MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradni&tvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. It / Talaton uradnlttva 2440, uprava 2408 lahaja razen nadalja la praznikov vaak dan *b 1*- url l Valja maaaino prajaman * upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen na doni ta Din / Ogtaal po ceniku > Oglasa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani « Poitnl čekovni račun IL 11.400 99 •JUTRA 99 Po Idenovi turneji Angleški »čuvar pečata« lord Anthony K d e n je zaključil svojo turnejo po prestolnicah Evrope in se vrnil v London. Obiskal je sam najprej Pariz, kjer je kon-feriral o položaju, ki je nastal z uvedbo splošne.vojaške obveznosti v Nemčiji, s francoskim zunanjim ministrom Pier-reom La valom in italijanskim zunanjim podtajnikom Fulvijem Sn vicliem; "ato je skupaj s sirom Johnom Sirno-11 o m prisostvoval v Berlinu konferenci z'Adolfom Hitlerjem, baronom N e u-r a t h o m in knezom B ii 1 o w o im, od tam pa obiskal spet sam L i t v i n o v a in S tal ji na v Moskvi, Becka in f* i 1 s u d s k e g a v Varšavi ter nazadnje dr. Edvarda Beneša v Pragi. Ta turneja lorda Edena je bila tako največ--'A kar jih je napravil kak diplomat v zadnjih letih. Ponekod je pomenil njegov ubisk prvi osebni stik po svetovni vojni. Veliko potovanje po kilometrih poti, ali Pa tudi po namenu in uspehih? Pred Vsem: lord Anthony Eden ni potoval s pooblastili, sklepati kakršnekoli sporaz-lime ali pogodbe, njegova potovnica je bila omejena, imel je naročilo le zbrati informacije za svojo vlado. Ob tej nalogi lorda Edena, najelegant-nejšega diplomata na svetu, torej ne moremo govoriti ne o uspehih, ne o neuspehih. Zbral je informacije, ki jih bo sedaj izročil siru Johnu Simonu, da jih angleško zunanje ministrstvo zaokroži, Predloži seji vlade, ki naj potem na tej Podlagi določi končno stališče Velike Britanije za konferenco sira Simona, La-^ula in Mussolinija v italijanski Stresi, !^ bo prihodnji teden. Kakšno bo to sta-pSČe, rezultirajoče iz informacij lorda kdena v Parizu, Berlinu, Moskvi, Varša-V| in Pragi, zaenkrat seveda še ni mo-Soče reči nič pozitivnega. Gotovo je le *°> da ima angleško zunanje ministrstvo sedaj točno sliko želj in hotenj vseh onih uržav in skupin držav, ki vodijo današnjo usodo Evrope. Točno ve, kaj hoče rancija, kaj Italija, kaj Nemčija, Rusija, oljska in mala antanta. Stališča so različna^ v mnogočem diametralno nasprotna. Celo Italija in Francija, ki sta si trenutno najbližji, nista do vseh podrobnosti enakega mnenja. Mussolinijev ulunek v »II Popolo d’ Italia« je dokazal, zasleduje Rim na koncu koncev vendarle druge in drugačne cilje, kakor Pa-nz: pa tudi pariška in rimska mednarod-np-Po!itiČna menta iteta sta precej različ-kar je naposled razumljivo: tu demo-racija, tam fašizem! Kaj bo storila sedaj Anglija, tega to-rel ne vemo, vse pa kaže, da bo hotela ubrati srednjo pot: kompromis! Okušala bo posredovati med vsemi temi najrazličneišimi stališči, ki bo zasledovala angleške interese, ki so docela odtujeni od interesov te kakor one ev-°Pske kontinentalne skupine. Pri tem se a seveda sama ne bo hotela angažirati ri nobeno stran. Da bo London najbrže nastopil tudi v Stresi in pozneje v l^pnevi to pot, nam potrjujejo v Parizu, Jer jih to angleško taktiziranje že moč-0 nervira in zmaguje zato vedno boij J-ndenca, naj gre Franclja svojo pot, ne-nfUaie se na Anglijo, in sklene vojaške I kte z vsemi državami, ki so priprav-iene zvezati se proti Nemčiji. Pariški Že napoveduje, da bo Pierre L a val 'eni; o priliki svojega bližnjega obiska Moskvi, s s vjetsko Rusijo vojaško gr u°‘ Ta zveza bi seveda Pomenila po-j b vzhodnega Pakta, ki je po nemški a Poljski odklonitvi itak neizvršljiv. Po-/leni,a bi pa tudi pogreb petnajstletnih a°vojnih prizadevanj za vsesplošni varani sistem in uresničenje novih blo- Zgodovinski seji angleško vladi Lord Eden bo izročil vladi poročilo o rezultatih svojega potovanja« na katerih podlagi bodo storjeni sklepi za Streso - Kaj bo Anglija sklenila? — V Parizu se pripravljajo na lastno pot LONDON, 5. aprila. Minister lord Eden se je včeraj z letalom vrnil iz Prage v London in s tem zaključil svoje obiske v prestolnicah Evrope. Za danes zvečer je sklicana seja angleške vlade, na - kateri bo lord Eden poročal o rezultatih svojih obiskov v Moskvi, Varšavi in Pragi. Na seji bodo na podlagi Edeno-vega poročila napravljeni sklepi za konferenco v Stresi in nadaljnjo taktiko Anglije v zadevah velike evropske politike. Kakor se zdi, bo na seji stavljen predlog, naj Anglija ne stori ničesar več za rešitev vzhodnega pakta. Anglija se ne sme pridružiti nobenemu paktu, ki bi urejal politične razmere na vzhodu Ev-rojje, pač pa naj s svojim uplivom dela na to, da se v vzhodni Evropi sklenejo razširjene pogodbe o prijateljstvu in arbitraži. Glede konference v Stresi bo Anglija predlagala, da se mora na njej na vsak način preprečiti izolacija Nemčije. Dela naj se nasprotno za izboljšanje odnoša- jev med Nemčijo in ostalimi evropskimi državami. Anglija naj nastopi kot posredovalka in ostane prav tako nepristranska napram Nemčiji kot napram Franciji in Italiji. Glede sklicanja sveta Društva narodov naj skuša Anglija upli-vati na Francijo in Italijo, da se že v Stresi doseže sporazum glede resolucije, ki naj se Društvu narodov poteift na nek način vsili in zaključi posvetovanje po možnosti že pred javno razpravo. V Streso odpotujeta sir Simon in lord Eden, v Ženevo pa bo potoval tudi Mac-donald, ki bo imel tam velik govor, v katerem bo apeliral na Evropo, naj poišče še ob zadnji uri sporazumno ureditev vseh vprašanj in zagotovi mir. PARIZ, 5. aprila. Poročila, ki prihajajo iz Londona, potrjujejo francosko domnevo, da bo Anglija skušala še naprej uveljavljati svojo politiko, od katere v Parizu in Rimu ne pričakujejo prav nobene koristi, Tu zmaguje vedno bolj prepričanje, da se bcsta morali Francija in Italija odločiti za politiko, ki je jx> njunem mnenju edina pametna v sedanjem težkem mednarodnem položaju. Francija in Italija sta se naveličali brezplodnih prizadevanj za splošni varnostni sistem v Evropi in bosta sedaj skušali realizirati svoje načrte, ki so v splošnem itak že znani. Mussolini je povedal te dni ponovno čiste odkrito, da je treba zavreči vsako upanje v razorožitev in v splošni mirovni sistem in seči po ustanovitvi bloka proti Nemčiji. V te bloku naj bi bile Francija, Italija, Rusija, Belgija in mala antanta. Po Mussolinijevem mnenju pa bj ta blo' pomenil konec Društva narodov, ki je imelo smisel samo, dokler je bilo mogoče splošno sodelovanje vseh držav na enaki podlagi. Od konference v Stresi se sedaj pričakuje zelo majhna korist in se posveča večja pozornost zasedanju Društva narodov. Avstrija ustanovi redno vojsko PO ZGLEDU NEMČIJE SE BO OBORO ŽILA TUDI AVSTRIJA. SLEDILI BOSTA TUDI BOLGARIJA IN MADŽARSKA. DUNAJ, 5. aprila. Včeraj popoldne je bila seja avstrijske vlade, na kateri so razpravljali o vprašanju uvedbe splošne vojaške obveznosti in organizaciji avstrijske vojske. Ministrski svet je bil soglasno mnenja, da je odobritev uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Avstriji po sklepu Nemčije samo posebi razumljiva. Avstrijska vlada bo zaradi tega storila primerne korake pri podpisnicah saint-germainske mirovne pogodbe. Zatrjuje se, da je zadevna spomenica bila italijanski vladi že dostavljena In ima Avstrija iz Rima zagotovilo, da bo Italija z vsemi silami podporila avstrijsko zahtevo. Določene so tudi že podrobnosti, kako naj se nova avstrijska vojska organizira. S tem v zvezi naj bi se razpustile formacije Helimvehra, čemur se pa voditelji Starhemberg, Fey in drugi odločno upirajo in bi mogla nastati Iz tega za Avstrijo nova resna notranja nevarnost. V tukajšnjih političnih krogih se ta sklep živahno komentira in naglaša, da pomeni nemška uvedba splošne vojaške obveznosti obenem avtomatično konec vseh utesnitev, ki so jih določile verseil-leska, saintgermainska, trianonska in neuilleska mirovna pogodba. Zlasti se poudarja, da zboruje istočasno tudi bolgarski vojni svet v Sofiji, ki se bavi z istim vprašanjem, kakor se je včeraj avstrijska vlada in bo najbrže tudi bolgarski sklep enak, dočlm je stališče Madžarske itak že znano. Tako je po tukajšnjem mnenju končno napočil čas, ko .se takozvane premagane države tudi še v zadnji točki izenačijo z zmagovalci. Kar se tiče Avstrije, so tu prepričani, da bo merodajno le mnenje Italije in Francije, ki gotovo nc bo drugačno kot pritrdilno. Tako je torej treba računati s tem, da se bo dal včerajšnji sklep vlade tudi brez nadaljnjega realizirati. Volna napetost v Afriki LONDON, 5. aprila, Reuter poroča iz Rima, da ima italijanska vlada točne podatke. ki dokazujejo, da se Abesinija resno pripravlja na vojno. O tem je bilo izdano v Rimu tudi že uradno poročilo. V sjjodnji zbornici pa je sir Simon odgovoril na neko interpelacijo glede Abe-sinije, da bo Društvo narodov vendarle ustreglo abesinski zahtevi in pride njen spor z Italijo v razpravo že na sedanjem zasedanju Društva narodov. FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI. PARIZ, 5. aprila. Danes se sestane vrhovni vojni svet k seji, na kateri bo storjen končni sklep o usodi onih vojakov, ki bodo dne 15. t. m. odslužili svoj ka-drski rok. Odločeno bo, ali naj ostanejo še nadalje v službi ali ne. Ob tej priliki bo najbrže reaktiviran bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Wey-gand./ Ta reaktivacija bo odgovor na reaktivacijo generala Seeckta in Luden-dorfa v Nemčiji. kov, naperjenih drugega proti drugemu. S tem bi bila postavljena Anglija pred dovršeno dejstvo. Kaj bi v tem primeru storila, ne ve nihče, najverjetneje pa je, da bi se umaknila s kontinenta in ostala na vse strani nevtralna, vsaj dokler je ! kdo z ogražanjem njenih vitalnih interesov ne bi Isilil zapustiti to nevtralnost. Vse, kar moremo torej reči po dovršeni diphnnatski turneji lorda Edena, je samo ugibanje. Položaj v, mednarodni po- litiki Evrope je slej ko prej moten, zdi pa se, da bo imelo vse to le končno zdravo korist in bomo že letos, morda celo že do konca pomladi, vedeli vsaj to, kdo je s kom in kdo je proti. Sedaj, žal, še tega ne vemo. Tako bo letošnje 'eto prav gotovo prelomnica, leto izkrl-stalizacije končnih smeri v evropski zunanji politiki. Odločilo bo, ali se ustvari novi red, ali pa se vrnemo k sistemu izpred svetovne vojne. —r. OBOROŽITEV RUSIJE. LONDON, 5. aprila. Letalski podtajnik Sassoon je izjavil na nekem zborovanju, da je sovjetska Rusija med vsemi državami na svetu v zraku najbolje oborožena. Poleg ogromne stalne vojske 900 tisoč mož ima tudi ogromno zračno bro-dovje. NEMŠKA MORNARICA. WASHINGTON, 5. aprila. Minister vojne mornarice je izjavil časnikarjem, da namerava Nemčija zgraditi mornarico 450.000 ton, kar pa ne bo kvarno delovalo na razmerje 5:5:3 med Veliko Britanijo. Združenimi državami in Japonsko. NEMŠKO LETALSKO BRODOVJE. LONDON, 5. aprila Reuter poroča iz Berlina, da je nemogoče izvedeti uradne številke, ki jih je Hitler sporočil siru Johne Simonu o nemški aviaciji. Kakor se iz Berlina izve. pa razpolaga Nemčija že sedaj s 1800 letali, posebno bombar-derskimi. JAPONCI ODKLANJAJO. TOKIO, 5. aprila. Po informacijah iz Moskve je Rusija predlagala Angliji vzhodnoazijski pakt. Iz zunanjega ministrstva se izjavlja, da Japonska k takemu paktu ne hi mogla pristopiti. Japonska upa, da tudi Anglija ne ho sprejela takega načrta, ki hi pomenil ogrožanje japonskih interesov, obenem pa tudi poslabšanje razmerja med Japonsko in An glijo. BENEŠ VERUJE V MIR. PRAGA, 5. aprila. Dr. Beneš je imel v Budjejovicah govor, v katerem je dejal, da veruje v mir in bo storil vse. da se ohrani. Zavzemal se je vedno za idejo enakopravnosti in bo delal tako tudi še dalje. Mala antanta ima velik pomen v evropski politiki. Kar tiče Nemčije, bo ostala ČSR mirna in v zavesti svoje moči ter pravice. Ako bo treba mir braniti, ga bo branila z vsemi silami. NESREČA V SINGAPOORU. LONDON, 5. aprila. Iz Singapoora poročajo, da sta v tamkajšnji luki trčila skupaj jugoslovanski parnik »Carica Milica« in angleški parnik »Agamemnon«. Oba parnika sla le lažje poškodovana. Dnevne vesti Oddajaš stanovanje, sobo, poslovne lokale? Pojdi v upravo »Večern- a« v Gosposko ulico 11 in tamkaj sporoči svoje želje. Večernik« je glasilo srednjih slojev, med katerimi ima njegov m 11 oglasnik sigurne uspehe. I strgala gorečo obleko s telesa in jo spravila v mariborsko bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč. Dejanje je izvršila v hipni duševni zmedenosti. Vlom. V Radizelu so te dni neznani storilci vlomili v nenaseljeno hišo posestnika Mihaela Ogrinca. Zlikovci so najprej skušali s pomočjo krampa vlomiti skozi glavna vrata, ker pa jim to ni uspelo, so si »izposodili« od nekega posestnika 3 m dolgo lestvo. Splazili so se do višine okna, izvili okensko železno mrežo ter tako prišii v notranjost hiše. Narodno giedališče REPERTOAR. Petek, 5, aprila ob 20. uri: Akademija »Na nosa«. Sobota, 6. aprila ob 20. uri: »Kvadratura kroga«. Premiera. Red A. Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: »Jurček«. Najnižje cene od 15 Din navzdol. — Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Premiera »Kvadrature kroga« ho v scloto 6. t. m. za red A. To veselo igro je napisal znani sovjetski dramatik Valentin Katajev, ki je izven Rusije prav s »Kvadraturo kroga« dosegel največ uspeha. Zanimivi siže je tu obdelan z vedrim humor.' nn in fino satiro ter sploh vse delo prinaša na oder nekaj svežega, za nas zapadnjake novega. Nekoliko mladih ljudi postavi v prekucije novega družabnega in socialnega reda, premetava jih na vse mogoče načine, nazadnje pa se pokaže, da ostanejo ljudje — vedno in povsod isti! Prav zaradi te morale dosega ta izvrstna veseloigra izven Rusije največje uspehe. Režiser in insce-nator je inž. arh. B. Stupica, v večjih vlogah nastopijo Kraljeva. Severjeva, Skrbinšek, Stupica, Gorinšek in Nakrst.' »Jurček« — zadnja letošnja otroška predstava. Kot zadnjo letošnjo otroško predstavo uprizore v nedeljo popoldne Golievo pravljično igro »Jurček«. Pri tej uprizoritvi, ki se je deci izredno prikupila in pri kateri pridejo zlasti mali ljubitelji smeha na svoj račun, velja najnižja vstopnina. Najcenejši sedež se dobi že za 4 Din. V nedeljo zvečer ponove letošnji »šla-ger« sezone, Fallovo priljubljeno opereto »Veseli kmetič«, ki je doživela že deset izborno obiskanih uprizoritev. Veljajo znižane cene. KINO GRAJSKI KINO Danes, petek, zadnji dan ljubezenske avanture svetovnega vijolinista »Paganinjai r Jutri, sobota, premijera velefilma ..Visoka §ola“ y glavni vlogi Rudolf Forslner, Angel? Zalokar in znani humorist Hans Moser_- Kino Union. Danes največji film vseh časov »Krik sveta« po originalnih ruskil’ posnetkih svetovne vojne. ki so jo temeljito prebrskali. Pokradli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Odnesi' so vso posteljnino, kuhinjsko orodje, obleke itd. Vlomili pa so tudi v klet, od koder so odpeijaii okrog 200 litrov sadjevca. Zaradi nezaželjenega obiska ima Ogrinc okrog 3000 Din škode- Storilci so s plenom izginili brez sledu. Drzen tat je obiskal podstrešje železničarja E. Joštla na Frankopanovi cesti ter odnesel tud 10 kg orehov. Razbil pa je tudi 15 šip za slike ter trpi Jošti zaradi tega precejšnjo škodo. Drevesa kradejo. Neznani tatovi so v gozdu tovarnarja Badla na Slivniškem Pohorju posekali nad 200 brez. Storilce iščejo sedaj orožniki- Cigani zopet pr} delu. Znano je, da povsod, kjer se pojavljajo potujoči cigani, navadno tudi kradejo. Te dni so se pojavili v okolici Oseka, "o so pa izginili, so posestniki ugotovili; da je izginilo tudi nad 20 kokoši. Čudno maščevanje. Železničar Josip Pristovnik iz Sv. Marjete si je sam zidal majhno hišico. Preko noči pa so mu neznani storilci zidovje porušili. O stvari so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Zdi se, da gre za svojevrstno maščevanje. Domačije gorijo! V Spodnji Gorici je pogorelo gospodarsko poslopje posestni ka Antona Damjana, ki mu je pogorelo tudi vse gospodarsko orodje in dva vagona sena in slame. Škode je 53.000 Din-Njegovemu sosedu Simonu Pesku je tudi zgorelo gospodarsko poslopje in znaša škoda 50.000 Din. Škoda velikega požara v Dobrovcih. katerem smo obširno poročali in ki uničil bivališče sedmim posestnikom, znaša skupno 207.000 Din, dočim so Pogorelci zavarovani samo za vsoto 130 tisoč Din. Na današnjem trgu za ribe so prodajali mole po 26, krape pa po 10 Din za kg. Drugih rib na dana&jjem trgu ni bilo. -YJMLa r i b o r u, dne 3. TV. 15(35. Mariborski »V e S e r n! k« Jutra. Stran 3. Naša bolna točka K NOVI UREDBI O ZAPOSLOVANJU TUJCEV PRI NAS. Pred nekaj tedni . -m dobil v roke seznam tujcev, zaposIe:-:'i v mariborskih industrijah, in sicer iz področja mestne POiicije. Ta seznam je zelo zanimiv. Saj dokazuje, da je bilo začetkom letošnjega leta zaposlenih tujcev, bodisi v svojstvu uradnikov, poslovodij ali delavcev: v pod ietju Karol Thoma 28, v Mariborski tekstil ni tvornici 34, v Mariborski livarnici in tvorniei kovin 3, v tovarni Freund 3, v tovarni »Unio« 7, v tovarni Zelenka &. Coinp. 44. v tovarni Ehrlich 18, v tovarni Jugosvila 13, v tovarni Hutter in dr. 46, v tovarni Doctor <5: dr. 124. Skupno torej 321} tujcev samo v tovarnah, ki leže v rajonu mariborske mestne policije. Ako odštejemo naše ljudi iz Italije, ki so po svojem poreklu Jugoslovani in katerih je 174, ostauc še vedno 146 tujcev od drugod. Med 119 češkoslovaškimi državljani so večinoma češki Nemci, ostali so pa Avstrijci, Madžari itd. Podatki iz tovaren Izven rajona mariborske mestne policije, ki jih še nimam pri rokah, bi dali še neprijetnejšo sliko. In vendar da Maribor vkljub močno razviti industriji le majhen odstotek one slike, ki se razvije pred na-Pii, ako pogledamo v vprašanje zaposlitve tujcev v območju vse države. Povodom lanskoletne razprave v proračunu ministrstva socialne politike v bivši narodni skupščini, se je razvnela velika debata o vprašanju socialnega položaja Industrijskega delavstva sploh in zlasti Indi o vprašanju zaposlovanja tujcev v daših industrijah na škodo naše domače delovne sile. Splošno se je v tej debati Poudarjal anacionalni in protisocialni postopek velike večine naše industrije, postopek importiranega tujega kapitala, ki izigrava na najdrznejši način ne samo vse obstoječe socialno-zaščitne zakone, ampak zlasti tudi odredbe zakona iz 1. 1922 o zaposlovanju tujih delovnih moči. Kon-statiralo se je ob tej priliki, da je v naši državi protizakonito zaposlenih krog 65.000 tujih delovnih moči, da naše odgovorne oblasti vse prelahko jemljejo zaščito domače delovne sile in ne uporabljajo v zadostiii meri določb zakona v tej smeri.-da so naši inšpektorati dela nezadost-"a garancija za zaščito domačega delavca, ki ga — v kolikor ga zaposluje! — luii kapital eksploatira kot manjvredno delovno silo. Očitalo se je tudi Delavskim zbornicam, v mnogih primerih zelo upravičeno, da ščitijo s svojimi izjavami o •■‘nenadomestljivosti* tuje delovne moči. doživel sem sam primer, da je neka Delavska zbornica oddala mnenje, da v naši državi nimamo domačih izučenih in kvalificiranih steKoslikarjev, dasi je imela v rokah dokaz za nasprotno, in je' ščitila na ta način Češkega Nemca. Res je: dosedanji zakon o zaščiti delavstva iz 1. 1922 ni vseboval potrebnih sank c'i glede zaščite domačega delovnega tr- ga pred nepotrebno tujo delovno silo. Predvsem so od določb zakona izvzeti vsi oni tujci, ki so bili v naši državi že pred i. 1922. Izvzeti so jugoslovanski begunci iz Italije in begunci ruske narodnosti. Z raznimi državami so bile tekom časa sklenjene konvencije, ki so za pripadnike teh držav, zaposlene v naši državi, ustvarile izjemen položaj. To velja zla sti za delavce iz Italije, Češkoslovaške, Romunije in Nemčije. Tudi so si nekatere tuje tvrdke s posebnimi pogodbami o koncesijah pridobile določene ugodnosti v pogledu zaposlitve tujih državljanov. Mnogo je tujih delavcev pri nas iz onih držav, v katerih je naših državljanov zaposlenih večje število kakor njihovih državljanov v naši državi, pa je treba mnogo pre vidnosti, da ne izzovemo nepotrebnih hujših represalij z druge strani. Sedaj je ministrski svet na predlog g. ministra za socialno politiko sprejel, na osnovi pooblastila fin. zakona za leto 1934-35, novo uredbo, s katero se dosedanje določbe zakona o zaposlitvi tujih dr žavljanov v naši državi poostrujejo. Nova uredba sloni na dveh principih: da sede-montiranje tujih delovnih sil pri nas izvede postopoma, previdno in sistematski, da ne bi izzvalo prehude reakcije za naše državi.iane, zaposlene v prizadetih državah. Seveda so pa v naredbi določene tudi razne kazni kot sankcija za to, da sc bodo predpisi uredbe res tudi izvrševali. Drugo načelo uredbe pa je, da ne sme noben tujec biti pri nas zaposlen niti ne sme samostojno delati brez predhodnega dovoljenja. S tem je urejeno tudi vprašanje zaposlcnja onih tujcev, ki vrše kak posel po novem obrtnem zakonu ali po kakih drugih predpisih, po katerih jim ni bilo po ŽENSKE! Ko boste eron?*T prale sSanoRdD PR/lLMin PRAŠKOn, BO TA EDINA VAŠA HVALA Preizkusite ga čimprej ! Zahtevajte ga povsod ! Izdelano na podlagi olivnega olja._ trebno dovoljenje, in je tako izpolnjena praznina v našem delavsko-zaščitnem za-konodavstvu. Z novo uredbo se strogo določa možnost zaposlitve samo kvalificiranih tujih delovnih sil, obenem pa se tudi poostruje kontrola nad zaposlitvo tujcev pri nas. Obenem predvideva dekoncentracijo poslov v vprašanju zaposlitve tujcev s tem, da je izdajanje dovo]jenj odnosno njih podaljšanje za dobo do enega leta prepuščeno banom in samo pritožbe rešuje minister. Predvideni so v uredbi tudi represivni ukrepi v primeru, da bi katere države onemogočale zaposlovanje naših delovnih moči. Novo uredbo, ki ima nalogo in namen, da prične radikalnejše lečiti eno naših ran moremo samo z zadovoljstvom pozdraviti v upanju, da bo bolj kakor dosedanji nezadostni ukrepi posegla v razmere v naših industrijah in prvenstveno zasigu-rala kruh našim domačim delovnim silam, obvarujoč naš delovni trg pred dotokom nepotrebne tuje delovne sile. v— s— Ureditev naše sadne trqovine SADNI EKSPORTERJI V DRAVSKI BA NOVINI SE ZDRUŽIJO V LASTNO SKUPNO ORGANIZACIJO. tijske družbe za Slovenijo, tajnik g. Kafol iz Ljubljane. Na konferenci so se obravnavale vse težnje in naloge sadnih eks- Sadna trgovina v bivši mariborski oblasti se je zadnja leta razvila v važno narodno-gospodarsko panogo. Nov obrtni zakon, ki predpisuje prisilno združenje posameznih obrtnih organizacij, je imel za posledico, da so se tudi naši sadni trgovci morali organizirati v enotno organizacijo, to je Združenje sadnih trgovcev s sedežem v Mariboru. Nezdrave razmere v sadni trgovini, zlasti pri nakupu, so pa bili vedno predmet raznih zborovanj r.aših sadnih producentov, ki. so v številnih resolucijah zahtevali izboljšanje sedanjega stanja. Težnje naših sadnih producentov je tudi večina naših sadnih trgovcev pravilno tolmačila in je. zato sklicala včeraj dopoldne pri »Orlu« sestanek, kj so se ga udeležili najuglednejši sadni eksporterji naše ožje domovine ter zastopnik Kme- porterjev ter so številni govorniki pouda rili, da mora priti do enotne linije med producentom, eksporterjem in oblastvi. Na konferenci, ki je potekla vseskozi stvarno in zelo zanimivo, so navzoči sklenili izven Združenja sadnih trgovcev ustanoviti Združenje eksporterjev dravske banovine s sedežem v Mariboru. V tej novi organizaciji, v kateri bodo včlanjeni vsi dejanski sadni eksporterji dravske banovine, bo zastopana tudi Kmetijska družba po svojih delegatih. Na konferenci je bil tudi izvoljen pripravljalni odbor, ki bo vse uredil za ustanovni občni zbor Združenja eksporterjev dravske banovine, ki bo v najkrajšem času v Mariboru. V interesu naših sadnih producentov in sadne trgovine ter sadnih eksporter-jev pozdravljamo novo organizacijo, ki bo usmerila svoje delovanje na realni bazi za složno sodelovanje med producenti in eksporterji. Novo združenje bo tudi storilo najenergičnejše korake za iztrebljenje gotovih prekupčevalcev sadja, ki so doslej s svojim protizakonitim delovanjem kvarili ugled našim rednim sadnim izvoznikom ir. sadnim trgovoem pri nas in v tujini._____________________ Vzgledna solidarnost delavcev in delavk Kriza v tekstilni industriji, ki se je zadnje čase pojavila zaradi blage zime, padca kupne moči konsumentov in drugih vzrokov, je zahtevala redukcijo delavcev in delavk v tekstilni panogi. Zgodilo se je to tudi v mariborski tekstilni tvornici »Jugotekstil«. Razumljivo je, da se je reduciranih delavcev in delavk lotil obup. Kako tudi ne! Povsod je pomanjkanje dela, a brezposelni, ki se v boju za obstanek zadovoljijo z vsako plačo, pritiskajo še -olj mezde navzdol. Zgodilo pa se je, kar smo doslej zaman pričakovali. Delavec je pomagal delavcu sotrpinu. Vse delavstvo tekstilne tvornicc »Jugotekstil« je soglasno sklenilo odstopiti od treh izplačil po 10 Din za redu-cirance. Kakor je razveseljiv pojav izkazane vzajemnosti, 'ako je žalostna ugotovitev, da morajo delavci pri mi-zernih dohodkih skrbeti še za one, ki jih doleti nesreča, da morajo ca cesto. Toda to nam daje upanje, da dozoreva v našem delavcu zavest, da je delavec tisti, ki je poklican sodelovati pri reorganizaciji današnjega gospodarskega sistema, da se nacionalni državi končno ur‘vari možnost življenja za vsakega državljana. Mojstri omenjene tvornice so darovali 3 krat po 400 Din za reducirance, lastnik pa 2 krat toliko kot vse delavstvo. SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA. Bratje in sestre, udeležite se v čim večjem številu telovadne akademije bratskega društva Maribor I. Vrši se jutri v soboto ob 20. uri v telovadnici hi* ženjerske podčastniške šole. — Zdravol Kulturne vesti Ratajeva »Kvadratura kroga" Cesar aritmetika in geometrija ne zmo-Jpta prav do kraja, izvrši in reši Valentin Ratajev, sovjetski pisatelj, ki ima srečo s *v?jimi deli še prav posebno v zahodni Evropi. Bister opazovalec je, ki ne prizade niti lastnim ljudem. V živi luči kaže Jhihove slabosti in prav zato ga zahodna vropa toliko igra. Torej: česar ne rešita aritmetika :n Se&metrija, reši Katajev. Brez nedoločena števila r: jn njegova formula je r2 iz '^ttio da njegovo Ludolfovo število ni . T4I59..., temveč — živ cel človek. On 'ZvrŠi kvadraturo kroga popolnoma, poleg eSa pa tudi bistro in zabavno. ♦ , Štiri pokliče v življenje, ali bolje: dva-*rat po dva ... Suče jih, prekopicava, za-6lenjaje, tako da dobimo ob koncu igre 'sti rezultat, celo številke so iste — pa je le vse drugače — pa je le isto. Žadeva se plete v sodobni Moskvi, nekoliko let nazaj. Junaki so komsomolci — komunistična sovjetska mladina. Dva mi-jMte, da se imata rada, Ljudmila in Vasja 'Severjeva in Skrbinšek). Stopita v 2. A. G. s. (zareg- trovko graždanska- vo sožiteljstvo); v tako pisarno stopita, tam ju registrirajo in sta — mož in žena. Tudi dva druga mislita, da se ljubita, To-nja in Abram (K r a 1 j e v a in S t u p i c a.) Opravita isto v »Zagsu«. — Ako se pa izkaže, da ne sodite skupaj, gresta spet v »Zags«, ki ju loči, da ju lahko na novo, a srečno zaregistrira. Taka Je ta zadeva! Ljubezen — stara pesem — zmaga, vedno je ista, povsod je ista in ne izpremeni se niti za las, kakor je vedno in povsod isti pojav poeta Jemeljana čemozjomnega (Gorinšek), ki ga postavlja Katajev med te ljudi in ki je od Homerjevih časov ad infinitum in po vseh kontinentih isti; »Černozjomnij«: z vsem svetom sprt, zapit cinik, v zagrenjenosti humorist. * Ta veseloigra je napisana za vse in Katajev se smehlja nad komunističnimi izjavami; včasih jih postavi v zabavno luč in pove, da ga ni katekizma, ki bi izpre-menil človeške nature, kajti vse, kar se ljubi in druži, je večno v sponah zmot, vendar oko Človeka, ki gleda jasno, najde še vedno več zemskega blaženstva, nego oni, ki je samo uklenjen z idejo in gluhim izvrševanjem njenih paragrafov in progra mov. V kratkem: res duhovita, zabavna, rahla satira, ki je tekla samo v Moskvi tri leta večer za večerom preko odra. Maribor sovjetskega dela še ni dai. »Kvadratura kroga« je prvo. Režiser in inscenator je inž. arh. B. Stupica, razen že navedenih igralcev nastopijo še Starčeva, Gorinškova, Barbičeva. Nakrst, Furijan, Košič in Blaž. Premiera bo za red A. G. Ing. Mirko Šušteršič: Naš lov. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju. Cetrtinka, strani 408. Ing. Mirko Šušteršič je sestavil »za poklicne lovce in ljubitelje lova po sklepu Slovenskega lovskega društva v Ljubljani« knjigo, katere nc bodo veseli le posamezniki, ampak vsi, ki se kakorkoli zanimajo za lov. Slovensko strokovno slovstvo je pa tudi sploh lahko ponosno na njo, saj nas je bilo do r.je skoraj sram. ko smo morali v vseh zadevah lova segati po tuji, zlasti nemški literaturi, ko nam ona v »Lovcu« nikakor ni mogla zadostovati, ker revija je revija, sistematično zgrajena knjiga pa kompendij. Uvod je napisal rav natelj dr. Stanko Bevk pod naslovom: »Nastanek in namen knjige«. Dr. V. Krej-5i je obdelal »Zgodovino lovstva«, dr. St. Bevk »Lovsko živaloslovje«, ing. M. Šušteršič pa »Lov in naša vest«. Razpravo »Pripomočki in veščine za lov« so spisali: mr. Gvidon Bakarčič »Strelno orožje«, ing. M. Šušteršič »Streljanje«. Miroslav Hanzlowsky »Lovila«, isti in ing. Šušteršič »Klici, vabila«, M. Hanz- lowsky »Strupi«, dr. Ivan Lovrenčič »Psi«, ing. M. Šušteršič »Vzgoja braka«, isti »Oprema in naprave za lov« in prof. Peter Žmitek »Organizacija kinologije v Jugoslaviji«. Ing. M. Šušteršič je nadalje prispeval poglavje »Divjad, razni načini lova na njo odstrel in gojitev«. Tu so sestavki: isti »Srnjad«, isti »Jelenjad«, isti »Zajec«, M. Hanzlowsky »Medved«, ing. M. Šušteršič »Divja svinja«, M. Hanzlov/ sky »Divja mačka«, ing. M. Šušteršič »Volk«, Hanzlowski in Šušteršič »Lisica«, dr. I. Lovrenčič »Jamarjenje«, M. Hanzlowsky »Jazbec«, isti »Kune«, isti »Vidra«, M. Šušteršič »V liki petelin«, isti »Ruševec«, isti »Jereb«, isti »'Poljska jerebica«, isti »Fazan«, isto »Kljunač«, isti »Divje race«, isti »Divji golob«, M. Hanz-lowsky »Ujede«. Hugou Turk je napisal poglavje »Bolezni divjadi«, Viktor Her-fort »Lovski plen in ravnanje z njim«, Iv. Zupan ».Lovska zadruga«, ing. M. Šušteršič »Upravljanje lovišč«, Anton Mladič je pa obdelal »Lovsko pravo«. Nazadnje je dodan še abecedni imenik živali. Vso pe-strost in bogatost knjige nam povejo že sami suhi naslovi posameznih poglavij, ki so pa pisana vsa strokovnjašk na podlag: I-arije in prakse ter na naših domačih slovenskih teme1"’- s slovensko terminologijo. Knjigo ; • izpopolnjuje tudi o-gromno število skrbno pripravljenih ilustracij, sWc živali itd. Afeiioase Da«d*>t GUEH Z.ESE. ROMAM. 48 >Moja teta »rumena hiša« — tako jo je krsti) gospod Alexandre —« je priprav Ijena dati gospe grofici v najem svoje stanovanje in kuhati za njo in gospoda grofa, ko pride, a preskrbela bo tudi voz, ki bo prišel po kosilu po gospo Lydijo, njeno sobarico in prtljago; vse to za prav zmerno ceno — in pri tem ni niti poz?bila ugodne oriložnosti za g,.t>po Lydijo, ki bo od tam zelo lahko opaz!a prihod jahte »Bleu-Blanc-Rouge«, ko bo z razpetimi jadri pr.stala v luki tik pod hišo.«. Mesto Ouiberon, ležeče sredi polotoka, ima dve pristanišči: eno je čisto blizu in se imenuje Port Maria na Divjem morju, drugo ob Malern morju je pa Port Haliguen in je oddaljeno kilometer od prvega, do njega se pa pride skozi celo gnezdo malih uKc z nizkimi in narušeni-irili zidovi. Ko je prišla Lydija v to malo, dolgo, mirno mesto z njegovim semaforom na belem kamenju koncem nasipa, ladijskimi poslovalnicami na obrežju in malimi nizkimi hišicami, mornarskimi kabareti, han garji in skladišči poleg njih, se je megla že razkadila in z njo je izginila tudi žalostna jutrnja potrtost. Prijetna svetlo- ba je zlatila morje in vse obzorje tja do Porta Navalla in Saint-Gildesa; tiho valovanje morja je bilo v popolnem nasprot ju z besnim butanjem valov ob nasipu Divjega morja, ki se je slišalo vse dni in noči z druge strani polotoka. Rumena hiša je ostala osamljena na bregu ob koncu pristanišča, a še bolj kakor njena rumena barva se je odražala že od daleč pojava tete Blanchardove v velikem belem krilu, ki je že od ranega jutra čistila tla in pohištvo iz mahagovine, pričakujoč najemnike. To stanovanje z vrsto sob ob morju je bilo resnično zatočišče za Lydijo, prej tako željno pustolovščin in potovanj. Po zidovih, kaminih in pohištvu so visele školjke, korale, morske rastline, indijske in kitajske kumire, kar vse je pripovedovalo o eksotičnih morjih in nebih. Morje, ki ga ie tako ljubila, pa je njeno ljubezen vedno zavračalo, se je lomilo pod okni in odražalo v ogledalih s svojimi ribiškimi ladjami, ki so odhajale in se vra čale vedno točno ob istem času. spremljane od jat morskih galebov. Vendar, kakšna samota je to bila za njo in čemu vsemu se ni morala odreči mlada ženska, ki je ljubila razkošje in prevzetnost! Svetilnik Teignouse. ki je zažarel Ptuj Nočni roparski napad. Te dni je bil izvršen na javni cesti med Sv. Barbaro in Vurbergom predrzen roparski napad, k: pa k sreči ni uspel in je posledica le težka poškodba, ki jo je odnesel mlad človek. Leopold Krojsl, 18 let star hlapec, zaposlen pri upravi graščine v Vurbergu. je vozil ribe na trg v Maribor, od koder se je v pozni noči- vračal domov. Med potjo sta ga zaprosila dva neznana človeka, da ju vzame na svoj voz, ker sta od hoje že utrujena. Krojsl prošnji ni u-godi!, sklicujoč se na zadevno prepoved graščinske uprave. Neznanca sta se nato tnolče odstranila, Krojsl je nadaljeval svo jo pot proti Vurbergu. Ko pa je dospel na cesto, ki pelje iz Sv. Barbare proti Vurbergu med gostim gozdom, sta se nenadoma pojavila dva neznanca, od katerih je eden skočil pred konje da jih ustavi, drugi pa je iz cestnega jarka oddal zaporedoma pet strelov iz revo.verja. Napadeni je imel še toliko prisotnosti duha, da je v kritičnem momentu z vso silo pognal konje in si tako rešil življenje. V velikem strahu niti čutil ni, da je ranjen, in šeie ko je prišel domov, so videli, da ima obe nogi prestreljeni in tiči v levi nogi projektil, a tudi na klobuku so našli dve luknji, izvirajoči od oddanih strelov. Ker je bila ob času napada gosta tema — bilo je okrog 22. ure, Krojsl drznih rokovnjačev n; spoznal, in tudi ne more trditi, da bi bila identična z onima neznancema, ki sta ga uro poprej prosila, da ju vzame na voz. Težko ranjenega Krojsla so pripeljali v ptujsko bolnišnico, proti pobeglim rokovnjačem pa je izdana tiralica. Ta napad, ki se je sicer ponesrečil, je prebivalstvo cele okolice ze’o vznemiril. Izkupiček za ribe se pošilja Iz Maribora po pošti, rokovnjača pa sta mislila, da ga ima pri sebi. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico bo imela v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu svoj redni občni zbor. Zadruga je bila ustanovljena leta 1925 na iniciativo njenega sedanjega agil nega načelnika g. dr. Fermevca in obhaja letos svojo 10-letnico. Zadruga šteje sedaj 780 članov, vplačani deleži znašajo 309.050.— Din. Celotno električno omrežje je stalo 1,600.000.— Dm in je bilo tekom deset let znatno povečano in razširjeno, tako, da je danes skoraj ves Ptuj elektrificiran. — Cilasom zadnje bilance je omrežje obremenjeno samo še s 312.715 Din, celotni dolg znaša še 260.000 Din, iti je pa krit z zalogo blaga in z zneski, ki jih dolgujejo dolžniki. V splošnem je štar.je zadružne elektrarne ugodno, kar je pripisati vzornemu vodstvu. vsak večer na vijoličastem obzorju, ji ni mogel nadomestiti velike svetiljke v jedilnici Monte Carla, v katero je prihajala večerjat z gospodom grofom. Tragični spomini begunstva so še povečavali melanholijo te peščene puščave in ji dajali neko svečano primes. Oni redki kopališki gosti, ki so prihajali iz Suraya ali Vannesa in se zabavali na svoj podeželski način, so ji komaj od daleč budili v spomin njene švedske, ogrske, ruske in ukrajinske oboževalce, ki so občudovali njene toalete v onih pravljičnih vrtovih igralnice. Tu se nihče še približati ni upal tej samotni in prelepi tujki: čakali so. da vidijo najprej moža, da pride on, ki bo priplul na jahti, in jo šele nato presodijo in ji poklonijo svoje besede. Kdaj pride? Tega ni nihče vedel. Potovanje jadrnice je tako negotovo. V začetku se ni kdo ve kako dolgočasila. Nekoliko nova okolica, potem urejanje stanovanja, strah, da he pridrvi mož, ki se ga je bala, končno gospod Alexandre, ki je še vedno stanoval v hotelu »Lamballe« v Quiberonu in je prihaja' k njej le po naročila, vse to jo je v začetku malo raztreslo. Ko se je gospod Alexandre pojavil na nasipu pred rumeno hišo in se vstopil pred okno sobe, v kateri je teta Blanchardova šivala z Lydijino sobarico iz Lyona, ves suh in visok, podoben staremu zlodju, obrit in posut s pikami po obrazu, s svojimi komedijantskimi očmi in vedno nemirnimi zenicami pod koketnim kopališkim klobukom, se ga je Rosinina naslednica vedno prestrašila. »Mu gospa zaupa?« je tedaj vprašala Lydijo. »Ko me pogleda globoko v oči in me tako čudno vpraša: »Agaritha ste diskretni?« ne da bi potem še zinil katero, se vselej zdrznem v strahu, da ue bom slišala kake grde zaupne besede.« In zares ta človek ji je bil še izza onih časov v sirotišnici v Soisyju eden onih velikih osebnosti s ceste, s katerimi so se njene otroške oči toliko bavile. Prvi vtisi mladosti pa so vedno tako neizbrisni, da ji je gospod Alexatidre še zdaj imponiral. O, ko bi le mogla pogledati kdaj v njegove izprijene možgane, v oni. strupenega sovraštva do te sirote, klateškega otroka, ki je naenkrat posta! gospa in graščakinja, ves nabrekli vrat! Ko bi ji bilo padlo v roke le pismo, ki ga je ta človek pisal vojvodinji, opisujoč ji njegov vstop v njuno sobo v Monte Carlu: »Mož je prišel! Rešita se!« V takih zločinskih poslih je moge! uživati samo človek, kakršen je bil on, stari hlapec, ves poln one krutosti, ki je svojska vsem mešancem: človek, ki je izvrševal svoje maščevanje nad njo že samo zaradi tega,, ker je pripadala belemu plemenu, ker gospod Alexandrp je delal vse le za denar. Ostal ni v Qni-beronu samo zaradi tega. da uredi račune, ampak tudi zaradi slasti, da obisku ie svojo žrtev in ji more nekega dne sporočiti, kako je prevarana in zapuščena. w*$m Dva tajinstvena aretiranca. Ptujski o-rožniki so 7. marca 1.1. aretirali dva mla-( da moška, in sicer 231et starega Adolfa ; Kampla iz Škorbe pri Ptuju in 201etnega Franca Arnuša iz Rogoznice pri Ptuju, ker sta na sumu, da sta 6. marca t. 1. na Bregu pri Ptuju napad'a nekega neznanega moškega in mu s silo odvzela 270 Din gotovine. Oba osumljenca, že stara znanca sodišč, priznata le v toliko, da jima je nek neznan tujec navedeno vsoto sam podaril. Ta moški, tujec, se vkljub vsestranskemu zasledovanju dosedaj ni mogel izslediti in se zaradi tega poziva vsakdo, ki bi kaj o tem oškodovancu vedel navesti, da javi pristojni ob'asti. Kino. V soboto 6. t. m. ob 20. ur; in v nedeljo 7. t. m. ob 18.30 se predvaja film »Carica vseh Rusov«. Marlen Dietrich v svojem najnovejšem, najboljšem in naj-privlačnejšem filmu. — V sredo 10, in v četrtek 11. tm. pride na vrsto film »Ma-skerada«. Šport Mariborski akademski sab-i aški kiub za ruzvot sabi a* škega športa v Mariboru Mariborski akademski sabljašk; klub je najel z ozirom na razvoj k uba s 1. apri-lom t, 1. na Trgu svobode, v hiši tvrdke Pugel & Rossman lastne lokale ter jih preuredil v sabljaŠko dvorano. Z rednmi vajami so sabljači že pričeli, in sicer vadijo vsak torek in pet>k od 18 do 22. ure. Da se v Mariboru vzgoji tudi sab jaška publika ter se sabljači MASKa čimbolj izvežbajo v prostem boju. bodo odslej naprej vsako sredo od 20. do 22. javni aso-večeri, ki bodo dostopni širšemu občin- ! stvu, in to brez vsake vstopnine. Na teh 1 večerih se bodo borili naši izvežbani sabljači v prostih bojih kakor na turnirjih ter bodo povabljeni tudi rutiniranejši sabljači; iz drugih mest. Okrožni odbor LNP, službeno. V nede- j ljo 7. t. m. bodo naslednje prvenstvene tekme: V Mariboru na igrišču SK Svobode ob 14. SK Svoboda rezerva:SK Celje rezerva in ob 16. SK Svoboda I.:SK Celje I. Službujoči odbornik g. Lorber. Na igrišču SK Rapida ob 10. SK Rapid rezerva:ISSK Maribor rezerva. Službujoč: odbornik g. Kasper. V Murski Soboti bo prvenstvena tekma med SK Muro in SK Dravo (Ptuj). Službujoči odbornik g. Peterka. Opozarjajo se klubi iz Ptuja, Ca kovca in Murske Sobote, da morajo skrbeti za red in varnost na svojih igriščih ob prilik1, prvenstvenih tekem. Klubi, ki se temu opozorilu ne bodo pokorili, bodo predani kazenskemu odboru. Nadalje morajo službujoči odborniki posati takoj svoja poročila Okrožnemu odboru LNP v Mariboru, tako, da se njih poročila lahko že obravnavajo na ponedeljkovih sejah. Tajništvo. SK Železničar, lahkoatletski odsek. Lahkoatleti Kopriva, Govedič, Podbu-i in točno! kovšek, Podpečan, Herič. Hoš, Perko, I Rak, Ledinek in Firm naj se zg asijo v soboto 6. t. m. med 16. in 18. uro na igrišču zaradi cross-country prvenstva države, ki bo 7. t. m. v Celju. Pridite vsi Načelnik. ii££- Razno HIŠNI GOSPODARJI IN GOSPODINJE POZOR! Najhitreje, solino in najceneje Vam izvrši stavbena kleparska dela in popravila samo Dibelčar, Orožnova 6. 1425 LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE! Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetn. 1430 GOSPODINJE, KUHARICE. POZOR! Najhitreje, solidno in najceneje neje Vara popravi kuhinjsko posodo samo Dibelčar, Orožnova 6. J 426 Kupim KNJIŽICE Zadružne gospodarske banke kupim. Ponudbe pod /Gotovina« na upravo 'isti. 1100 Prodam i PARNI LOKOMOTIVSKI I KOTEL ugodno na prodaj pri Splošni stavbeni družbi. Maribor-Tezno. Kotel je zelo dobro ohranjen in se ;