zadnjih tednih večkrat obiskali Francijo in se pogovarjali s francoskimi uradniki. Nobenega naključja ni, trdijo, da je francoska vlada takoj priznala novo vlado in obenem poslala kakih 450 vojakov v glavno mesto Central-noafriške republike Bangui z namenom, da Dacku pomagajo obdržati položaj. Najbolj zloglasen zločin, pri katerem jevB.pkašsa I. sam sodeloval, je bil pokol več kot 100 šolarjev v Bangui. Šolarji so namreč protestirali proti Bokassovi vladi in policijske oblasti so jih aretirale ter odvedle v zapor v Bangui. Bokassa je bil tako besen, da je odredil, naj policaji šolarje tepejo do smrti. Po nekaterih zanesljivih poročilih o teh žalostnih dogodkih, je Bokassa sam sodeloval pri vsem tem. Ko je prišlo do državnega udara, je bil Bokassa na obisku pri svojem prijatelju, libijskem samodržcu Moa-marju Kadafiju. Bokassa je takoj odletel v Francijo, kjer že dalj časa živi njegova žena in večina njegovih otrok. Brez dvoma je hotel zaprositi za Nov sporazum med ZDA in Mehiko o naravnem plinu WASHINGTON, D.C. — Ta teden pride na obisk v Washington mehiški predsednik Lopez Portillo. Pogovarjal se bo s predsednikom Carterjem glede odnosov med obema državama. Ti odnosi zaenkrat niso ugodni in obe strani sta izrazili upanje, da jih bo o-bisk Lopeza Portilla izboljšal. Zadnja leta so našli v Mehiki bogata nahajališča nafte in naravnega plina. ZDA bi rade te dragocene surovine kupovale po najbolj ugodni ceni, mehiška vlada pa zahteva zelo visoke cene. Spor med ZDA in Mehiko glede cene naravnega plina traja že več kot dve leti. Pred dnevi so v Washingto-nu sporočili, da so pogajalci obeh vlad končno dosegli sporazum o ceni omejene količine naravnega plina, ki ga bo Mehika začela pošiljati v ZDA prihodnje leto. Pogajanja so trajala približno 6 me-•secev. Čeprav je cena plina izredno visoka, ni pa tako vi- ' soka, kot jo je Mehika prvič zahtevala. Količina omenjenega plina bo obsegala okoli 3% vsega plina, ki ga sedaj ZDA uvažajo letno. Podtajnik tajništva za zunanje zadeve v Carterjevi vladi, Warren G. Christopher ki je podatke posredoval novinarjem, je zanikal vsako povezavo med sporazumom in skorajšnjim obiskom predsednika Lopeza Portilla. Visoki funkcionarji Carterjeve vlade pa so privatno priznali, da je Carter hotel sporazum doseči pred prihodom Lopeza Portilla. Ni dvoma, trdijo poznavai-ci razmer v naftni industriji, da bodo sedaj tudi drugi dobavitelji n a r a v n ega plina 2DA zahtevali povišanje cen njihovega plina. To velja posebno za sosednjo Kanado. Kanadčani ne bodo sprejemali nižjih cen za isti plin, bot jih bodo dobivali Mehi-banci. Gospodarstveniki priznavalo, da bo nova pogodba z Mehiko imela neugodne ekonomske posledice, predvsem Slede porasta inflacje. Izbire l33 ni bilo, nadaljujejo, ker gospodarski položaj v ZDA jrez tega plina bi bil še slab-si. Predsednik Carter je izra-zil svojo zadovoljnost nad izi-°ni, pogajanj in pričakuje, a bodo dosegli nove uspehe ' z Mehiko med obiskom pred-Secinika Lopeza Portilla. Nenehna inflacija uničuje vrednost ameriškega dolarja WASHINGTON, D.C. — Ni dvoma, da se bo vrednost a-meriškega dolarja v petih ali sedmih letih za polovico zmanjšala, če bo inflacijska stopnja v ZDA ostala takšna kot doslej, je izjavil eden u-radnikov ameriške uprave za zvezne rezerve Henry Vo-lich. Po mnenju Volicha so ZDA znova zašle v recesijo, ker je inflacija prisilila veliko A-merikancev, da manj kupujejo. Poglavitni vzrok manjše porabe je upadanje kupne moči porabnikov, kar je zopet posledica podražitev. Volich tudi trdi, da plače ne prispevajo k rasti inflacije. Kupna moč delavcev se je zmanjšala, zato jim ne kaže drugega, kot da z zahtevami za povečanje plač skušaj (j spremljati, če že ne premagati porast življenjskih stroškov. Novi grobovi Nellie Pintar V Manor Care negovališču v Willoughbyju je po dolgi bolezni umrla 72 let stara Nellie Pintar, roj. Rock v La-throbu, Pennsylvania, od koder je prišla v Cleveland leta 1927. Pokojna, ki je živela na 389 E. 160 St., je bila vdova po leta 1971 umrlem možu Josephu, mati Josepha in Eleanor Scott, stara mati Rieka, Candice in Colleen, prastara mati Stacy, sestra Jennie Podpadec (Florida), Sophie Milavec, Tonyja in Franka (vsi v Pa.) ter pok. Tillie Rich, Mary Jakopin, Tonke Oblak in Anne Arch. Bila je članica SŽZ št. 41 in Kr. št. 1 Progresivnih Slovenk. Pogreb bo danes, v ponedeljek, iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 10.15 zjutraj, v cerkev sv. Jeroma ob 11., nato na pokopališče Vernih duš. ■ HMM■ VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 70 F. Jutri bo delno oblačno z do 20% možnosti krajevnih neviht in nekaj toplejše. Najvišja temperatura bo okoli 74 F. Manj prebivalcev v Veliki Britaniji LONDON, V. Br, — Strokovnjaki v Veliki Britaniji so ugotovili, da v zadnjih štirih letih število prebivalcev v tej državi nenehno u-pada. Od srede leta 1977 do srede lanskega leta npr. se je število prebivalcev skrčilo za 17,000 in znašalo 55,836,000. Uradni statistiki to upadanje pojasnujejo z manjšim številom novorojencev in s podatkom, da vedno več prebivalcev zapušča državo, več, kot se jih priseli. politični azil v tej državi, kjer lastuje več bogatih posestev. Francoska vlada pa ga je izgnala in poslala nazaj Libija Čeprav je Centralno-afriška republika ena najbolj revnih držav na svetu, so tuji strokovnjaki mnenja, da ima bogata ležišča neizkoriščenih surovin. V Parizu pričakujejo, da bo francoska vlada navezala zelo tesne stike z novo vlado v Bangui in da bo začela pošiljati gospodarsko in vojaško pomoč. Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri IX. Zadnje utelešenje zla sta kapitalist in. fašist. Potem se pojavi junaška sila, individualna ali kolektivna, to je proletariat s KP na čelu. Ta premaga sile zla. Povsod vlada pravičnost, svoboda, enakost. Revolucionarni boj, ki spremeni svet v temeljih, je nujen in ni podvržen nobenim moralnim normam. Vse, kar je v prid temu boju, je upravičeno. Ta boj je sveta, nedotakljiva zgodovina. Ta boj je vir vseh pravic in vse slave. Ker je to boj svetlobe s temo, nasprotniki niso samo politično drugače usmerjeni, ampak zavezniki teme, izdajalci. Z njimi ni možna nobena sprava. Ker je revolucija postavila temelje novemu svetu, se nenehno vračamo k njej. Revolucija je nedotakljiva. Tako smo obrnjeni nazaj. Bistveno je za nami. V prihodnosti se ne bo in se ne sme zgoditi nič, kar pe bi bilo podaljšek revolucije. Po revoluciji se pojavi novi svet, nova družba, popolna družba. Če že ni popolna, je vendar treba trditi, da je popolna ali vsaj najboljša. Zato se prikriva vse, kar ni popolno. V časopisih lahko zveš vse o škandalih, ki se dogajajo v Ameriki, vse o bogastvu in korupciji nemških plemičev — o čem podobnem pri nas nič ali bore malo. In tako nastajajo šušljanja in šale. V Rusiji časopisi niti ne poročajo o letalskih nesrečah, ki se zgodijo pri njih. Teoretično se to v popolni družbi ne bi smelo zgoditi. Taka popolna družba je malo ustvarjalna in je zlahka blokirana. Po revoluciji se ni nič bistvenega zgodilo in se nič ne sme zgoditi. Kot da je čas zastal. Vendar zunaj še obstaja stari, kaotični, sovražni, tuji svet, kjer kraljujejo mračnjaške sile. Med našim svetom in tem starim svetom ni nobene kontinuitete. In čim manj stikov. če bi mogli; bi se zappli v svoj svet. V tem svetu vladajo sovražne sile, zato je potrebna budnost, zato se opravičuje omejitev svobode, ker te sile lahko zavedejo tudi koga od naših. Iz teh mitov'izhaja duali-stična, manihejska zavest. In taka je zavest, ki jo skušajo oblikovati v šoli. Zavest o dveh nasprotnih taborih, ki sta med seboj nespravljiva. To je dokaj primitivna zavest. Kristjani ne bi smeli zapasti v ta mistični svetovni nazor. Ne bi smeli gledati na svet dualistično, kot da so na eni strani junaki, na drugi pa podleži. Naša zavest mora biti katoliška, se pravi vesoljna, ki sprejema vse ljudi; ki ve, da gre meja med dobrim in zlom po sredi našega srca; da sta dobro in zlo pomešana v vsakem človeku in v vsaki družbi, ki skuša povsod, kjer naleti nanje, zmanjševati krivice, zmote in greh. Kristjan tudi ne bo oboževal revolucije ali kakršnegakoli zgodovinskega dogodka in nč bo delal iz njega abso-luta. Vse zgodovinsko — tudi revolucija — je podvržena neminljivim transcended!:. Iz Clevelanda in okolice PREDS. CARTER ODREDIL OSEBNO STRAŽO ZA SEN. EDWARDA M. KENNEDYJA Sen. Edward M. Kennedy WASHINGTON, D. C. — Govorice, da se bo sen. Edward M. Kennedy končno odločil potegovati se za predsednika ZDA prihodnje leto, se naglo širijo. Senator sam je začel govoriti tako, da tudi tisti opazovalci, ki so prej dvomili o verjetnosti njegove kandidature, ga sedaj smatrajo za resnega predsedniškega kandidata. Pretekli teden je Kennedy sporočil, da je dovolil ustanovitev posebnega odbora, katerega naloga bo proučevati vse možnosti glede morebitnega KennedyjeVega tekmovanja proti predsedniku Carterju. Po mnenju nekaterih poznavalcev političnih razmer v Washingtonu je še vedno odprto vprašanje, ali Kennedy sam obvlada potek nedavnih dogodkov, ali ga ti potegnejo s seboj. Skoraj po vsaki državi po ZDA so se v zadnjih tednih pojavili posamezniki in skupine, k izražajo svojo naklonjenost Kennedy)u in ki obljubljajo, da so mu pripravl-Ijeni pomagati do konca. Senator dobiva tudi več tisoč pisem vsak teden. Večina teh ga pohvali. Obenem je pa tudi porastlo število takih pisem, v katerih mu pisci gre- nim merilom. S temi merili bo kristjan sodil vse. Zločin je zločin, tudi če je storjen v imenu revolucije. Ob tej mitizaciji zgodovine in družbe, ob tem nekoliko arhaičnem ozračju, ki ga u-stvarjajo . miti, db tej malce otročji psihologiji, ki se oblikuje v tej atmosferi, vidimo, kaj krščanstvo pomeni za človeka in družbo. Najprej realizem, ki drži človeka v stvarnem času in mu brani, da bi uhajal v mitični, nerealni čas. Bog se razodeva tu, v tem zgodovinskem trenutku; v njem mi razodeva svojo voljo, prek dogajanja v mojem življenju in v družbi. Iz tega dogajanja moram razbrati, kaj je moja dolžnost. Ta zgodovinski čas je odprt čas, je poln možnosti in zahtev; to je čas, ki navaja človeka k vsestranski dejavnosti in ustvarjanju. Iz tega dojemanja časa — in to doje5-manje je značilno krščansko — izhaja ves moderni napredek. (Bo še.) Franc Rode zijo s smrtjo. Dejstvo, da sta bila njegova brata John in Robert žrtvi atentatorjev, močno skrbi ne samo Kenne-dyjevo družino, ampak tudi njegove prijatelje in Carterjevo vlado. x Osebna straža Pretekli četrtek je predsednik Carter odredil osebno stražo za sen. Kennedy) a. Stražarji so člani Tajne službe (Secret Service), ki ščiti tudi predsednika samega ter druge pomembne funkcionarje zvezne vlade. Ta osebna straža bo Kennedy) a ščitila, dokler obstoja možnost, da bo v resnici postal predsedniški kandidat. Leta 1972, ko je obstajala takšna možnost, je takratni predsednik Richard M. Nixon prav tako odredil osebno stražo za Kennedyja. Kot poročajo iz Washingto-na, so nekateri člani Kenne-dyjeve pisarne Carterja zaprosili, naj odredi stražo tudi letos. Carter je to takoj storil in Kennedy je izrazil svojo hvaležnost. Kennedyja so novinarji že večkrat vprašali, ali se ne boji nevarnosti, da bi ga nekdo skušal umoriti. Kennedy je odgovoril, da se zaveda te nevarnosti. “Zame pa to ni nobena obsedenost. Smatram, da sem realist glede tega.” Predsednik Carter Nenehen porast zanimanja za Kennedyja kot možnega predsedniškega kandidata v demokratski stranki je očitno vznemiril predsednika in njegove svetovalce. Skoraj vsak teden gre Carterjeva žena Rosalynn na politična potovanja po Ameriki. Pretekli teden npr. je obiskala državo Florida, kjer so se podporniki sen. Kennedyja že dobro organizirali. Predsednik sam pa je postal bolj bojevit napram nasprotnikom v lastni - stranki. v Pretekli četrtek zvečer je Carter povabil večjo skupino demokratskih k o n grešnikov na večerjo v Belo hišo. V kratkem nagovoru jim je povedal, da bn in njegovi svetovalci točno zabeležijo, kateri kongresniki, člani demokratske stranke, ga podpirajo in kateri mu nasprotujejo. “Tisti demokratski poslanci v spodnjem domu, ki nočejo podpirati mojo vlado in moje programe, ne morejo pričakovati, da jih bova jaz in moja vlada podpirala. Tako je,” je dejal Carter. Demokratski poslanec Thomas A. Luken, ki je te podatke posredovat novinarjem, je rekel, da je bilo ozračje zelo neprijetno za vse navzoče. Po vsem sodeč je bil Carter zelo jezen, ker je spodnji dom Kongresa zavrnil predlog, ki bi dopolnjeval pogodbo o panamskem prekopu. Pogodba je pa veljavna, ker jo je odobril ameriški senat. Predlog bi pa odobril izvajanje nekaterih pogojev, ki so v pogodbi. Zavrnitev predloga utegne povzročiti nove diplomatske težave s Panamo in seveda za Carterja. Drugi problem, s katerim Lep uspeh Kresa— Plesna skupina Kres je v soboto zvečer podala v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue lep spored narodnih plesov ob polni dvorani, ki je nastopajoče skupine navdušeno sprejemala in pozdravljala. K res lepemu uspehu Kresu tople čestitke! Sestra Fr. Varge— Ga. Anica Gerenčar, sestra pok. Fr. Varge se nahaja na 7220 Hecker Ave., tel. 361-0632, kjer jo je mogoče poklicati ali obiskati. V Clevelandu bo ostala dva tedna. Slov. telovadna zveza— Vaje Slovenske telovadne (zveze začnejo v četrtek, 27. septembra. Za mlajše otroke bodo od 6. do 7.30 zvečer, za starejše od 7.30 do 9. zvečer. Darovi— Ponovno so darovali za cerkev Sv. Avguština v Strugah: Antoni in Dorothy Orazem $30, Francis Novak, Anna Zak, Joseph in Josephine Ambrožič in Mari Orazem $50 in $1.00 za pošto (kateri je bil tudi poslan cerkvi), N.N. $20, N.N. $10, N.N. $10. Skupno je bilo poslano č. g. župniku Mirkotu Hrenu $121. Najlepše se vsem darovalcem zahvaljuje g. Frank Stropnik. Žalostno sporočilo— Rojak Frank Stropnik je dobil sporočilo, da mu je 19. septembra umrl v Mozirju svak Tone Bele, ki je bil pred 7. leti na obisku v Clevelandu. Okreva— Znani rojak John Lube z 1084 Addison Road, ki se je (ponesrečil pri padcu, sedaj okreva na domu. Huda nesreča— Huda avtomobilska nesreča v nedeljo zjutraj ob 5.10 mi na Inner Belt ekspresni cesti v Clevelandu je terjala 4 življenja. Vse žrtve so živele v St. Clairski naselbini. Mrtvi so: Sandor Zelenko in njegova žena Nada, s 5710 Bonna Ave., Ana Pavosevic z 6209 Schade Ave. ter Vlasti-mir Karapandzi s 1326 E. 55 St. Resne poškodbe ima lastnik avta Križan Filipovič z 1185 E. 61 St. Nesreča se je pripetila pri tkzv. “Dead Man’s Curve”, ki ga vsi vozniki v Clevelandu poznajo kot zelo nevaren ovinek. Naše iskrene sožalje družinam ponesrečencev. Vstopnic« v predprodaji— Vstopnice za koncert zbora “Fantje na vasi” v soboto, 6. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, si lahko nabavite v predprodaji. Kličite 432-2041 ali 881-1725. Vstopnice so po $3.50.' se mora Carter ukvarjati, je izredno neprijetna zadeva o-koli njegovega naj bližjega' sodelavca v Beli hiši Hamiltona Jordana. V New Yorku in Los Angelesu so nekateri uživalci mamil namreč trdili, da so videli Jordana, ko je za-užival kokain. Vse te trditve je Jordan označil kot izmišljotine ljudi, ki se skušajo na ta umazan način reševati pred sodiščem. Carter in njegova žena sta izrazila popolno podporo Jordanu. Zadeva j« pa novo breme obema. Ameriška Domovina i-it.i.i.r""’""j; 6117 ŠT. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ~ United States: ' $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months panada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months;' $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 106 Mon., Sept. 24, 1979 Balkan - interesna cona treh velesil Večkrat že se je v zgodovini mednarodna politika vrtela okrog evropskega “soda smodnika”, kot pravijo Balkanu. Od časa do časa je že tudi eksplodiral. Vse kaže, da se je začelo iz njega spet kaditi. Njegova zemljepisna strateška lega med vplivnimi področji Vzhoda in Zahoda mu nakoplje preglavice vsakokrat, kadar se na tem območju ali v njegovi bližini poruši ob--stoječe ravnovesje in se križajo koristi in zanimanja velesil. Komunistične. balkanske države Jugoslavija, Bolgarija, Romunija in Albanija so spočetka po zadnji svetovni vojni tvorile strnjen, Moskvi poslušen blok. A že 1948 se je s Titovo “osamosvojitvijo” začela ta enotna predanost krhati. Kasneje je Titovemu zgledu sledila Romunija. Zdaj hodi po njunih stopinjah tudi Albanec Enver Hodža, ki je najprej prestopil od Moskve k Pekingu in s nedavno odkrižal tudi tega. Narodnostna zavednost narodov postaja vsepovsod bolj zahtevna in manjšinska vprašanja vse bolj pereča. Najbolj nestabilne so notranje razmere v Jugoslaviji: Titova doba se naglo bliža koncu. Odnosi med nabodi in republikami niso zadovoljivi. Posebno pereče je srbsko-hrvaško vprašanje. Neurejeno gospodarstvo z rastočo pasivno trgovinsko bilanco, z nižjo proizvodnjo kot je povpraševanje na domačem trgu. Tito je zapustil državi svoje nedokončano življenjsko delo: ne-cstvarjeno enotno jugoslovansko narodnost, svoj nedograjen, nedozorel kalup komunizma in razpadajočo tvorbo “neopredeljenih” držav. Zadnje dokazujejo skrbi, ki jih imajo organizatorji konference “neopredeljenih” držav na Kubi septembra meseca. Poročali smo že, da je postavljena dilema: Tito ali Castro. Azijski nemiri (vietnamska intervencija v Kambodži, kitajski napadi na Vietnam, revolucija v Iranu L dr.) so doprinesli svoje k večanju zanimanja velesil za Balkan. Kitajski je na tem, da nadomesti izgubljene pozicije v Albaniji s kako drugo čelno postojanko v vzhodni Evropi. Obenem bi nekoliko padla v hrbet Rusiji. Zato Hua Kuo-fengovi obiski v Beogradu, Bukarešti in Atenah. Zato kitajsko navidezno ponujanje mastnih trgovinskih pogodb, a se je prvotno navdušenje nad njimi vsaj v Beogradu že zelo poleglo. ZDA skušajo preprečiti sovjetsko prisotnost v Sredozemlju in doseči od Beograda odklonitev morskih o-poriše Kremlju. Za dostop do zavzniške Grčije in Turčije si skušajo ZDA zagotoviti prost suhozemski prehod iz Italije preko Jugoslavije. Zato so postale malo bolj voljne dobaviti Jugoslaviji morda celo rakete in komplicirane elektronske naprave za drugo orožje, kar so ji doslej kot komunistični državi odrekale. Jugoslavija pa izdeluje že sama 80% vsega strateškega orožja, potrebnega za njen vseljudski obrambni sistem, 53% njenega državnega proračuna je namenjenega o-brambi! Zatrjujejo, da je Washingtonu na tem, da bi bila ob Titovem odhodu Jugoslavija dovolj oborožena m da bi bila jugoslovanska ljudstva dovolj bojevita za primer kakih nameravanih bratskih posegov s strani držav Varšavskega pakta. Sovjetska zveza smatra Balkan za svoje naravno prednje bojno polje, katerega mora na vsak način obdržati. Predvsem ne smeta postati Jugoslavija in Romunija preošabni ali celo pozabiti, kako zelo je njun obstoj odvisen od Moskve. Zato rožlja ob njunih mejah na bolgarskem ozemlju z orožjem in prenričljivo dokazuje, da je vsak čas voljna in tudi tehnično usposobljena uporabiti Bolgarijo kot izhodiščno ozemlje ' nroti nepokornim komunistom. Bolgarija, edini zvesti sovjetski trabant na Balkanu, je zato zdai tudi prometno tesneje kot kdaj prej povezana s Sovjetsko zvezo. Medtem, ko je bil prej ves tovorni — tudi vojaški —- promet usmerjen po železnici skozi Romunijo, je bil oktobra 1978 vzpostavljen stalen plovni promet po Črnem 'morju med Odeso in Varno. Dan za dnem naj bi vozili skozi vsa leto sem in tia dve sovjetski in dve bolgarski 23.000-tonski ladji, ‘'saka teh ima, kakor trdijo nekateri opazovalci, po 1H ladijske Krove s skupaj 39 tiri in morejo vkrcati ‘‘OS natovorjenih vagonov., Na t| način naj bi obšli te- 1 mve; ki so jih imeli pri skupnih vojaških manevrih, ko ” »nuni niso dovoljevali prevoza ruskih vojakov čez -mie ozemlie. Na eno samo ladjo lahko natovorilo ^0 tankov. Na letošnje manevre v Bolgariji so iz ZSSR , lahko neovirano pripeljali orožje, municijo in 1500 mož štabne in obveščevalne posadke, ki predstavljajo malone cel tehnični maneverski kader. Bolgarija je edina komunistična dežela, ki dobi več iz Sovjetske zveze, kot ji dobavlja. Trdovratno krožijo nepotrjene govorice o treh kompletnih sovjetskih divizijah na bolgarskem ozemlju. Najsi bodo govorice resnične ali ne, zadeva sovjetsko žuganje prav v srčiko jugoslovanskega in romunskega bitnega živca. In zaenkrat, vsaj tako izgleda, prednjači v tej balkanski igri Sovjetska zveza pred ZDA in Kitajsko. , S. S. Beseda iz naroda... LUDVIK ČEPON: Ob obisku v Rusiji Vtisi in misli. L Podnaslov naslednjega prispevka bi lahko bil: Rusija danes. Vhod — izhod. Ko praviš, da si bil v Rusiji, je skoraj brez izjeme prvo vprašanje, ki ti ga znanec, prijatelj zastavi: Kako dobiš dovoljenje za potovanje v Rusijo. Mora biti precej komplicirano, težko. V resnici ni ne komplicirano, ne težko, če potuješ v Rusijo kot navaden turist: z veljavnim potnim listom gotove dežele.- Sodeč po vprašanjih for-inularja, ki ga( moraš izpolniti, ko zaprosiš za vizo preko potovalne agencije, pa stvar lahko postane več ali» manj komplicirana.. Vprašdnjh poklica je najbrže najprej vrženo na tehtnico, ko gre za zaprošeno dovoljenje. Ni vseeno, kdo si po poklicu. Tovarniški delavec, uradnik, kmet ali pa znanstvenik — kemik — fizik, univerzitetni profesor, laik ali duhovnik. Enako je vprašanje dežele rojstva, kjer se utegne kaj zatakniti. Razlika je, ali si bil rojen v Ameriki, ali, kot jaz, v Jugoslaviji (sedanji) ali v Rusiji. Ko šem pred dvajsetimi leti zaprosil za vizo kot duhovnik (clergyman) s sliko v duhovniškem kolarju in seveda kot poprejšnji Jugoslovan, sem moral čakati na dovoljenje več kot tri mesece. Tokrat, ko sem zaprosil le kot učitelj — profesor, pa seveda zopet kot nekdanji Jugoslovan, pa je vzelo dovoljenje vsega skupaj komaj kaka dva tedna. Morda je bil postopek krajši, ker so me prvič našli kot nenavadnega ali so pa sedaj na splošno bolj popustljivi. Povsem jasno je, da se oko uradnika gotovo ustavi pri odgovoru “rojen v Rusiji’’. To je lahko v zvezi z drugim vprašanjem, na katerega moraš odgovoriti: namen potovanja. V mojem primeru je bil odgovor seveda enostaven: turizem. Mlajšemu laičnemu profesorju našega College-a, s katerim sva pripravljala turo skupaj, sem v šali pisal: Ne odgovori s “špijonaža”. Ne bo šlo. Turizem, v redu; drug je pa slučaj, če se odgovor glasi “obisk sorodnikov”. Nastane za konzularnega u-radnika še vprašanje: kakšnih sorodnikov, kje, za koliko časa. Da se dovoljenje v takem primeru lahko zavleče, je jasno. Glede obiska sorodnikov. Če kdo vzame redno turo in hoče v zvezi s turo obiskati sorodnike, mu je to možno na dva načina. Sorodniki lahko pridejo na srečanje na kraj enega ali drugega postanka v načrtu izbrane ture ali pa gre turist sam na dom sorodnikov ali v rojstni kraj ali v rojstno vas svojih prednikov j — slučaj, ki je vsekakor bolj pogosten —, če s tem turist ne 1 pretrga ture .popolnoma in se ne izloči iz potovalne skupine. Ameriške Oblasti močno svetujejo, naj turisti z ame- čejo obiskati sorodnike v Rusiji, to urede preko ameriške potovalne agencije pri ruski potovalni agenciji Inturist že pred odhodom iz Amerike. Inturist ne izključuje, pa tudi ne garantira možnosti takega obiska na licu mesta. Možno je pa dobiti tudi privatno vizo, to je vizo izven načrtne ture, za obisk sorodnikov za gotov čas in za gotov kraj.. Potnik pa mora v tem primeru zaprositi za vizo sam pri ruskem konzulatu v Washingtonu in sorodnik v Rusiji mora pričakovani o-bisk pr j javiti tudi svojim krajevnim oblastem in zaprositi za dovoljenje. Lahko si mislimo, da se proces v tem primeru lahko zelo zavleče. V Jugoslaviji je, za primero, kontrola obiskovalca sorodnika v toliko lažja, da mora o-bisk sorodnika biti prijavljen oblastem šele po prihodu. Velika večina inozemskih turistov potuje v skupinah. Lahko pa potuješ tudi na svoje kot posameznik, če je namen tvojega potovanja kaka posebna faza ruskega življenja kot šolstvo, zdravništvo, umetnost itd. Preko ene ali druge ameriške potovalne a-gencije, pa ne direktno, ti to uredi uradna ruska agencija Inturist. Enako je možno privatno potovati tudi z avtomobilom in to z ruskim inturi-stičnim vodnikom ali brez njega. Lastnik avtomobila se mora pa pri prihodu v deželo s podpisom obvezati, da bo po opravljenem potovanju vzel avtomobil s seboj iz dežele in to tudi v primeru, da ' se mu avtombil pokvari. Avtomobilist zaide lahko v' takem primeru v zelo neprijetne težave, ker avtomobila tuje marke ne more dati v popravilo v Rusiji. Preden gremo dalje. Kpj je Inturist, kaj je v imenu Inturist? Inturist je uradna dr-državna ruska potovalna a-gencija, ki ravno letos praznuje slovesno 50-letnico obstoja. Kaj je v imenu? Ime mi je bilo znano že z mojega potovanja v Rusijo pred dvajsetimi leti. Če bi malo bolj povrtal, bi moral to sam po-gruntati. No, tokrat sem vprašal ruskega vodnika. Se nisem zavedal, da je tako enostavno, predvsem za nas Slovane in posebej za nas Slovence. Inturist ni nič drugega kot skrajšano: inostranski turist. Inostranski, inostranec je redna ruska beseda za ino-zemec, beseda, ki tudi nam Slovencem ni neznana. Kot rečeno, je Inturist ruska državna potovalna agencija za inozemce. Je močno in podrobno organizirana doli do najmanjših podrobnosti, ki po sodbi nekaterih mejijo včasih že na enostavno piko- v primeru pomote prositi za upravičenje, prositi za razumevanje. Bomo pozneje videli nekaj takih primerov. Saj si lahko mislimo, da drugače skoraj ne more biti, da bi drugačno postopanje bilo režimu samo v škodo, saj so vprav turisti, tujci tisti, ki lahko širijo dober ali slab glas o Sovjetski Rusiji pp svetu. Ves turizem v Rusiji je pod egido Inturista. Inturist pa ne pripravlja tur direktno, ni direktno v zvezi s potniki. Inturist ima večje število a-merikanskih agencij, preko katerih potnik lahko stopi v zvezo z Inturistom. Te potniške agencije poslujejo kot nekake odjemalke Inturista. Praktično pa: začni s kakršno koli potovalno agencijo v tvojem mestu, na tvojem bloku in zveza bo hitro narejena. j Da za rednega turista ne more biti tako težko dobiti dovolj enja-vizo za potovanje v Rusijo, je dokaz število turistov, ki mora iti vsako leto v visoke stotisoče in to iz vseh koncev sveta. Samo o-bisk Amerikancev je po statistiki v letu 1978 presegel število sto tisoč. Turisti, s katerimi sem sam govoril ali katere sem sam srečaval, so bili poleg Ame-t rike iz Britanije, Francije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Italije, Skandinavskih držav, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Grčije, celo iz Maroka, Indije, Japonske in bili so gotovo še od drugod. Posebno pozornost so zbujali Indijci, moški v hindujskih turbanih, ženske v živobarvnih svilenih sarijih in Japonci v natanko krojenih in zlikanih hlačah in suknjičih, kot se za gospodarstvenike in trgovce spodobi in za-gre. In sedaj k postopku na meji, ki je za veliko večino turistov dandanes letališče pristanka v deželi. Zame je bila to Moskva. Najprej je na vrsti seveda potni list z vizo. U-radnik sedi v kabini toliko višje gori, da mu ne vidiš pod roke. Opazuješ pa lahko, kako potni 1st in vizo temeljito osvetljuje s posebnimi žarki od spodaj in od zgoraj, kat bi odkrilo možno potvorbo. Ko primerja-sliko in tvoj obraz, ti da sneti očala, če jih na sliki nimaš, kar velja še posebno, če nosiš črna očala. S pečatom na vizi ti uradnik vrne potni list. Na vrsti sedaj je carinski uradnik. Njemu se predshtaviš seve s prtljago in s posebnim vprašalnim formularjem, katerega si izpolnil že na aeroplanu ali po pristanku na letališču. Ta formular s, pečatom in podpisom uradnika moraš imeti pri sebi vso turo in ga izročiti pri odhodu iz dežele. V slučaju, da nimaš pri sebi potnega lista, ti ta formular služi kot identifikacija. Na formularju moraš med drugim najprej deklarirati, da ne vnašaš v deželo nikak-šne ruske valute v rubljih. Prijaviti moraš potem natanko, koliko denarja imaš s seboj v tuji valuti, pa najsibo to v bankovcih ali v čekih. E-nako je treba prijaviti vse dragocenosti' kot drage zapestne ure, dragulje, umetnostne predmete. Namen teh izjav je jasen: preprečiti črno-borzo. (Dalje) ------o—---- IVERI Ne zidaj svoje sreče na nesre-Ante Kovačič s Ko vrtnica ovene, ostane samo trnje. Ovid lovstvo in sitnarjenje. Ne tako osamljen primer! Po veli- ^ drugega. ki, veliki večini je pa Inturist za turiste zelo uvidevna, potrpežljiva, razumevajoča potovalna agencija, ki je vedno riškim potnim listom, ki ho- pripravljena na kritiko, ki je Fantje na vasi | CLEVELAND, O. — Živimo j v modernem času in si malo y težko predstavljamo, kaj so si ; ljudje izbirali za zabavo, * predno je moderna tehnika preplavila svet. Samo pomislimo — življenje brez disco, quad-systems, televizije, kino predstav, ali Monday Night Football. Kaj so prav za prav počeli s prostim časonrj? V “starih časih” so doma Slovenci odmerjen prost čas porabili na svojstven način. Eantje so šli “na vas”, kot so dejali, in so zbrani s ponosom veseljem in ljubeznijo prepevali slovenske pesmi. Skoraj neverjetno ali vendar resnično, da je ta način nekdanjih dni našel pot preko oceana prav v Cleveland. Ko so se mladi, tu rojeni Slovenci shajali ob slovenskih prireditvah, zabavah in ohce-tih, so take prilike porabili za petje pesmi, ki so jim jih izročili starši. Nato so se zbirali po stanovanjih samo za razvedrilo, ki so ga našli v slovenskem petju. Mislili bi lahko, da bi fantje v zapeljivi moderni zabavi pozabili na svojo dediščino. Toda ne — ni jim ostala samo kot spomin pripadnosti, ampak z navdušenjem jo hočejo obdržafti živo. ' ' Prevzeti z veseljem do take mere sd se odločili in organizirali svoj pevski zbor. Pri zbiranju imena za zbor so segli nazaj v stare čase, staro domovino in vzeli ime tistih Slovencev, ki so se zbirali po vaseh in peli. Zbor teh 17 pevcev se imenuje torej “Fantje na vasi” in je pod vodstvom Janeza Sršena. Odkar so se “Fantje” organizirali, so kot zbor nastopili, že na mnogih krajih, pred neštetimi poslušalci. Kdorkoli jih je slišal, pač mora priznati, da so vsi nadarjeni in disciplinirani pevci. Še večjo vrednost jim pa daje, da napolnjujejo svoje petje s slovenskim duhom in veseljem mladosti. “Fantje na vasi” bodo svoj letošnji koncert podali 6. oktobra v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Avenue. Pričetek je zgodaj, že ob 7h zvečer. Vstopnice so po $3.50 in se dobe v Frank Sterle’s Countryhouse, Bara-, gov dom, James Slapnik cvetličarni, Tony’s Polka Village in pri članih zbora. Po koncertu bo zabava in ples. Igral bo Alpski sekstet. Za te mlade fante koncert ni povsem toliko izraz nastopa, pač pa je okvir veselju, ki ga čutijo do petja. Pridružite se jim, ko se bodo zbrali in prepevali pesmi, ki so odmevale po slovenskih vaseh. Mojca Slak -----o------- Chicago pričakuje papeža LEMONT, lil. — Komaj je bil objavljen program za papeževo dvodnevno bivanje v Chicagu, so morali program dopolniti in spremeniti. Kako bodo ta dva dni urejevali promet in obvladali množico ljudi, ki bo želela priti čim bliže papeža, povzroča posebne skrbi. V Grant Pavk vsi ne bodo mogli. Zato bodo skušali dobiti prostore, od koder se najbolj vidi v park, kjer bo sv. oče maševal. Tak prostor je nad podzemeljsko garažo. V skrbeh, da bi se strop pod težo ljudi udrl, so vprašali strokovnjake za nasvet. Na en kvadratni čevelj so dali na treh krajih strehe težo za 150 funtov za 24 vir. Nato bodo z aparati ugotovili posledice pritiska. Ko to pišem, rezultat še ni znan. Na sprejem papeža se pri- pravlj aj o različne skup ind različno. Bryn Mawr Productions družba je dobila od Vatikana izključno pravico za zvočno snemanje papeževih maš v Chicagu. Izdali bodo zvočni trak in zvočne plošče. Ovitek za oboje je bil že natiskan nekaj tednov pred papeževim prihodom. The Chicago Public Library bo priredila “Vatikansko razstavo” od 29. septembra do 31. oktobra v “The Grand Army of the Republic Memorial Hall (78 E. Washington). Razstavljeni bodo verski časopisi in listine, sposojene od Vatikana in raznih čikaških Ustandv kot npr. Loyola University in Mundelein College. Razstava bo odprta od ponedeljka do četrtka od 10:00 dopoldne do 8:00 zvečer; ob petkih od 10:00 dopoldne do 5:00 zvečer; ob sobotah od 1:00 do 5:00 popoldne. V duhu ekumenizma bodo pripadniki vseh ver prižgali sveče V dnevih papeževega bivanja v mestu. Štiri tedne pred prihodom papeža so bili že vsi moteli in hoteli rezervirani za dneve papeževega obiska. Alderman Pucinski je pozval katoliške šole, naj za te dni odprejo svoje dvorane, da bodo ljudje, ki bodo prišli od drugod in prinesli s seboj spalne vreče, dobili tam zavetje. Javne osnovne šole bodo 5. oktobra zaprte. Na radio in televiziji so vsak dan novice v zvezi s papeževim prihodom. V vseh teh novicah sam samo enkrat zasledil besedo, da je namen papeževega prihoda “duhoven”. Upam, da bodo v cerkvah vsaj priporočali molitev za varnost papeževega potovanja; želeti pa bi bilo, da bi molili tudi za uspeh govorov in pridig, ki jih bo imel sV-oče ob tej priliki. Mesto Chicago bo podarilo papežu kip, ki ima za seboj svojo zgodovino. Kip je lastnina upokojenega okrožnega sodnika Harry-a G. Hershen-sona, ki je Jud. On je edini Jud, ki je dobil od papeža dvojno odlikovanje. Med zadnjo vojno je bil namreč v Italiji vojaški guverner province in mesta Milan. Papež Pij XII. ga je odlikoval s križem zasluženja Malteških vitezov in z Redom Laterana. Milančani so poverili italijanskemu kiparju nalogo, naj izdela 3 čevlje dolg in 1 čevelj širok kovinast kip, ki upodablja motiv iz 15. stoletja: 12 volov vleče voz s kardinalom in oltarjem. Kadarkoli je bilo mesto napadeno od sosednih držav, je kardinal ali nadškof šel sovražniku nasproti z oltarjem in spremstvom. Voz z oltarjem in kardinalom je vlekla vprega 12 volov. Sodnik Hershenson je prinesel kip domov. Ob neki priliki mu je kardinal Stitch dejal: “Veste, vi pravzaprav ne bi smeli biti lastnik tega kipa; dejansko je to cerkven motiv in bi moral biti v lasti cerkve.” Sodnik bo izročil kip ge. županji Byrne 19. septembra v Palmer House, ko bo alderman Roman C. P% cinski, ki je že dolgo prijatelj Hershensona, dobil “Scopus Award”. Kip bo Mrs. Byrne izročila papežu Janezu Pavla II. med obiskom mesta. P. Fortunat OFM -----o------ IZ NAŠIH VRST , Lorain, O. — Priloženo P°' šiljam ček za Ameriško Domovino za pol leta, ostanek pa . naj bo za podporo listu-PraV zadovoljen sem z listonu sarno pošta je včasih bolj P0 polževo. Lepe pozdrave'Vsem$ ' John MraftidH ALOJZIJ BREZNIK: f Študiral sem v mariborskem bogoslovju f S XXIV. Doma sem čez dan bil velikokrat sam, posebno o lepem vremenu. Oče je navadno zi-daril in je bil doma samo čez nedeljo. Mati in brat in sestra so bili zaposleni na posestvu. Moram priznati, da nisem bil navdušen za delo na polju. Nikoli se nisem naučil, kako obsipavati krompir, buče, fižol; nikoli se nisem naučil, kako pravilno vihteti koso. Zgodba o Trstenjakovem Tuneku v gornje-radgonski okolici me ni navdušila in me je plašila. Slišal sem, da se je Tunek, ko je bil na počitnicah iz Innsbrucka, kjer je preživljal svoja bogoslovska leta, postavil nekega jutra v vrsto domačih koscev. Na gospodarjevo znamenje so začeli kositi. V začetku je Tunek kosil s takim ognjem, da je bil prvi v počasi se premikajoči vrsti. Pa po desetih minutah je začel zaostajati; fantje so ga začeli spraševati: “Pje, Tunek, si že zmatran (utrujen)?” Po 15 minutah je nehal kositi. Zgodba ni povedala, kako je končal; bili sta dve možnosti: ali je koso vrgel na tla in se vlegel na travo in veselo priznal “nemrem (ne .morem) več”, ali pa je koso vrgel ha ramo in se molče obrnil proti domu. Pa me domači niso silili k poljskemu delu, ker sem pač bil bodoči “gospod”. So pa bili veseli, ako sem pomagal pri pašnji; krave sem pasel ali v sadovnjaku blizu hiše ali pa na travniku po košnji otave. In so bili hvaležni, da sem mnogokrat proti večeru šel k slatinskemu vrelcu (znani benediški vrelec kar na travniku; odprtina vrelca je bila obdana z dovolj nizko leseno ograjo, da sem lahko kleče dosegel v roko slatino). Pomagal sem tudi pri nabiranju jabolk za prodajo. Bilo je dovolj časa za branje. Zanimivo je bilo, da je oče bil bolje poučen o svetovnih dogod-^kih kot jaz; on je res “preštudiral” svoj tednik vsako nedeljo popoldne (bral je “Slovenskega gospodarja”, ki je izhajal v Mariboru); jaz j)a sem bolj površno prebral svoj dnevnik (“Slovenca”). Vse šolske knjige in skripta sem pustil v bogoslovju; bil sem na počitnicah. Knjige sem si sposojal od Bošteleta in Šema. Čeprav je čas počitnic naglo potekal, sem se vendar doma včasih dolgočasil. Pač moja tedanja nemirna narava. Zato sem toliko pešačil ali kolesaril po Slovenskih goricah, in včasih tudi izven mej Slovenskih goric, kakor sem že omenil. Pa približal se je konec počitnic. Zadnji dnevi počitnic so bili za poslovilne obiske pri dobrotnikih, birmanskemu botru, krstni botri, pri Polančevih, pri sosedih, pri sorodnikih, katerih pa sem imel zelo malo, skoraj nič. Tiste dneve je bila tudi trgatev v teku. Trgatev je bila važna tudi za kaplana in mež-harja, ker sta imela vinsko zbirco, Mežnar -org a n i s t Krajoc je sam. pobiral svojo zbirco; kaplan je imel pomagača. Precej prijetnih popol-dnevov in večerov smo preživeli pri družinah po končali trgatvi, ki ,se je končala včasih kar s celo pojedino. ; Prišel je zadnji dan počit-,nic. Zjutraj šeni. se. poslovil °d župnika in kaplana in Mežnarji; Čez dim mi je brat Pomagal zanesti prtljago do lenarške avtobusne postaje; Pmd odhodom me je mati vedno pokrižala na čelo in me poškropila z blagoslovljeno vodo in mi je želela božje varstvo. Na postaji sva se z bratom poslovila; on se je peš vrnil domov, jaz pa sem se z avtobusom odpeljal nazaj v mariborsko bogoslovje. Tisti dan je pomenil konec počitnic in začetek novega šolskega leta. Prve dneve so spomini na počitnice bili močni. Pa po nekaj dnevih so začeli bledeti, ker nas je vedno bolj objemal redni tir dnevnega reda v bogoslovče-vem življenju med šolskim letom. IX. Jugoslovanski vojak Pozneje bom omenil, da sem se iz osebnih razlogov odločil, odslužiti svojo vojaško dolžnost pred mašniškim posvečenjem. Skoraj vsi bogoslovci so odslužili to obveznost/po mašniškem posvečenju, razen bogoslovcev iz Prekmurja, ki so lahko odslužili svojo vojaško dolžnost že po tretjem letniku, ker so spadali v varaždinski vojni rajon, in so zato bili posvečeni v duhovnike že po četrtem letniku. Ko sem bil kot študent poklican pred vojaško naborno komisijo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, so odločili, da sem bil sposoben za jugoslovansko vojsko. Seveda sem se poslužil ugodnosti, da sem lahko to svojo dolžnost opravil šele po končanih študijah. Ko sem končal peti letnik bogoslovja, sem dobil poziv, da se naj javim v mariborski kasarni za odsluženje obveznega vojaškega roka, kar je za mene kot bogoslovca pomenilo, služiti v jugoslovanski vojski šest mesecev kot bolničar, ker je bil med Cerkvijo in državo dogovor, da bogoslovci niso nosili orožja in se niso vežbali v rabi orožja. Seveda sem si moral oskrbeti lesen kovček, črno pobarvan, z dobro ključavnico. Ko sem se javil v mariborski kasarni — ako se ne motim, je bilo v začetku novembra 1937 —, sem srečal nekaj sošolcev iz bogoslovja in tudi nekaj redovnikov. Zvedeli smo, da bomo poslani v Kragujevac v Srbiji. Potovali smo z osebnim vlakom v kupejih, določenih za potujoče vojake. A ta omejitev glede posebnih kupejev za vojake je prenehala južno od Beograda. Po prihodu v vojašnico v Kragujevcu so nam od-kazali skupno spalnico; postelje so bile železne in so imele precej tanke žimnice, pokrite s koci. Ob posteljah smo imeli svoje kovčke in v kovčki h svojo drobnarijo (pribor za britje, ogledalo, krtače, globin, pisma, zobna ščetka, milo in slično). Kovček je bil vedno zaklenjen, ker je kraja bila nekaj navadnega. Ako smo imeli kaj svoje hrane, je nismo smeli imeti v kovčku. Vsaka spalnica je imela svojega vodjo ali starešino, ki je imel pravico, p r e g 1 e d ati notranjost kovčka; in isto pravico so imeli drugi pristojni podoficirji. Seveda samo eno stranišče; vrata niso, segala do tal; brez toaletnega papirja; na ileh luknja za zvezo z gn znico, in mogoče dva mala nastavka z zarezami, da je .čepenje bilo manj utrudljivo FANTJE NA VASI | priredijo ji KONCERT | V SOBOTO G. OKTOBRA 1979 j| V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU p 6417 ST. CLAIR AVENUE 1 , ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER ||j IGRA ALPSKI SEKSTET U KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri zvečer. Igra Alpski sekstet. 7. — Občni zbor šole'sv. Vida. 7. — SKD Triglav v Milwaukee- 24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico v z banketom in koncertom SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda Slovenske koncert v SDD na Recher Avenue v Euelidu. Začetek ob 4. popoldne. ju, Wis„ priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 13. — Newburgh-Maple Hts. klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. DECEMBER 2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu. 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na ■ Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 14. — Podružnica št. 32, SŽZ 16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 proslavi 50-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue v Euelidu. Večerja ob 4. popoldne, ples ob 6. zvečer. Igra Richie Vadnal orkester. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesensM družabni večer. Igrajo “Veseli Sloven-ci”. 2J. — Občni zbor Slovenske pristave. 21. — Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” 28. — Dramatsko društvo Lilija praznuje 60-letnico svoje ustanovitve v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet. 28. — Pevski zbor Planina poda v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER ir se. podplati niso zmočili. Ero, umivalno korito z več vc dovodnimi pipami. (Dalje). 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo V j-SDD na Recher Ave. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 11. — Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. 16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani. 18. — Fare Marije Vuebovzetc priredi Zahvalni' festival, ©d 2. popoldne do 9. zvečer. KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo- 1980 FEBRUAR 16. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet. 17. — Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu. MAREC 9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave. APRIL 12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. JUNIJ 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva. 15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika. VESTI Stari most dobiva novo podobo MARIBOR. — Mariborski stari most preko Drave je bil že preteklo leto popravljen, vendar so ga obnovili le delno. Postavili so novo ograjo in obnovili hodnike in cestišče, pozabili pa so na obnovo kamnite ograje. Sedaj pa so se lotili’tudi tega posla in končujejo postavljanje svetilk na desnem delu mostu. Računajo, da bodo končali z deli že septembra. Kljub temu pa mnogi niso s tem zadovoljni, saj bi morala stati po zamisli urbanistov na tem mestu nova ograja, ki bi vezala most s starim okoljem. Žal pa za to ni denarja. V Sloveniji so umrli 28. avgusta; Ljubljana: Marija Bošnjak roj. Doma, Leopold Šauli, Janez Pengov, Drago Tre-bežnik, Milan Petančič; Zagradec: Frančiška Grego- rič; Črnomelj: Adolf Muller; Zagorje ob Savi: Ana Majdič roj. Zakrajšek; Jagnjenica: Dominik Bau; Lipica pri Škofji Loki: Niko Logar. 29. avgusta: Ljubljana: Francka Ulrich roj. Adamič, Ignac Jurjevčič, Janez Tomšič; Ig: Marija Černe roj. Brolih; Logatec: Hermina Okrožnik roj. Vodušek; Cerknica: Janko Urbanc; Trbovlje: Angelca Mivec roj. Klemenc; Stepanja vas: Vladimir gačnik. nik, Milan Benčič, Tomaž Gregorič, Marijan- Polj ec, Fani Korošec; Orehek pri Postojni: Kristina Jankovič; Žalna: Stane Prijatelj; Škofljice: Roza Petrič roj. Grat; Črnuče: Ivanka Čibašek roj. Štebe; ; Zavrh pri Trojanah: Viktorija Prvinšek; Gorenja vas: dr. Milan Gregorčič; Laško: Avgust Pinter; Ajdovščina: Drago Batista. 1. septembra: Ljubljana: Tončka Beč-Biz-jak roj. Huj an, Franc Povhe; Slovenj Gradec: dr. Dušan Cajnko; Šmartno ob Savi: Jože Za.vir-šek; Perovo pri Grosupljem: Anton Vodeb; češča vas: Marinka Sajovic; Koper: Amalija Markežič roj. Kocjančič; Kamnik: Marija Benčina roj. Zbašnik; Radlje ob Dravi: Zlatko Ogrinc. 2. septembra Ljubljana: Matija Andlovič, Frančiška Černe roj. Ferkov, Adolf Kolenc, Ivan Doler; Žalec: Jože Heric; Sežana: Vlasta Slavnik; Metlika: Klara Stipanic; Šmarje Sap: Ivan Jančar; Izola: Zora-Julija Sancin roj. Kozina. MALI OGLASI For rent 6 Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073. (100-106). For Rent , 3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0985? after 4 p.m. '(99-1.09) Po- 30. avgusta: Ljubljana: Ivan Sotlar, An- ton Južna, Alojz Štiber- JULIJ 20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. Živila in zobje Porenski stomatologi so sestavili črno listo živil, ki vsebujejo industrijski sladkor kot poglavitnega povzročitelja zobne gnilobe. Spiske so izobesili v zobozdravstvenih ambulantah. Na vrhu so bonboni in čokolada, Druge slaščice, keksi, pecivo, limonada, coca-cola, sadni led, sadne konserve in mezge so prav tako na seznamu. SESTANEK (LANOV SLOVENSKE PRISTAVE Odbor Slovenske pristave vljudno vabi vse člane Slovenske pristave na sestanek, ki bo dne 30. septembra ob 3. uri popoldne v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. Ta sestanek je sklican za pogovor sedanjih problemov in bodočih načrtov Slovenske pristave. Odbor lepo vabi vse prejšnje člane upravnih odborov, posebno pa še člane, ki hočejo postati bolj aktivni v vodenju Slovenske pristave. Vsi se moramo zavedati, da ima Pristava čez 700 članov. Ako bi jih bilo več bolj aktivnih, bi bila rast Slovenske pristave neomejena. Vsi Člani lahko na ta ali oni način pripomorejo s svojimi talenti, idejami ali deljbm k rasti Slovenske pristave. p Vsi prav lepo vabljeni! j xj 'i d Odbor Slovenske pristave FOR SALE — BY OWNER Euclid brick bungalow, maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many extras. Call 943-3028. _____________(x;. Stanovanje oddajo Oddajo 3-sobno stanovanje. Mesečno $90 in “utilities”. Pridite na 1150 Norwood Rd. po šesti uri zvečer. (105-107) HELP WANTED Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-8700. (X) FOR SALE 2 houses on one lot. Sh Vitus area. Call 692-3567 after 6 p.m. (105-107) Prijafel’s Pharmacy St Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR A G HO PRESCRIPTIONS MALI OGLASI /Housekeeping Woman to do weekly house-cleaning in Mayfield Village. Near Rte. 91 and Eastgate. Call 461-8191 after 5 p.m. (106-108) GENERAL OFFICE Full or part time. Must type, be neat, accurate, and high school grad. No experience necessary, will train to operate computer termina]. Good ^working cond. Call Rick 881-9101. Maytag. 1832 E. 55 St. Sibirsko eskimskega psa (Siberian husky) oddamo dobremu lastniku. Pokličite 431-3589 po 2. uri pop. FOR SALE Immaculate brick bungalow, newly carpeted and decorated, 3 bedrms., D/2 baths, new 2(4 car garage, close to everything. $65,000. Call 383-8617. V najem oddajo sobe zgoraj moškemu. 'Kličite 881-3824 HIŠO IŠČEMO v okolici sv. Kristine ali sv. Križa. Kupimo samo od lastnika. Bungalow ali ranč z 2 spalnicama ali s 3 spalnicami. 881-6792 (104-108) BY OWNER “ E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459. __________________________XQ Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. (x>: Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) _ BUILDING FOR LEAS'eT Up to 9000 sq. feet, call days 881-1393 (X) OFFICE CLERK Light bookkeeping, typing, filing. Coliinwood area. Call John Buber 249-2400. Stanovanje v najem 5 sob zgoraj. V okolici Sv. Vida. Kličite tel. 432-2976. (106-108) V najem oddajo štirisobno stanovanje spodaj, zadaj, na E. 63 St. Kličite tel. 731-4126 (108-107) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje zgoraj oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite tel. 881-7931 /A (106-108) HOUSEKEEPER (Full Time) COOK or TRAINEE (Full Time) KITCHEN & DINING . ROOM HELPERS (Part &/or Full Tibe) SWITCHBOARD RELIEF (Evenings & Nights) BUS DRIVER (Part Time) Hospitalization, Insurance, Uniforms, Meals & Vacations. Maturity is an asset. Must have transportation to grow with this new venture in. Westlake, O. OUR HOUSE 835-2110 HELP WANTED Typi st. Recent high school graduate preferred. Full time. Call Mrs. Cashin 241-1397. (104-109) GENERAL ” ()1 FlČ E Housewife going back to work? Filing, light bookkeeping, some typing, for estao-lished St. Vitus area firm. Friendly smaller office and pleasant surroundings. National Paper & Packaging' Co. 1240 E. 55 St. 391-6OC0 Ext. 221 Miss Keszenheimej (fx; 4,:'’ A: . % A ■1 Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Valdemar je pozdravljal na vse strani, smehljal se najprijaznejše in v tem oklepu, v katerem se je videl človek boljše kakor v zrcalu, je bil tako popolnoma podoben veliki sohi v Roztošk cerkvi, o kateri so nemški duhovniki rekah, da je to arhangel Michael, ki se je bojeval proti upornim tovarišem, iz katerih so potem postali hudiči, in vse strmoglavil v prepad, v katerem je jok in škripanje z zobmi na veke — tudi po sodnem dnevu. Za trenutek se je nagnil k ženinu, povedal mu nekaj, in Jitrenec se je nekoliko nasmejal. Pred dvorom je čakal starosta s srebrnim krožnikom, na katerem sta bila kruh in sol, okoli njega pa so stali njegova žena, gospa Adleta, Premisi z Vratislavom in oče Dobrogost. Kraljevič je vendar pozorno iskal še nekoga — Dragu-ško. A ni si upal vprašati po nji. Ledeni obraz na Premis-lovem obličju ga je prestrašil in bleda lica gospe Adlete so ga tudi vznemirila. Za trenutek je celo zadržal v prsih dih. Toda z vso silo se je premagal. ' Celo poletje je mislil na Draguško dan na dan, in ni mu bilo že mogoče dočakati, kdaj ga povabijo v Bukovsko v bodrski deželi na svatbo. Ko se je tedaj vrnil k bratu sporočilom, da so ga Bodrci enoglasno proglasili svojim knezom, je kralj Knut resno zmajazglavo; ni se vzradoVal, ampak pregovoril je: “Krone v slovanskih deželah imajo trnje, brat moj, katero opazi knez šele tedaj, ko si jo dene na glavo. Pazi in bodi previden, Valdemar 1 — Sicer bomo imeli za morjem celino pod nogami, a to nas bo stalo mnogo žrtev. Boljše bi bilo imeti v njih zanesljive zavez- nike, kakor jim vladati. Toda zgodilo se je že in jaz, brat, ti želim kot bodrckemu knezu obilo sreče!” Valdemar bi bil bratu zelo rad še nekaj povedal, toda ta hladnost ga je odvrnila od tega. Mladi kraljevič do današnjega dne ni izdal skrivnosti svoje duše. Na bratovem dvoru so se vendar že nekaj pošepetovali zaradi njegove molčljivpsti, češ, kakor da je pustil glavo v bodrski deželi. Toda nihče ni ničesar vedel, in Valdemar je molčal. Niti Estrichsonu ni zinil o tem ni besedice. Toda ko jo je zagledal na Jitrenčevi strani, bi bil najraje takoj iz polnega grla zavriskal; in kako rad bi ji bil namesto na bele ročice pritisnil poljub na cvetoča lica! In zdelo se mu je, da se mu je odvalilo s prsi velikansko breme in da bi prenesel štiri take oklepe, kakršnega je imel danes na sebi. Ožgana lica so mu zardevala v najtemnejši barvi. In skoraj ni niti vedel, da je že v preprosti, v naglici iz brun zgrajeni cerkvici, da oče Dobrogost govori zaročencema najpomembnejše besede, da vsemu ljudstvu, kar se ga je moglo zriniti sem notri, teko po licih solze v potokih, da je v svetišču slišati že tudi glasno ihtenje. “— križ utrjuje zakonsko zvestobo, da je trdna ko mra-mor, križ posipa zaročencema pot življenja z najvabljivej-šimi cvetovi, križ osveža zakonsko ljubezen tudi ko je lice že vraskovito, ko se lasje posrebre, križ daje vzajemni ljubezni cveteti tudi nad grobom, nad katerim zeleni trava, križ je najboljši porok o-troške hvaležnosti, odkritosrčne vdanosti, trajne ljubezni in ta križ večne ljubezni vama dajem danes v svatbeni dar.” IN LOVING MEMORY FIFTH ANNIVERSARY OF THE, PASSING OF OUR BELOVED HUSBAND, FATHER, GRANDFATHER AND GREAT-GRANDFATHER LOUIS L SLAPNIK Entered into rest on September 24, 1974 A beautiful memory of one so dear, We cherish still with love sincere. Till memory fades and life departs, You’ll live forever in our hearts. Sadly missed by: CLARA A., — Wife DONALD F., — Son NANCY, — Daughter-in-law LOUIS, AND SHELL! MARCH, Grandchildren LISA ANN MARCH — Great-Granddaughter Cleveland, Ohio, September 24, 1979. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsed-DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ niča Marija Mauser, tajnica Lud-Duhovni vodja Rev. Edward mila Glavan, 13307 Puritas Ave., Pevec; predsednik Joseph Basko- tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-vic, podpreds. Joseph Hočevar; taj. laher, zapisnikar Bogomir Glavan, Albin Orehek, 18144 Lake Sh. 31vd, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-, tel 481-1481; zapis. Frank Zupančič; stič, Angela Bolha, zdravniki vsi blagajnik John Turek. Nadzorniki: slovenski in družinski. John Hočevar, Joseph Hočevar, Do- Seje so vsako tretjo sredo v jan., minik Stupica, vratar Frank A. marcu, maju, jul., sept. m nov. v Turek Vodji atletike in mladinskih SND na W. 130 St. in vsako tretjo aktivnosti James V. Debevec in sredo v febr., apr., jun., avg., okt. John Hočevar. Za pregledovanje in dec. v Barago mn domu na St. novega članstva vsi slovenski zdrav- Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo zborni e vsak orvi torek Društvo sprejema člane od roj-v mesecu v conferencni sobi v zup- stva pa do 60 leta. Imamo najmo-nišču sv Vida ob 7:30 zvečer. Me- dernejše certifikate živijenske zava-sečni asesment se prične pobirati oh rovalnine plačljive 20 leč v slučaju 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. nesreče dvojna zavarovaimoa, v do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. !>R SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesntk; !5 E- Hill?dale’ 524-5201; zapisnikar d dnik H prijatel, podpred- -harles Virant,, blagajnik Josip W. ^ J PHiatel: tain*: sednica: Frances Prijatel; tajnic: Virant, James Wed. Anthony Cek SOO TrebLky Rd., Joseph W. Kovach. R]nchnK)nd He ghts 44143 tel 481-H St • J °992’ blaga]mcarka Josephine Jevec, in Ralph Godeči zapisnikarica Deborah J. Cek nad-SND Maple Hts.: zcmiki: Frank Drobmch, Helen Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna In Charles Zastavonoša _ . Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach Zastopnik za PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Aima Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; biag. Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z. Predsednica , Amelia Oswald Podpredsednica - Justine Girod Tajnica-Blagajničarka — Valeria Fortuna, 1002 E. 178 St., Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Madeline Debevec, Justine Girod. Seje /2 vrše ysak tretji torek v jan., mar., maja, sept., nov., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Gerk: podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., O. 44137, Tele. 663-6957: zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Krese- vic, Anna Christofevv. zastopnica za vse SND: Anna Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple' Heights. ,Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 22. aprila, 15 julija, 21 oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan. Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic, za Slo-Plut in Frances Modic, za slov. narodni dom Frank Plut, za Slovenski dom na Recher Ave. Frances Modic. COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel. tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. |aw°KovachaZastopniM za atletiko Troha, Frances Prijate! Zaupnika n booster club: Joseph W. Kovach f Federacijo: Arma Debeljak m n Ralph Godec. Zdravniki: dr. An- Josephine Jevec. Zdravniki vsi slo-;hony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, vensM. n dr. F. Jelercic. - Seje so vsak - Seje se vrše vsako drugo nedeljo nesec po kolekti v SND na 80. cesti, v mesecu ob 2. un pop. v šolski Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan :>et dni ali več. Rojaki v Newbur-ehu. pristopite v društvo sv. L 19613 Chickas^w Ave. ger' ,, ,r Tb™ Cleveland, O. 44119* IV 1-7473; Duhovni vodja Rev. Victor blag. Mary Iskra: zapisnikarica Predsednik Eugene Kogovse Antoinette Zabukovec; nadzornice: Podpredsednik: Anthony Tolar Mary Fakult> Frances Plut, Addie Fin. taj. Irank Žnidar, I06O6 , Humphreys. Vratarica Marilyn 3 Ave., tel. 761-6362 Fitzthum. — Seje se vršijo vsak 'omožna tajnica Bamella Žnidar prvi torek y mesecu v SDD na Re_ taj. Mary Korošec 761-1642 cher Aye ob 7;00 Poročevalke: Antonia Šuštar. Zastopnice Klub društev: Addie Humphreys, Anna Cekada. iol. . ilagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Jadzorniki: Joseph Ferra, Mary If, Antonia Lamovec /ratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. olph Žnidaršič, Dr. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ ___ — Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Anthony Predsednica: Ann Maver ■h. Podpredsednica: Mary Otoničar :je se vršijo vsak tretji četrtek Tajnica in blagajničarka: Roseanne esecii ob 8:00 zvečer v Sloven- Piorkowski, 1083 E. 64 St., n domu na Holmes Avenue. Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431- sesment se pobira pred sejo, od 6552 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Zapisnikarica: Marie Telic domu na Holmes, od 6. do 7:30 Nadzornice: Jennie Feme, Frances zvečer, če pade 25. dan na so- Maceroi, ali nedeljo, bomo od sedaj na- Rediteljica: Molly Dezelan pobirali asesment v petek pre- Seje se vrše vsak drugi torek v ib navadnemu času. Društvo mesecu ob 1:30 popoldne, jema člane od rojstva do 50 Asesment se pobira pol ure pred brez zdravniške preiskave ter sejo v družabni sobi v avditoriju •asle do 60. leta za zavaroval- sv. Vida. od $1,000 in $2.00 bolniške Asesment se pobira vsakega 25. v >ore na dan. mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Maceroi. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. Novi Dom #7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St.. Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary Živpder, Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi elanom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred”. Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadaorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. CLEVELAND ŠT 9 ADZ Predsednik Stanley Ziherl podpredsednik John Borsa. tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437; blagajnik Robert Menart; zapisnikar Stanley Ziherl Jr., nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA 11 (A.D.Z.) President — Louise Graham Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ • °»wfcMM4nifca Agnus /.agar. pod predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Aenes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter Marv Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1011 E. 72 St, 391-0282; zapisnikarica Marie Bondi Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel 1. nad. Virginia Hartman 2. nad. Theodore Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10724 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely Za Slov. Nard: Dom na Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E 2.64 St, Euclid, O. 732-8930, pod-predsednik Charles Delsanter, taj. Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068. Zapisnikarca: Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Lillian Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v raesagu, od 5:30 do 7:30 če pa ]e na sdboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mešecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV VIDA Duhovni vodja Rev. Edv/ard Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar lito (4 66 St. tel. HE 1-6933. zapisnikarica Marija Mausar, redi-teijica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Fetnec. — nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. masi, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Mary Kokal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najav. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v me-sčcu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA The Officers are: President — Olga Klancher 1st Vice President — Catherine Hopkins 2nd Vice President — Frank BradacH Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradash Aditogs ■— Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity Molly Frank Charles Tereek, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resniek Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Aye. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knjižničar — Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje šo vsak torek ob 8. url zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Mojca Slak, Ree-ka Dragar Tajnica: Mira Kosem, 29304 White Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-3313. Blagajnik: Frank Lovšin Nadzornika: Nejče Slak, Tone Hauptman Odborniki: Miro Odar, Janez Še-men, Peter Dragar, Musi Pogačnik, Martina Košnik in Metka Hauptman Arhivarka: Kati Likozar PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednica — Florence Unetich Podpredsednik — Don Gorup Taj. in blagajnik— Frank Bittenc Zapisnikarca — Betty Rotar Nadzorni Odbor — Steve Shimits> Frank and Ann Krištofi Arhivarke — Josephine TomsiCi Marie Lipold Pevovodja — Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SBD na Waterloo Rd. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980 Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik—- France Zalar st. Tajnica — Silvija Kmlc, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119, 261-5668. Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser. Oderski mojstri — Slavko Štepec> Frank Jenko Arhivar '— Srečo Gaser Bara —- Tene Štepec, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina Kuhinja — Vida Jakomin, Rezk3 Dragar, Marija Hočevar Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc Knjižničar — Frank Jenko športni Referenti — Tone Haupt' man, Rudi Hren, Štefan Režonja ml. Nadzorni Odbor — France Hr«n’ Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave* Slovenski domovi SLOVENSKI NARODNI DOM NA ŠT. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Rec. Sec. — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Josephine Zakrajšek Mary Batis Antonia Zagar Edward Bradač June Price James Novak Stan Mezic Louis Arko John E. Leonard August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin Alternates — Angela Lube, Lour* Azman . Seje direktorija so vsak tirUd torek v mesecu v sobi naapm1, urada S.N.t). Začetek ob 8 «r 1 11 do 4, Telč: 361-5115.