Mesto in dežela« —t. ,,Slovenski Gosoodar" je že opetovano povdarjal staro resnico, da je kmeftki stan rednik vseh drugih stanov. Kmečka hiša redi druge stanove s tem, da jih vedno zalaga z ljudmi, ki gredo v mesta, trge in industrijske kraje ter si tam izberejo poklic, redi jih pa tudi z življeiiiskimi potrebščinami, ki jih kmet prideljuje na polju, na njivi, v vinogradu,. v hlevu. "¦ Vojska je pa še prav posebkio pokazala, kolikega pomena je kmeeki stan, ker brez njega ne bi bilo hrane, brez hrane ne bojevanja, brez bojevanja pa ne zmage. Obenem se $& v tem času_ pokazalo, kako je indtistrija navezana ria kmefiki sta"n\ Zunanji trgi so naši industriji zaprti. Ce ne bibil kmeeki kapital, ki kupuje izdelke obr|ti in industrije, bi ti izdelki ostali meprodani in ototnik, tovarnar, trgoveč bi bili brez denarja. Industrija in trgovina torej vlefieta na se kmečki denar. Iz mest in trgov in industrijskih krajev pa ne te6e toliko denarja na deželo med kmete, ka.kor bi bilo prirruerno in potrebno. V razmerju metl mestom in deželo je opažati marsikatere nedostatke. Poglejmo jih nekoliko natančneje: 1. Velikoi kmečkegakapitala se n a 1 o ž i v i n d u s t r i j i. V kmetijstvo se ne stekajo denarna sredstva skoraj od nobene druge pridobitne stroke, pač pa se na tisofie in milijorfe kmeckega denarja v obliki obresti od dolgov,- zemljiškili posojil, dedščin, vlog v banke in mestne hranilnice itd., steka v mesto, v trgovino, v industrijo. Industrija pa denarja, ki si ga y svoji stroki pridela, ne da iz rok, marveč ga porabi za se ter ga pomnoži s kapitalom, ki ji priteka iz drugih pridobitnih panog.  Tako napreduje industrija, ne pa poljedelstvo. Posledica pa je, da dela industrija in trgovina navadno z velikimi doMčki, dočim so na kmetih silno reldka leta, da lahko reče kmet: ,,Hvala Bogu, letos sem dal toliko in toliko stotakov na stran." Ne raste kmečki profit, arnpak kmefiki dolgovi leto za letom zelo naraščajo. 2. Dežela pripomaga, daraste bla gost'anje mest. V mestu1 so šole, sodnije, politične in finančne oblasti, železniški osrednji uradi, bolnišnice, vojašnice, torej naprave in zgradbe, ki jih. je zgradil dan^čni denar, katerega v veliki meri plačuje kmet. Kaj bi bila mesta brez uradov, brez šol, brez vojašCine? Kakšno vrednost bi imela mestna zemljišča in posloplE? K vsemu temu plačuje nag kmet, pa nima od tega nikakega posebnega dobička. Naprave, ustvarjene z davčnim denarj&m, so torej v prijd mestu, ne pa toliko deželi. 3. Z dežele se mnogo mladih ljudi preseli v mesta in odnese s seboj tudi svojo dedščino z dežele v mesto. Tudi na ta na6in se ljudsko premoženje na kmetih manjša, dolgovi pa rastejo. Kme6ki stan žrtvuje pri tem dvoje: ljudi in denar. Iz mest na deželo pa pride le bore malo dedšftin. Ce ima kmečko dekle nekaj stotakov dedščine, si dostikjrat rajši poišče kakega železničarja, tovarniškega delavca ali pa moža, ki ima kak ,,kšeit",- nego da bi se priženila na kmetijo. In kmečki sinovi le po redko dobijo na svoj dom kako bolj petično nevesto. Ta pojav ni obžalovanja vreden samo s kmečko-gospodarskega stališča,, ampak tudi iz narodnega. Na deželi bi kmečko dekle s svojo dedščino ojačilo narodni živelj, gospodarsko mo8 slovenstva, a v mestih — saj vemo, kako jel 4. Kmečko ljudstvo beži z dežele. Ze prej smo povdarjali, da je kmečki staa nranišče za vse druge stanove, ker zalaga mesta in industrij-« ske kraje s svežim in dobrim človeškim blagom. Mftsto ali industrija tega deželi nikdar ne porrne. Kjnečke občine skrbijo, da se kmečka mladina r šolab aa deželi izobrazi, kmečka biša redi otroka tako dolgo, dokler si sarn ne more pomagati, nato pa zbeži z dft* žele v mesto, kiakor godno pišče od svoje koklje. Dokler otrok sa^n ni iinel dovolj moči za prehrano, m« je hila kmečka hiša dobra krušna mati; kskor ltitro pa čuti, da irna dovolj močne peruti, otfleti t mesto," v tuje kraje in tam daje tujim ljudein sroje delavne nioči na razpolago. Ko pa človek obnemore, ga Kaj radi iz mesta zopet pošljejo na deželo. V najboljšik letih, od 15. do 25. leta, beži na|ve6 ljudi t mesta.Ali pndejo kedaj nazaj? Da! A šele tedaj, ko so v mestih in industriji pustili svoje moči. Pridejo pad naizaj, a mnogokrat kot reveži, za katere mora cb5ina na njihova stara leta plafievati velike svote v Mralnicah, bolnišriicali ali jih"na kak drug način podpirati. Oni pa, ki so se slučajno obogateli, ne pridejo veS nazaj, ampak uživajo svoje premožsnje v mestu. Tako se zopet premoženje na deželi manjga, t mestib pa rase. 5. Tudi bogati kmečki ljudje bež i j o v m e s t a. Bogataš si misli: če morara plaCati davek, grem tje, kjer ga je manj plafiati in kier nnam več ugodnosti in zabave, torej v mesto. Mnogotero mesto ima namreč takodavčno politiko, da so davki in doklade nižje kot na deželi. Mesto iraa dobra prometna sredstva in nudi dovolj prilike za zabavo, Zato se mnogoteri, ki si je na deželi zaslužil de^ nar, pozneje odseli v mesto, kjer zauživa svoi denar^ Na deželi pa ostanejo revnejši ljudje. Dežela posta« ja tako vedno revnejša, mesta pa bogatejša. Bogatejše občine pa morejo svojim preblvalcem nuditi vedne večje ugodnosti in prijetnosti.. Tako vlefiejo na se vedno več ljudi, prebivalstvo na deželi pa se redno boli redči, množi pa se uboštvo in pomanjkanje delavskffi sil. 6. VojaštvQ odvzame kmeokerav? stanu obilo najboljših mofii. Dažola daje največ vojakov, ki služijo v najboljših letih, Vrh© tega pa kmečki in viničarski sinovi, ki sa služili 2 ali 3 leta pri vojakih in so si zaslužili kako zvezd® na ovratnik, navadno ne gpredo radi nazaj. Veliko jih ostane v mestu, gredo v fabrike ali pa k železnici. Drugi služijo dalje, Idokler si zaslužijo pravico za kako majhno uradniško mesto. Bivši 6as.,TiiSki slug& pa kaj radi vstopijo pri kaki gospodi kot koCijaži, sluge, vratarji ali poduradniki. Vojaštvo je 3 svoji-* mi kasarnami, skladiš6it fabrikami naseljcuo po mestih. Veliko trgovin živi od njega. Kmetj* poSiljajft^ denar svojim sinovom pfi vojakih. Veliko bolj teži vojaščina kmeta kot druge stanove že radi tega, kec se mesto sina mora za delo najeti in plačati hlapeo* To so gola in suba dejstva, ki spi-iču,jejo, kako se ljudska in denarna moč mest in industrije pja6uje na škodo kmečbega prebivalstva. Ta dejstva Iz-' pričujejo, da ni in ne more biti govora o kakih prednostih, ki jih. uživa dežela na škodo mest im industrijskih krajev. Nasprotno mora vlada skrbeti zato, da se dežela ne slabi vedno bolj in bolj v ljudskem m gospodarskem oziru. V tem smislu je blagopokojni po> slanec Povše pred leti izgovoril na zburovanju Slovengke Kmečke Zveze v Mariboru sled8f!o »namenite beseda: ,,Ti vlada glej, da se iz kmečkeg* tclesanebc odtakalo še več zdrave tolipotrebne krri, ampak poskrbi,- da bo kmečko telo ostalo čilo in krepke!"