Y\„t\ Tirol. St. 98. V Trstu, v sredo 21. novembra 1888. i r \ \ . } \ vV/*-! Ott«/ Tečaj VI H, EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T «Unaatf m««. leto te «E?idNOz!T^/«bi± .v*ako £ ^ ° poldne. Cena za vsa • ?T* za p?lu leta • let« 4 prid. SO kr. — Posamezne Itevilk« m JoMvajo pn opravniitvu in t trafikah v Trtte po 5 kr vi*W v ™ • kr. - l>aro$n**tt reklamacije « i„.arate prejema Zo.U 5 ! P° t. ui r, u*'" ,e Poil,Jftj° Ur»d«iitVB *vla Tarrent«* »Nuova Tipografia;« vsak mora biti trankiran. Kokopui orez posebne vrodnostl »e ne vračajo. — Inseratt (razne vrst* naznanila in poslanice) se zaražunljo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkami ee plačuje za vsako besedo 2 kr. Nova obrtnijska postava. (Dalje.) Z novo postavo se prav za prav spremeni in razširijo določbe stare obrtnijske postave od leta 1859, in sicer so po no-trej postavi poglavja I., II, III., IV. in VII. popolnoma spremenjena po zmislu in obsegu, poglavji V. in VI pa ste ostali nespremenjeni in razveljavljen je v teb obeh poglavjih le §. 102, kolikor se na-nafia na zadružne sodnije. §. 1. te postave razdeluje obrtnijo a) v prosto, ali b) v rokodelsko, ah c) v koo-oesijoniiano. Rokodelska obrtnija je tista, za katero ni treba druge učbe, nego vaje, in ta katero zadostuje ona izotnika, katero more človek dobiti v delu pri kakem mojstru. Trgovski obrti se ne Štejejo mej rokodelske obrtnije, prav tako domače, blŠne obrtnije ne. Ako nastane, dvomba, ali je kaka obrtnija trgovska, ali rokodelska, razsodi o tem deželna oblastnija po zaslišanji trgovinske zbornice in zadevnih zadrug, proti takim razsodbam je dovoljen rekurz na ministerstvo notranjih zadev. Vsi obrti, katere postava ne spoznava ali za rokodelske, ali na koncesijo ni rane, prosti so obrti. §. 2. odločuje, da more le tak človek samostalno voditi kako obrtnijo, kateri ima pravico, da sam oskrbuje svoje premoženje. — Za osobe, katere nemajo te pravice, morejo voditi obrtnije namestniki ali najemniki, toda k temu je treba dovoljenja postavnih zastopnikov in pa kompetentne sodnije. Glede spola ni nobene izjeme, oba spola sta glede pravice do vodstva kake obrtnije enakopravna. J. 3. določuje, da jurldične osobe be) tudi morejo pečati se z obrtnijo, a morajo za to imeti veščega vodjo ali pa najemnika. §. 4. govori o tem, da duhovnom, redovnikom. vojakom, cesarskim uradnikom posebne postave prepovedujejo pečanje z obrtnijo. g. 5. določuje, da taki, ki so bili kaznovani zarad hudodelstva, nemajo pravice do vodstva nobene obrtnije, a tudi takim se ima zabraniti dovoljenje obrta, kateri so bili kaznovani zarad prestopka proti morali alt nravnosti, ali zarad kontra Podlistek. 0. Ivan Krstnik od sv. Križa slovenski propovednik. (Spis. Jos. Balič.) II. (Dalje in konecj Od o. Ivana se obrnimo k njegovim predigam. O Ivanovih predigah bi se dalo sicer veliko govoriti, a mi hočemo omeniti le poglavitne stvari o bistvenej veljavi in zu na njej obliki njegovih proizvodov. Trojen upliv opazujemo v našega otca predigah: slovenski, nemUi in italijanski. V Ivanovih predigah opazujemo slovenski upliv in to v obilnej meri. Živeč mej narodom je poznal častitljivi oče kuj dobro njegove navade in razvade. Poznal ie natanjko značaj in čud našega ljudstva. Zato pa so njegove predlge odkrite, energične, dobro osoljene, navdušene, brez bojazni. O. Ivan je v svojih govorih živa podoba svarečega očeta, ki do pičlce pozna svoje otroke. In da bi bilo njegovo svar-ienje še bolj uspešno, poslužuje se često-krat izrazov, prislovic in prilik iz domačega zivenja. Da, še celč basni ne zame-tuje, kar nam priča neka originalna pre d ga v treljpj knjigi. Vidi se, da je temeljito poznal človeka ta čudoviti •mikro-kosmos« ; poznal je človekovo živenje, njegove misli in strasti, zato pa je imel za slednjo razvado svoj krepki »antidoton«. Narodni duh pa veje osobito iz onih banda, ako se vidi nevarnost, da bi uteg-nola dotična osoba dovoljenje zlorabiti. Torej ima gosposka v tem obziru strogo paziti, da obrtnija ne pride v roke uŽ«* znanim nepoštenim in spridenim ljudem. §. 6. pravi, da komur je bil z sod-nijsko ali administrativno razsodbo prepovedan kak obrt, ne sme več nastopiti nobenega druzega obrtništva, po izvrševanju katerega bi se nasprotovalo namenu omenjene razsodbe. V slučaju sodnijske obsodbe velja iz-ključen je le za dobo postavnih kazenskih nasledkov, v slučajih administrativnih raz-sodeb pa more politična gosposka tudi dati dovoljenje za izvrševanje kake obrtnije osobam, katere so se v teku časa poboljSale. Po §. 7. nema isvrSevanje kacega obrta v katerej koli srenji ničesa opraviti s pravico domačinstva In torej ne spre-menja domovinstva. 8. določuje, da inostrane! morajo v IzvrSevanje kacega obrta v naSej dr#avi imeti posebno dovoljenje deželne politične oblast nije. Po g. 9. se sme eden in isti pečati z različnimi rokodelstvi ali obrtnijami, ako ima za nje postavno terjane lastnosti. §. 10. določuje, da v takozvanih mejnih čolnih okrajih spadajo, kakor doslej, tudi odslej vsi na finančno kontrolo na vezani obrti tudi Se pod posebni finančni zakon. Po g. 11. sme vsak, kateri ni po do sedai omenjenih paragrafih izključen, za četi kako prosto obrtnijo ali rokodelstvo; a dotiČnemu je dolžnost, da o takem za-početku obvesti politično gosposko. Po g. 12. morajo taka naznanila za-popadati ime, starost,stanovanje, domačin-stvo in rokodelstvo započetnika. V slučaju, da se ima vodstvo dotične obrtnije izročiti kacemu drugemu v zmislu g§. 2. In 3., potem je treba naznaniti zgornje podatke tudi o namestniku, ali najemniku. Ni dopuščeno, da se v enem in istem naznanilu naznanja započetek različnih obrtov, ako se ti glede na izvrševanje bistveno razločujejo. g. 13. Ako se oblastnija prepriča, da ni nobenega postavnega zadržka, vzroči ona započetniku obrtni list v njegovo legitimacijo. Ako pa dotiČnemu manjka kake po postavi terjane lastnosti, mu oblastnija zabrani izvršenje obrta. Ivanovih govorov, ki jih je spisal (gotovo tudi predavaj) vsled slavnega pobitja zlih Turčinov pri obleganji Dunaja I. 1683. Različne in mnogobrojne so krivice in grozovltosti, katere so počenjali turški divjaki po krščanskem, zlasti slovanskem svetu. Zato pa je ljuti Turčin poštenemu srcu krotkega Slovana nekaj antipatične^a nekaj sovražnega. Ta opravičeni srd Slo vanstva naprama polumesecu je globoko prešinol tudi našega otca. Dal je torej notranjemu gnjevu oddušek v dveh narodnih vrlo patrijotičnih predigah.«) V narodnem smislu so pisane tuli priložnostne predige za nove maše, za časa suše, kuge in blagoslovenja cerkva. Sploh je četrt" knjiga v tem obziru jako zanimiva. Se posebe pa nam je omeniti onih predig, ki so bile zložene za shode in praznike pobožnih bratovščin, ki so bile tedanjim Slovencem pravi centrum, ali središče vsega pobožnega, a tudi veselega zivenja. Rekli smo: tudi veselega živenja. ker je sploh znano, da ima slovensko ljudstvo to lepo lastnost, da obhaja cerkven? praznike kolikormogoče narodno.") In prav •) Primeri v IV. zv. predigi »Tempore belli« in »Ob partuni de Turcis vietoriam« *') Kar se tiče bratovščin, znano je, da so imevale v glavnih shodih skupne obede, pri katerih se ni le molilo, nego i prepevalo ter kratkočasilo po fitarej šegi. še dan danes je običaj pri slovenskih Savrinlh v Šmarji (Monte) pri Kopru, da se zbirajo bratje sv. roženkranca enkrat na leto k-skupnemu obedu. L 1881 meseca nov. n>e je doletela čast, da sem pri t'm obedu bil nazoff. Videl sem poleg mladih mož tudi starčke z dolgo osivelo kito, ki so se neizrek- g. 14. Pri rokodelskih obrtih je potrebno, a započetnik razun lastnosti, terjanih v §§. 11., 12. in 13.. dokaže tudi sposobnost, 111 sicer po spričevalu v uibi [Lehizeug-niss) in spričevalu v delalnosti (Arbeits-zeugniss), iz katerega zadnjega mora biti razvidno, da je dotični več let v tistem rokodelstvu delal kot pomočnik. Spričevala o učbl in delalnosti morajo biti podpisana po predsedniku rokodelske ali obrtne zadruge in pa po županu kraja, v kateri spada mojster, ali gospodar, in v tistih krajih, kder ni nobene zadruge, zadostuje le podpis župana. Koliko let mora vsak rokodelec učiti se, In koliko let mora delati kakor pomočnik (Geselle, Gehilfe), to določa z ukazom trgovinski minister v porazumu s trgovsko zbornico in dotično obrtnijsko zadrugo. Namesto teh dokazov zadostuje tudi spričevalo, da je dotični z dobrim uspehom dovršil kako obrtnijsko Šolo (stro-kovnjaško šolo, uzorno delalnlco, šolo za rokodelske mojstre na viših obrtnijskih šolah), na katerci se učenci etrokovnjaško izobražajo v dotičnih rokodelstvih. — Katerih strokovnjaŠkih šol spričevala služijo v ta namen, to določuje potem zaukaza trgovski minister v porazumu z ministrom za uk in bogocaB^je. — Politične gosposke pa morejo glede dokaza o zmožnosti delati tudi izjeme posebno pri takih obrtnikih, ki Žel« začeti kako drugo njihovoj obrtni ji sorodno obrtnijo; a morajo poprej zaslišati dotično zadrugo, in kder ni take zadruge, trgovsko zbornico. Sploh more iz posebnih obzirov gosposka izjeme delati glede dokaza zmožnosti, ako se s tem strinja dotična zadruga. Prav take izjeme veljajo za ženska rokodelstva. Kako imaio ženske obrtnice dokazati svojo zmožnost, to je pripuščeno razsodbi obrtnijskih oblastnij. g. 15. govori o takih obrtnijah, katere potrebujejo posebne koncesije; k tem spadajo: 1. Vse obrtnije, katere po mehaničnem potu pomnoževajo literarične ali izdelke umetnosti, ali pa katere se pečajo s prodajo takih izdelkov (tiskarne za knjige, za bakro-, leso- in kamnoreze in enake izdelke, potem knjigotrštvo, prodaja mu-zikalij itd.); * ' 2. podjetja za posojevanje takih literarnih in izdelkov umetnosti; zato se oblikujejo Ivanove predige v obče in bratovske še posebe, ker nam značijo pobožnost našega naroda. Pa ne le slovenski, nego tudi nemški in italijanski upliv opazujemo v Ivanovih govorih. Nemci in Iialijani so uplivali uže od nekedaj na naš narod, in sicer tako, da bi se spisala o tem brez posebnega truda debela knjiga. Tudi o. Ivan se ni mogel otresti ptujega upliva. To nam dovolj svedočijo njegove prepovedi. Nemški upliv se nam kaže v jeziku in v vsebini, zlasti pa v Šaljivih predigah. Zato tudi primerjajo nekateri 0. Ivana nemškemu Šegavemu propovedniku Abrahamu a S. Clara (1642—1709), katerega sovremenik je bil. Vendar pa se ne more po ntkakem imenovati uzorno tedanje nemško šaljivo govorništvo, katerega glavni representant je bil omenjeni Abraham. In sicer niti iz umetnega, še marije pa iz cerkvenega stališča. To naše menenje potrjuje dr. Jurij Wei>er, pišoč o nemškem patru tako-Ie; »Der Pater Abraham bat sicb einen blel-henden, aber keinestoegs beneidensiverthen Ruf erworben durch seine Scbriften und Predlaten, die mit Schnurren, koinischen IjIvo radovali uže dolgo pričakovanega dne. Po kosilu so si izvolili novega starešino in »sodjat (bratovski slupa) je rezal glasove s nko-sirjem (»falx = fouč) v nalašč napravljeno »škrljo«. Za tem pride č. g. župnik in vsi pričujoči molija stoječ in s prižganimi svečami za verne duše ter zadnje zappjeio »Strašen bo dan plačila«. Po molitvi pa je bila nekaterim razburila možjane »tista božja kri«, alias re-fošk. ter zapeli so bili mej drugimi tudi »Dolenjsko zdravico«. 3. podjetja perijodičnih voženj zi ljudi; 4. Obrtnost tistih, ki imajo v j.ivnih krajih na rabo vsakega, kdor plača, izpostavljena sredstva za vozarenje, ali pa ponujajo postrežbo po svojih slnžnikfh, kakor so to izvošČiki, iznoŠčiki, potje itd.; 5. ladjarstvo na rekah in jezerih; 6. stavbarstvo, zidarstvo; 7. obrt dimnikarjev; 8. obrtstvo čiščenja kanalov; 9. konjederstvo; 10. Izdelovanje in prodaja orožja 1 n streliva; 11. izdelovanje in prodaja umetnih ognjev in dotičnega materijala in orodja za inine; 12. obrt prodaje in nakupa raznih starih stvari; 13. obrt posojevalcev na zastavljene vrednosli; 14. izdelovanje strupov in drugih preparatov za zdravila in prodaja obeh, kolikor ni njihova prodaja pripuščena iz-ključljivo lekarnarjem in izdelovanje in prodaja umetno napravljenih mineralnih vol. — 15. Obrt gostilne, krčme, kakor tudi prodaja žganja na drobno (postava 23. junija 1H81); IG. izdelovanje, prodaja in točenje umetnega vina (postava 21. junija 1880.); 17. Izdelovanje plinovodov in vodovodov in zadevnih instalacij; 18. o rt izdelovanja parnih kotlov in njih popravljanja; 19. obrt izdelovanja kart za igro; 20. izvrševanje podkovskega obrta; 21. obrt uničevanja podgan, miši, škodljivih mrčesov iti. s pomočjo otrovnih materij. (Dalje prihodnjič.) Politi&ni pregled. Notranje dežele. Admiral baron POckk, načelnik raoraariiSnega oddelka pri vojnem ministarstvu, odstopil je zarad neozdravljive bolezni; na njegovo mesto je bil imenovan baron Stemech, ki jo bil v bitvi pri Visu poveljnik o klop-niče »Ferdinand Maks« ter jo italijansko admiralsko ladijo»Red1 Itali; a« Gleichnissen, Anekdoten, Possen und Schw£nken in der alten Volksinanier, ein-gestreuten komisehen Brocken und anderen drolligen Zuthaten ausgestattet sin I.« *) Kar velja Nemcu Abrahamu, to velja v tem obziru tudi našemu o. Ivanu, in toliko bolj, ker se razlikuje slovenski narod od nemškega po mislih in običajih. To bi veljalo glede na obliko in notranjo veljavo Ivanovih Šaljivih govorov, i tedaj, ko bi mu bil jezik v dotičnih predigah čist in oglajen, kar pažallbogni. Tod.i le majhen del Ivanovih predig je pisan v šaljivem duhu. Druge propovedi, katerih je po številu več od prvih, imajo ves drug obraz. V njih veje popolnoma duh italijanski. Na o. Ivana so vplivali različno Italijani, Uže njegova prva odgoj i je bila najbrže bolj italijanska, nego slovenska. Njegova nadaljna omika pa je bila popolnem tuja, po tedanjih razmerah soditi, brez dvombe latinsko-italijanska Ni čudo torej, če opazujemo v Ivanovih predigah italijanski vpliv. Ta se nam kaže nekoliko v besedi, nekoliko v citiranji, a največ v sestavi samej. Ako pogledamo materijalno stran njegovih predig, vidimo, da je zaje-mal, izirnši sv. pismo in cerkvene očete, največ iz grško-latinskih in italijanskih pisateljev; če pogledamo pak formalno stran, opazimo, da je v večini njegovih predig vsa zunanja oblika, kakor: inveu-tio, dispositio, partitio itd,, do pičice po tedanjem italijanskem okusu vravnana. *) Dr. Georg Weber, Geschichte der deut-schen Literatur, 10. Auflage, Leipzig, 1874, Pg. 88. EDINOST. nabodel, da se je v malo minutah potopila in tako bitvo odločil. Na Dunaji so vtorek nagli v nekej kleti skrivno tislarnico, dva de* lalca so zaprli. Električne razstave račun se je priobčil in kaže 25.000 gld. zgube. V južne j Dalmaciji na črnogor-skej meji so se zopet prikazale roparske čete, ki posebno živino ropajo. — Pri Kalinoviku je bil tudi boj mej žandarji in ropaiji, poslednji so se umaknoli za mejo ter dva ranjenca na mestu pustili. Ogrski državni zbor je 17. t. m. začel zborovati; na dnevni red pridejo mej drugim: zakonski načrt za-stran zakonov mej judi in kristijani, povišanje davkov in proračun. Najprej pa zbornica utegne o tem razsoditi, ali se ima poslanec Verhovaj izročiti sodniji ; opozicija gotovo zopet sproži hrvatsko praSanje, i tako ne bode manjkalo zanimivih stvari. Vnanje dežele. Ruski minister innanjih zadev Oiers se vrne v Peterburg skoz Dunaj in se bo tukaj pogovarjal z nagim ministrom zunanjih zadev grofom Kal-nokjjem. Na Srbskem je zdaj upor zatrt i nastopili so tam osorni časi, upornike zapirajo, in stojna sodba je uže več uporniških glavarjev k smrti obsodila. Zastran službovanja ruskih čast" nikov m Bolgarskem se je podpisala nosebna pogodba, po katerej imenuje knez z dovoljenjem ruskega caija vojnega ministra, katerega sme le knez odstaviti; on se ne sme vtikati v notranje zadeve ter je glea6 svojega delovanja in vojnega proračuna odgovoren le knezu in narodnemu sobranju. Ruski častniki služijo na Bolgarskem s canevo privolitvijo tri leta, ter morajo biti pokorni knezu, ustavi in bolgarskim zakonom. Porotna sodba v Genovi je obsodila tri radikalce. vsecega na fitir mesece zapora, ker so kričali: »Evviva Oberdank !« Nemški cesarjevih je priSel 18. t. m. o polunoči v Genovo ter se drugi dan ob treh popoludne odpeljal v Barcelono. Mej nemškimi vladnimi in fran-zoskimi časniki je vstal srdit boj, ki nič dobrega ne obeča. Ni skoraj dvombe, da je Bismarku to po volji, ker on sam Francosko itčiplje vedno, kder le more; zdaj si prizadeva še Špansko Francoskej odtujiti. Da to Francoze Najbolj pa se nam kaže italijanski upliv v Ivanovih vzvišenih predigab. v takozvanih panegirikih, ali slavnostnih govorih. In tukaj ne smemo pozabiti, da je bil o. Ivan tudi Segneri-jev sovremenik. Pavel Segneri pa je bil povzdignol italijansko cerkveno govorništvo baš v onej dobi do vrhunca popolnosti. Pavel Segneri, rojen blizu Rima, Živel je od I. 1624—1694. Bil »e ud tovaršije Jezusove, ter je izdal več knjig, mej katerimi se najbolj odlikuje njegov »Quare-simale «. Pa tudi njegovi panegirik! so v italijanskem cerkvenem govorništvu prav biser. O »Quaresimalu« pravi Fornaciari, da je »libro il piu eloquente che ancora :ibbia rit. ilia«. Drugi primerjajo Segneri-ja Ciceronu in Demostenu. Perticari pa ga tako-le poslavlja: »Solo oratore degno di parlare agli eredi di quei popoli a eni parld Marco Tullio.« Vidimo torej, da je imel naš oče vellcega učitelja, ki mu je Eokazal, kakor se nam dozdeva, pot, po aterej naj hodi. In res so Ivanovi panegirik) na slavo Jezusovih, Marijinih in drugih praznikov nekaj posebnega v slov-stvu našega cerkvenega govorništva. Vzvišeni so. logično temeljiti, navdušeni, polni prekrasnih misli in živih podob. V njih veje pravi, izborni italijanski duh. Smelo trdim, da ni pisal boljših propo-vedi še nobeden slov. predigarjev, niti Slomšek ne. Le Jal, trikrat ž il, da nam ni mogel podati o. Ivan svojih izvanrednih dušnih plodov v čistej posodi, v lepe j slovenščini. Mej tem, ko je pisal Segneri v gladkej italijanščini, ter obogatil itali- peče in srdi, kdo ne bi tega videl. Bismark se boji, da se Francoska v notranjih zadevah utrdi ter bi se potem maščevala, zato jej ne daje mini ter skuša prisiliti jo k vojni, dajo potem še hujle potre, nego v letu 1870 in 1871. V Parizu je 16. t. m. vlomil anarhist Curien, oseinnajstletni pekovski pomagač, v urad naučnega ministra ter hotel tega z revolvetjem umoriti, a prijeli so ga in mu revolver izvili. Pri preiskavi je rekel, da ga je tajna Lillešl^a družba na lastni njegov predlog poslala v Pariz, da ministre pomori, i da to tudi stori, ko ga iz ječe spustć. Francoska vlada je komisiji za tonkinski kredit naznanila, da se vojna v Tonkinu te dni zopet prične, ako se ni uže pričela. Čuje se tudi, da francoska vlada namerjava poslati ultimatum kitajskej vladi. Iz Tonkina še vedno za Francoze ni nobene ugodne novice. Kitajski poslanec v Parizu pa je izjavil, da kitajska vlada napovć vojno francoskej, ako francoski vojaki prestopijo Rudečo reko. Angleški konzul v Kahiri potrjuje, da je bila egiptovska vojska v Sudanu pri Tokaru hudo tepena i da je 500 vojakov na mestu obležalo; napad upornikov na Suakim pa je bil odbit, ali Suakimci so mesto zapustili, ker se boj6 novega napada. Egiptovska vlada pa je izjavila, da vse to ni res. Komu je tedaj verovati? Dopisi. V Povirji, na dan sv. Martina. Nekaj Časa uže je na dnevnem re iu Povirska šola in jaz, zato mi draga »Eii-nost« ne zameri, ako s tein skažem res niči čast. Neki g. dopisnik s Krasa res prav malo potna povirske razmere, trdeč, da bi jaz prav lahko v času bolezni gosp. učitelja podučeval v goli, ker nikakor nisem preobložen. O igovarjam mu z mirno vestjo, da je tukajšnja fara teŽivnejša, nego marši katera druga; ne le, da imam z duhov-sitimi opravili uže precej posla, imam oskrbovali premoženje Štirih cerkva, ker tudi kapianija Štorje semkaj spada; klor skuša, ta ve, koliko sitnosti mi je prizadevalo, odkar jaz tu bivam, od leta 1880. Razen tega imam uradnijska opruvila vse fare, ki Šteje blizo 1900 duš, kde so potem še stanovske dolžnosti? Le ako g. dopisnik duhovska opravila in dolžnosti za tli čeve smatra in duhovski stan za Btao ne-potreben, le in edino le v tem slučaju velja njegova trditev, da župnik v Povirji prav lahko v šoli podučuje navadne predmete. Zagotavljam gosp. dopisnika, da s to trditvijo ni samo meni hotel dati zaušnice, temuč razžalil je tudi moje velečestite sobrate, koji si lahko mislijo, danes tebe, jutri mene .... Kar pa moje stališče posebno težavno dela, to je farno zemljišče. Boriti se moram z umnim poljedelstvom in uinno Živinorejo, ako hočem z svojim pičlim plačilom shajati; koliko težav to prizadeva, zna le tisti, ki ima e posli in delalci opravilo. Težko je na Krasu kmetovatl. Pecam se tudi jaz, kakor moj vse česti vredni g. prelnik s čebelarstvom. V prostih urah za »kratek tas<, pa za to zibivo imam re* le krate.t čas, zato mi čebelice malo vržejo. Oosp. dopisnik pri vsem tem tirja, da bi jas prav lahko Irtoval par uric na dan za narod in šolo. Ali njegov ukaz mi je prišel zlo, slo prekasno, to, kar on meni komaj sdaj ukazuje, utrjeno mi je uže zdavno v krvi in kosteh; odkar se prave pameti zavatam, je moje geslo: „vse za vero, lora, cesarja*** moj vzvišeni poklic mi nalaga, da varujem in branim najimenitnejše svetinje svojega milega naroda, in to sveto nalogo tudi zvesto zvršujein, kolikor po svojih slabih močeh morem. Slavni c. k. okrajni Šolski svet v Sežani je dovolil I. 1880 g. učitelju zaradi bolezni lidnevni dopust odlokom od dn« 12. julija br. 604, potem skrajšanje učnih ur odlokom od dne 14. avgusta, br. 730; nadomestoval sem ga v šoli jaz blizo 3 mesece, kolikor so mi duhovska opravila dopuščala. Letos mu ie slavni isti zaradi bolezni zopet dovolil 14dnevni dopust, odlokom o 1 dne 2. junija 1883, br. 174, a nadomestoval sem ga zopet jaz vsak dan po 3 ure, brez kakega migljaja od kake strani, čisto prostovoljno, in tako šolsko mladež v redu obdržal. Po 14dnevnem dopustu dovolil mu je c. k. okrajni Šolski svit skrajšanje učnih ur odlokom od dne 21. junija 1883, br. 197, zopet sem ga nadomestoval, kadar ini je bilo le mogoče, do konca meseca junija. Da pa g. »SoČin« dopisnik te resnice ni hotel spoznati, ni moja krivda, ker jaz nisem ni prvemu, ni drugemu »SoČinemu« dopisniku ne svetoval, ne prigovarjal, še manj pa pisati pomagal. Zdaj pa naj sodijo nepristranski čast. čitatelji »Edinosti« po gori omenjenih faktih, ni li bilo potrebno za narodno ljudsko Solo v Povirji, da je tukajšnji okrajni šolski svet, kateremu sem bil predsednik, vložil prošnjo za učiteljsko pomoč, ker g. učitelj vedno boleha? Jaz delam, kar morem, a moj položaj je pre-težaven, da bi mogel navadne predmete v Soli podučevati, če sem tudi po besedah gosp. dopisnika mož še mlad in krepak. Oddiha in razvedrenja potrebujem jaz prav tako, kakor ga potrebuje g. dopisnik in vsak človek po natornem zakonu. Še bi lahko kaj objavil glede mojega delovanja ca občno blagost naroda, pa naj zadostuje gori omenjeno, ako le hoče g. dopisnik, lahko, prav lahko spozna, da spolnujem besede slavnega pesnika: •Dolžan ni samo, kar veleva mu atan, Kar more, to mo2 je storiti dolžan.« KoneČno bo 11 omenjeno resnici v čast, da tukajšnja fiola šteje v prvem razredu 67 otrok, v drugem pa 51, nadaljevalne šole pa ne omenjam. Sprejeli smo letos le 7letne otroke v Šolo, rojene leta 1876, Šestletni pa so doma, dotične postave nam ni moč spolnovati; tedaj otroci povirske šole še vsi na papirji niso, razen v krstnih bukvah. Ne smešite pred svetom poštene povirske šole, koja je ena prvih ljudskih šol glede njenega obstanka, pustite jo mirno životariti, ako jej ne privoščite polnega živenja. Josip Novak, župnik. j inski jezik z novimi besedami in izrazi pisal je riafi oče, da z Ravnikarjem govorimo, dokaj spakedrano in zbrojeno slovenščino, ki se nam še bolj studi zaradi brezštevilnih tiskirnih pomot. O. Ivanu veljajo zares sicer ohole besede, s katerimi je bosonogi črnorizec (avgustinec) pater Marko Pohlin njemu starejše pisatelje obsodil, rekoč: »Sie moehten wackere Theologen, wackere Philosophen sein, nur Grammatiker, nur Orthographen waren sie einmal nicht«. Priznati moramo, da je v Ivanovih predi-gah veliko več germanizmov, nego v vi-pavsko-gonškem narečji, v katerem so pisane. S cer pa je vplivala na o. Ivana brezdvombeno tudi ljubljanska popačena govoric i. *) Da je bila slovenščina v onej dobi vsaj toliko iiL'lajena, kolikor je dan-denes. pridobil bi si bil če^titljivi oče fč svojimi pridigami ne/.venljivo slavo, tako pa je utonil v teku časa ta narodni genij zbog neuglajenosti tedanje pismene slovenščine. R*s Škoda, prevelika Škoda. *) Nekatftri vidijo v Ivanovih pr digah vse polno italijanizmov. Tako piše n pr. §a- farik (Geschichte der slav. Sprauhe und Literatur 8. 20. 121. 122) o našega otca jeziku tako-la : «Wiewohl er ein guborner Inner-krainer war, so ish docn seine Schreibart min-d-;r rein und gut, uls di« Kastelecische, weil er aus einer Gegend, iu der N&he von Gorz, fitammte, wo man sohon merkliuh italienisirt.« Temu moramo naravnost oporekati. V Ivanovih predigiih j« primeroma le malo italijjinlz-mov, veliko manje, nego v vipavako-goriškem narečji, a toliko ve5 pa je germanizmov. Rekli smo, da so nekatere Ivanove predige glede vsebine in oratornega duha dokaj lepe, da, celo izvrstne. Le jezik je slab. Jedro je dobro, lupina je gnjila. Želeli bi torej, da se najbolje predige iz vseh peterih zvezkov izliero. opilijo, ter priobčijo. Ne dvomimo, da bi bile Ivanove izbrane predige bolj omikanim Slovencem prav tako zabavno in podučljivo berilo, kakor so 8egnerijeve Italijanom. Ker pa ima o. Ivan v vsakej predigi mimo več nepopolnega, vendar tudi kaj posebno lepega, ne bi bilo nikakor napačno, ako bi se izbrali iz slabejih govorov najlepši ko-Ščefci, ter se natisnoli v posebnej knjigi. Taka knjiga hi bila nekaka torbica, polna različnih misli in nazorov, osobito prepo-vednikom jako koristna. To se ve, da najbolje in edino pravo bi bilo, da se lotijo tega dela naši zmožnejši slovenski redovniki. Tako bi delali čast ne le sebi, nego tudi svojemu velezaslužnemu bratcu Ivanu. In do tega mora vsa kako priti, kajti Ivanove prekine so uže redke, in če «e tu pi tam še dobivajo, ne more jih človek uspešno čitati, in sicer nekoliko zaradi slabega jezika, nekoliko zaradi mnogobrojnih tiskarnih pomot. Zato-ej ponavljamo še enkrat: naj se kaj ukrene v tem obziru, v kar Bog pomozi in pridnost niša. Dostavek. Baš dmes smo prejeli ta-le spis prijatelji našemu lirici mogla največ pomoči. — »Archivio venelo«, tomo IV., parte II. na 385. strani nas uči, da je bila obitelj Lionello — fainiglia veneta. — Dr. Kandler oznanja v svojej knjigi »Indicazioni ecc. 1855« na 73- strani, da se je kapucinski samostan v sv. Križi v vipavskej Dolini zavel ali ustanovil 1640* leta. Toliko v naglici za denes! S6 spoštovanjem L. Žvab. EDINOST. da mu nt treba bilo z druStvom cesarju naproti iti. Vidi se iz tega, da je n iga primorska diplomacija Se pravmalo iispeSila. ponesrečene po povodnji v Tessaliji so naši tržaški bogati Grki ▼ par dneh Slolili nad 10.000 frankov. Nesreče. Stari snafnik čevljev, nek Perhinja, pil je v ponedelek v nekej inopsariji v ulici »Crosada« glažek boro-vičke, komaj ga je stresel po starej navadi v enem otdušku, zgrudi se mrtev na tla, po kaplji zadet. Odnesli so ga k sv.i Justu. — Tudi 721etnega trgovskega agenta Stei nbremerja je v nedeljo na trgu sv. Janeza zadela kaplja in je takoj na mestu umrl. — Noi igra veliko ulogo tudi pri Čevljarskih paglavcih. V ponedelek sta se na trgu »Rosario« spri i dva taka paglavca, a eden obeh v svojej jezi prime za noi in ga zadere drugemu, nekemu FiSnr-ju, v glavo, ter ga tako rani, da so ga morali precej odnesti v bolnico. Tepei. V nedeljo so naši ljudje zopet pili in vino pelje navadno k tep^žu. V takem pretepu Je bil v Koloniji močno na glavi ranjen 74 letni trgovec Ivan R. (to so trgovci!) In v Kadinu 20letni čevljar Zeper Karol z nožem mej reb^a. Koncert mestne čitalnice. Kako smo več naznanili, imeti če to dru-žtvo veliki koncert na dan Sv. Mikale 6. decembra. — Program hočemo tiskati u budućem broju. Po pripravah i simpatijom, kojim je pozdravljena ova zabava, moieino suditi, da če biti uspah sijajen. — Odbor je razposlal pozive samo brodo-vlastnikom, kapitanom i onim, koji su u doticaju sa pomorskom dobročinstvo no m zakladom i u obče sa pomorstvom. — Ofl-cijoznih pozivnicah se nije činilo — jer znamo, da se s ti mi nekoje osobe postave u nepriliku posietiti je Inu našu zabavu I Nu koji hoče dobra činiti, može dobiti krog kojeg člana čitalnice poziv. Ravnateljstvo hoče sa zahvalnošću primiti svaki dar za siromašne obitelji naših pokojnih pomoracah. — Po Želji mnogih, poslie koncerta hoće se plesati — te neka bude na veselje naše mladeži. Ali netreba da samo na zibavu mislimo — treba da i dobro Činimo! ,i **le*n® vaje, katere priređuje ve-seličm odsek ■Sokola« so v nedeljo po vsem dobio izpale, i misel je jako lepa, da se z enakimi zabavami skuplja naša mladina i podučuje posebno v flguriranih plesih; želeti je, da se tudi v bodoče tako marljivo obiskujejo te vaje, ker Ha tak način daj6 pogum poJvzetUivemii odseku. Danes zvečer so tudi plesne vaje. Delniško poUporao *r«£tvo (ženski od-ielek) priredi v nedeljo, dde 25. t. m. veselico v zgorepjej dvorani * Monte Vtrde«. Spored: 1. (Jodba. 2. Govor odbornici g. A. Kobalove.3. p j. Zaje — »Nočni stražari«, noje moški zbor. 4. Gegnar — »Pevčeva kletev«, deklamuje gospodičina Muhova. 5. Lisinskij — »Tam kde stoji«, poje moški zbor. 6. Umlauf — .Gorski odmev«, svira na citre g. P. — 7. Nadved — •Domovina mili kraj«, moški zbor. 8. Silvester — »Slovo«, deklamujeta gospdč. Muhova in gosp. Scnmidt. 9. Kreisel — »Spomin na Dubrovnik«, svira na citre g. P. 10. J. lence — -Prava sirota«, romanca za soprau in alt, pojeti gospici E. Sušanova in A. Kobalova. 11. Godba. — Po besedi se začne ples. Začetek točn<> ob 4/t uri popludne; denarnica se odpre uže ob 4 uri popoludne. Vstopnina 20 soldov. --Cisti dohodek je namenjen Ženskemu od lejku. — Veselico vreduje odbor ženskega od lelka. . varov znamenita žen- ska glasba (Damenkapelle) bo v sredo v prostorih „Monte Verde« koncertirala. Listi ^Pohvalo pisali o tej ženskej glasbi, nadejamo se, da tudi v Trstu, katerega prebivalstvo je za lepo glasbo uneto, napravi ta glasha dober vtisek. »Naaia Sloga« postane tednik z novim letom. To je gotovo jako važna vest, ker uže dolgo se je pokazala potreba, da ta izvrstni list vsak teden vsaj enkrat budi isterske Slovane, katerim je v prvei vrsti namenjen. A kakor tednik bode imel gotovo več predbrojnikov tudi na Hrvatskem in po Slovenskem. — Zadnja štev. »Naše Sloge« je bila konfiscirana le zarad par besed v političnem pregledu, ko je ured-niStvo odstranilo one besede, izdalo je še tisti dan drug natisek lista. aft iJ^ar0^l■,0 *»®điš«e v Pragi se je v nedeljo obprlo na jako slovesen način. Gosti so došli jz vseh slovanskih dežel, postno dosti je bilo videti Poljakov, kar kaže na ozko zvezo mej Čehi in Poljaki. Nedelska prva predstava je bila sijajna; uieležili so se je razun namestnika tudi drugi prvi odličnjaki češkeg* naroia, mnogi odlični Poljaki, Hrvati, Slovaki, Rusini, in tudi mi Slovenci smo bili zastopani po še precej močnej depu-taciji ouličnih mož. V pondelek je gledališki oiibor razkazal mnogim slovanskim gostom gledališče in znamenitosti mesta. 25.' u E°P°,Ul,ne pa je bil banket za 500 osob, Rieger je p,j banketu napil ee-sarju, dr. bkarda češkega naroda vstraj-nosti. Zupan je napil gostom. Govorili so še or. Weig v ime Poljakov, Mandrovič v ime Hrvatov, Romanščuk v Ime Rusl-nov, Hutban v ime Slovakov, dr firom v ime moravskih Čehov In Hribar v ime Slovencev. Zvečer je bila zopet predstava. Vsa slivnost je bila velikanska, krasna. Došlo je kacih 400 telegramov iz vseh slovanskih dežel, mej temi mnogi iz Slovenskega, in iz Trsta so telegraflrala skoro vsa slov. društva. Telegram pol. društva v Češkem jeziku se glasi: »StateČnćmu pobratinskčmu n&rodu ktety nam podiva tolike svaJecti sve obe-tovnosti a laskv, k vlasti volame s pel-neho srdce : na z 40 > 5'/, avst. renta .... U3 » 25 • Delnice narodne banke . &40 » — « Kreditne delnice . . . .274 • 50 . London 10 lir sterlin . .120 » 60 • Napoleon.......9 » 57'/,» G. kr. cekini......5 • 73 » 100 državnih mark . . . 59 » 10 • VALVAZORJA lepo vezanega v 4 zvezke (H. izdaja v Ru-dolfovem) in pa knjigo Hadži Loja, tuli tudi lepo vezano ima nekdo na prodaj za 25 gld. — Ponudniki naj se obrnejo na uredništvo »Edinosti«, Via Torrente »Nova tiskarna«. 7 Restavraciji Via Časen N. 43. nasproti c. k. pošte prodaja se pravo bavarsko pivo iz pi- vovarne „PSCHORR" v Monakovem priporočeno po raznih zdravnikih, kakor najpristnejše in najkoristnejše zdravju. Zaloga za sodčke in prodaja v boteljah 'Via. Ganal Grande 11. * Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi ie tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se u£e spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in rev-matizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-številnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobiva se le v lekarni 10- 6 Bovie, Corae it. 47. Ths Singer Manufacturing& C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar ^Pfl dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in lo brez povijanja cene. PoroStvo k« dajo za p«| l«t, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—S V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve livalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. ^^r^VAN^BRUNETTA, ^ dravnlk. ranocelnik In ostetrik sprejema bolnike vsak dan od II do 12 ure dopoludne in od 4 do 5 po-ladne v lekarni 1IANZONI, Via 6-5 al le sett*- Fontane N. 1. f V omenjenej lekarni se govori slo-2 vensko i» uboje se leči brezplačno. EDINOST. Koledar in kažipot po Trstu za leto 1884 je v delu in bode dovršen do 15. decembra t. i. Kedor hoče to knjigo t pravem času dobiti, ali kaj naznaniti v koledarju, naj pošlje p ed ko mogoče dotično naročbo pod naslovom: Nova tiskarna (Via Torrente) v Tretu. Kedor išče pomoči, dobi jol Kder ni nič več pomagalo, pomagali so prvi in edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-ovi izdelki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotisoč? Hudi po zdravnikih uža popolnoma zapuščenih ter so jim dali živonje in zdravje. (Lastni! besjde ozd ravljenih.J ■■■■■■■HnRmMBBBaMMii Ivan Hoff-ova šokolada iz slada. Jako radivna in krepilna za vse slabotne in na živcih be-Ishno ljudi — ./ako okusna in priporočljiva, kder je uživanje kave prepovedano. l/» kilogr. patet gld. 2 40, gld. IGO, in 1 gld. — Pri močneji naročbi rabat. Nezdrava kri, hemoroide, onemoglo*!, .lah Celodee, vae to bolezni zdravi Iran HofT-ov&piva Lt aladoveg» izlečka ie celo v slučaju, k > bi bil .iutUSui zgubil vsako voBelje Ai jedaćo. A pomoć je treba ozbiljno rabiti. Zdravniki s> pngl«»ili Ivan Holf>vo pivo iz slalnvega iilećka in njegovo iokolado ic Hlada, kakor najbolj*« r«di/no in slravilno aroiatvn; zi pljučna bolezni koncentrirani idećek iz glada, za pomanjkanje krvi lokotaic slala, za lažja prsne bolezni bombona ii slada itd. Dokazi ta vse to bo mnogi dvorni diplo.nl, ko.ujne, priznanja zdravnikov in zaarale ozdravljenih bolnikov. Edinemu iznajdniku in iz ielovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, c. k. svetovalcu, lastniku zlatega križca za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tovarna I., flrabenhof, Brttuneratrane 2, Zalega tovarne in pisarna: Graben, BrHunerotratae 8. Vo eounjuni g tap >d ! Antiuerpen 12. septembra 1883. V prllngl dobite diset fr inkov, in Vai pro-im, da mi poKljete za to svoto Blndovoga koncentriranega isletfks. Ivan UolTovo zdravilno pivo pijem ufe C let, jaz ga dobivam redno iz Amsterdama, jaz Vaa ne morem z biMedami izreći, kak uspeh ja naprav.lo to pivo v mojej drulini. Jaz in moj sin nisva ve« mogla tečno jesti, ne spati. Moja h<*i Je bila nervozna in M-dična; VaN livenski in zdravilni balzam — tako imemijomo Va! izlečak iz slada — nas j' aopej popolno na o/dravil. Kako dobro Ja visokooenjenl knez Anton Hoh«noollaraki, kraljeva visokost, Vam Je dal zlato svetinjo za zasluga opazil: Nobenemu M ne pristva Uko dobro n ipi« svetinjo »bene merentlc, nego Vnm. Kralj Danski je tudi rekel, da je sam poskusi zdravilno moć Ivai HofTovega iulečk* h slada pri sebi in svojoj druCini. — Jaz in moja drnlina smo ćitali vse Va»a na naniU in Va;n voSčimo dolff > livenja v korist čliveSiva. Imam čast priporočati se Vam s p I.sobnivn spoštovanjem Vaš hvalefni pl. Weetphal, major r. s. zdaj tukaj. Ho el Wiei. Kakor post ansko naj Vam sluti to le: Dve leti som trpel /a bronh kini knt:\r in suSico v goltan'.u, tiko, da nisem mogel toč glasno govoriti. Prvi dunajski p-ofesorji so rao poslali v Oleich mberg in v Nizzo, iz Nlzzo priSedli v »Čel sem rabiti Valo izvrstno zdravilno pivo in javiti moram Vam na čast, da sem po i van Hoffovem zdravilnem p vu pipa nom.t oidr-vil, di mi i»?4 t>kna in da s» dobro počutim. Prosim Vas torej, da mi finlljete 28 stoklenic zdravilne pive, S kilogr. Hokolide iz slada in 2 raoSnJici bonbonov iz aladnaga izlečka n znamujem a posebnim Štovanjem: Frana Halj, tovarna za molke obleke in trgovina s& suknom Mariahilferstrasse Nr. 69. Uradno zdravilno poročilo. C. k. cjiitra ni odbor itd, v Vlensberg-u. — Iv tn Hoffovo zdravilno pivo li aladovega izločka poka-zalo seje kot isvrstno kr.pčalno sredstvo. Major Witt«e, poslanec kralj, praških lazaret) v. fipnft pravega Ivan HofTovega adravilnoga piva Iz eladevsga izlečka: 13 steklenic f:ld. 8.00, 28 ste-vvmo klenic gld. 13.08, 63 stekleulo fld. 35.48. — Od 13 stmleilo na zgoraj so pivo poSlje franko v h»o. Za pililjatev iz Dunaja: 13 steklenic g.d. 7.'J(J, as steklenic gld. 14.00 68 steklenio gld. 29.10. Ii2 kilograma Iokolado li elada I. gld. a.40 II. gld. 1.60, III. I, ,Pri močnejših naročbuh dovoli s* mbat.l Koncentrirani .ladovat Izloček 1 steklenica gld. 1 13, steklenice 70 soldov. Bonboni Iz elada: 1 moHnjioa HO soldov (t Mi 1(2 ali 1|4 molnjica.j MaroBbe pod 1 gld. v rodno« 11 ae ne Izvrgujejo. Prvi, pravi, sluz raztapljajoči Ivan Hoffovi prani bonboni Iz elada so v modrem papirja. Pri kup.inju naj se odločno terja take. OPOMIN. Naj se tirj a le prave Ivan HofT-ove Izdolke iz slada z varoralno marko tiri c. k. trpove kej 8nd-nijl »vstrijsk-j in ogrskej «abilj«leno (slika iznajdnika). Ponarejenim Izdelkom drugih manjkajo zdravilna zsligči in pa niso pmv napravljeni, kalor Ivan HoiT vi i/.dilki iz slada In vtegnoio to ej, po izreku zdravnikov, celi Škodovati. 12—2 Glivno zalogo v Trttil ima: Franc Ks. Princ trgove« na Akvedotu. V Ljubljani: Peter Lasutigg, v Gorici: G. Christn/oletti, v Mariboru: F. P. Holasekf na glavnem trgu, v Ptujl: J. Kan mir, lekarnar, v Calji: J. Kiipferschmidt, lekarnar. G. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurti v TrftlUe Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toti, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica inreserva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društvo ... gld. 3,300.1)00.— reservni fond ou dobičkov * « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » Premijna reserva vsih oddelkov » Reserva za škode .... • V portfelju: Premije, ki fe imajo potirjati v prihodnjih letih „ . . . » Skupni znesek v:, h Skod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—10 Via Valdirivo, št. 2 v lastnej hiS'. 625 927.02 161.500.— C,638.505. -284.591.- 13,206.696.47 O0F~ Brez te varstvene znamke. postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Mali£u, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in hite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahvnl Zahteva naj ne samo «cvetu toper (Varttv. znamk« j trganje po dr Mali&M* s traven itoje&im tnamenjenem; 1 steklenica 80 hr Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavoat vratobol, rane in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr oriatnejsi, nego vsi v trgovini se nahaja-....... 20-8 6' joči aoki iti siropi. Pomuhijevo (Dorsch) jetrno olje, bramore, bezgavne najboljše vrate, izborno zoper pljučnico, kožne izpustke in otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter mesa in takoj odpravi em radij ivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v mjednem gospodinjstvu pogrešati in so se u£e tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽemm Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; )eden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razeilllava »® leden zavoj. NaroČila Iz dežele Izvrii »e tako) v lelcarzii pri „samorogu" Jul. pl. Trnk<5czy-ja na moMinem iritu i Ljubljani. I. Schreiber & Bleften. Prva in najveća avstro-ogerska tovarna predanega in litega stekla. Centralna zaloga: Dunaj, Alsergrund, Liechtensteinstrasse 22-24. ZALOGA OGLEDOV: Stadt, Tegethoffstrasse 3. Nr. 1531 Nr. 1812 Nr 1911 Waitznergasse 18. Zaloga za Cesko: v Pni. Heuwagplatz 27 neu. U Mio liti M, •/4 Vi o '/. 1'tra Najveća štednja 'U Vio 7» litra, za gostilničarje, kavarnarje in gospodinje. IBP*" IM asa steklena posoda iz liteg-a in prešanoga stekla Vrčkl zii piv«, vrči za kavo, kupice xa vodo, kelbe za vino. krožniki, Kkledl, namizni nastavljači, (lesertua pohoda Ud. v notranjskem In inostranskem NaŠ izdelek je pri poznan, kakor najbol jši in je bil vslfed tega /. nepričakovanim uspehom vpeljan v največe restavracije in po vsih stedljivila gospodinjah. 3—3 imenovana. Velilca zaloga zimskih sukenj v raznih barvah, pošev iz volnenega tkanja po nujnovejšem krovu BV tfold. 15 komad kakor tudi popolne zimske obleke iz no-voiegnega sukna po sld. 155. 6—4 v krojaćnici PELLEGRINA LEVI "Via M. Antonlo Nr E». nasproti kavarne »alla Stella Polaren Udaaovlj.no 1711. IM ca m Albert ijto Samassa •V* c. kr. dvorni zvonar fabrikant stroje? in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilltice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki In druge priprave Iz brona. Sesal/te in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozgunje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna deia. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —| po najnižjih cenah. Občine in gasilna druBtva plačujejo labko na obroke. 12-" * j gasi IS. avlt^l. > na m JI Neprovarljivo ! u.poii garantiran! Znesek dobi vsak pre-cej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoS I noboranllum (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hiter u.peb! po gld. 1.50 in stekle-nieah za poskuSnjo po gld. 1. Dobiva se : J. firelioh v Brnu (Brttnn). - V Trat« pri Pavlu Rocoa. - V Gorici prljB CrUtofeletti. V Zadru pri K. Androvloh. C Šllhavy. Fiua«, Nobena prevara! 10—4 Tam se tudi dobiva pristna Groliohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i* zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, ttekleuioa po 60 kr. i ' vtT/x Gospodu Gabrijelu Piccoli, le kar ju v LJubljani. Veliko let ozdrav-ljam razne bolezni tdino le z Vašo »Francova esenca« in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic. Trst, meseca sep-tebra 1883. I)r. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša >■Francova esenca* oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve loti trajajoče bolezrd. Izrekanj Vam kakor Iz-umnlku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo. Rakovac na Hrvaškem blizo Kuri ovca. Ivan Pnfid. Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje žup-nijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo. Fianona v Istrijl meseca oktobra 1883. Anton Vlassich, župnik-kanonlk. Piosim Vas zopet za 21 steklenic vaše »Francove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacepa druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča. A. Augnsthaler, montžr v tovarni za stroje g. Kdr&si v tfradci »Francova esenca< je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v Želodcu in trebuhu, krč božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr. 16—4 I,ustnik, drufttv« .HMMNOSl'« — Izdatelj in odgovorni uredniii: JOSIP MILANIĆ Nova tiskarna poo vodstvom F. HUALA v Tram.