IZ CELJA ... Na I. 0iinnaziji v Celfu pripravljajo pestro NOVOLBTNO JELKO Ker proslava Novoletne jelke vpada pač v živčne ipredkonferenčne dni, v čas pisanja šolsikih nalog in zaključ­ nega izpraševanja, je mladina na I. gimnaziji s svojimi razredniki vred te dni precej »napeta«, saj pripravljajo letos še posebno obširen in pester pro­ gram proslave Novoletne jelke. Vsi nižji razredi pripravljajo s svojimi raz­ redniki kulturne programe. Ker zaradi ves dan zasedenih razredov in drugih popoldanskih šolskih dolžnosti ne bi mogli drugače izpolniti svojih progra­ mov, so si nekateri razredi zbrali za vaje zgodnje jutranje ure in se tako mladi pioninji zberejo že pred 6. uro v svojem razredu. Vse priprave za proslavo vodi pionir­ ski starešinski svet, kulitome programe pa posamezni razredniki. Nastopili bo­ do vsi nižji razredi, višjji pa organizi­ rajo proslave v okviru organizacije LMS. O programih posamezni razredi no­ čejo dosti govoriti in izgleda, da je med njim'i tiho tekmovanje in da drug dru­ gemu pripravljajo presenečenja. V predpripravah za te proslave je starešinski pionirski svet posikrbel tu­ di za to, da bodo socialno ogroženi pio­ nirji ob letošnj'i Novoletni jelki obda­ rovani. Predvidoma bo obdarovanih ka­ kih lOO pionirjev. Hvale vredno je dej­ stvo, da so za letošnjo proslavo Novolet­ ne jelke na I. gimnaziji prispevala iz­ datna sredstva nekatera celjska pod­ jetja in ustanove. Tako so z denarjem ali blagom pomagale tovarne Metka, Volna, Cinkarna, Aero, Ljudski maga­ zin. Okrajni in občinski sindikalni svet, Cementnine, Mestna hranilnica in Obrt­ na zbornica. Nekatera trgovska podjet­ ja pa so darovala živila. REŽISERJI AMATERSKIH IGRALSKIH SKUPIN SO SKLENILI!... Na nedavni konferenci režiserjev ama­ terskih igralskih skupin, ki jo je orga­ nizirala Okrajna zveza »Svobod« in prosvetnih društev v Celju, so obrav­ navali problematiko igralskih družin. Na koncu so sprejeli nekatere sklepe: Med drugimi je vredno omeniti tele: Igralsike skupine smejo gositovati v dru­ gih krajih le takrat in s takimi deli, ki bodo res dobro pripravljena. Ravno tako so sklenili, da bodo Okrajno ga­ silsko zvezo obvestili o ravnanju ti­ stih gasilskih drušitev, ki imajo nepra­ vilne odnose do igralsikih družin. Skle­ nili so tudi, da bo februarja v Celju nadaljevalni režiserski tečaj, združen s praktičnimi vajami na odru. S. K. 1000 PROSTOVOLJNIH UR ZA GRADNJO PLAVALNEGA BAZENA Člani sindikalne podružnice podjetja »Graditelj« v Celju so sklenili, da bodo prispevali 1000 prostovoljnih ur za gradnjo plavalnega bazena v Celju. V okviru p>odružnice bodo ustanovili tudi sekcijo Ldiuds!ke tehnike. Prihodnje leto pa bodo vključili v sindikalno organi­ zacijo vse člane kolektiva, kar ne bo lahka naloga, saj ima podjetje gradbi­ šča celo v sosednji republikL TOTI TEATER V CELJU V SOBOTO, 29. DECEMBRA — ZA SLOVO OD STAREGA LETA: NOVI SPORED ŠT. 7 — PRVIC V CELJU Popularni mariborski »Toti teater« bo svoj novi spored št. 7 najprej poka­ zal Celjanom, in to v soboto, 29. de­ cembra. (V nedeljo, na Silvestrovo ter 1. in 2. januarja 1957 pa ga bo predva­ jal v Mariboru.) Zaradi velikega zanimanja bo »Toiti teater« imel v Celju tri predstave v kinu Union ob 17., 19. in 21. uri. Na predstavo ob 17. uri še posebej opozar­ jamo okoličane! Rezervacije in prodaja vstopnic bo že od ponedeljka, 24. de­ cembra, vsak dan pri blagajni kina Union. V novem sporedu nastopajo vsi stari znanci: Tijek, Stef, Božo Podkrajšek, Zlatko Zei, Angelca Jankova, Pavla Brunčkova, Janko Haberl, Jože Samec, Boris Brunčko (Hugo Florjančič) in kot gost — parodist »MAC« s točko »Pot po svetu«. Kri klavirju prof. Vlado Golob. PRIPRAVE "ZA USTANOVITEV MLADINSKEGA IN PIONIRSKEGA KINEMATOGRAFA V CELJU Okrajni odbor Ljudske tehnike Celje je dal pobudo za ustanovitev mladin­ skega in pionirskega kinematografa v Celju in je v ta namen sklical te dni sestanek s predstavniki političnih or­ ganizacij in zastopniki celjskih šol. V Celju že dolgo časa govorimo o potrebi rednih kino predstav za mla­ dino, saj imata obstoječa kinemato­ grafa v Celju le redko na programu mladinske in otroške filme. Čudno je zato, da povabljenci tega sestanka niso smatrali za dovolj važnega in so se ga udeležili le v neznatnem številu. Kot smo izvedeli iz poročila sekre­ tarja tov. Pratnemerja, si je Okrajni odbor LT delovanje mladinskega kine­ matografa zamišljal tako, da bi en te­ den vrteli primeren film samo za mladince, drugi teden za pionirje, za tem pa bi prišli na vrsto tudi najmlaj- ši-cicibani. Glede programa filmov so bili na­ vzoči mnenja, da bi Okrajni odbor LT sklical še en sestanek z zastopniki šol, ki bi podali svoje mnenje, kakšni po­ učni in vzgojni filmi bi predvsem pri­ šli v poštev. Zastopniki šol so bili mnenja, da bi ustanovitev mladinskega in pionirske­ ga kinematografa v Celju bila vse­ kakor potrebna, vendar bi se filmi za šole predvajali po možnosti v dopol­ danskih urah. Posebna šolska komisija pa bi morala stremeti za tem, da bi se nabavili res samo kvalitetni filmi, ki bi mladino pritegnili in jo odvračali od razburkanih kowboyskih filmov. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepajih veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16); čebula 90—125 (130); česen 190—240 (200—240); fižol, vis. 80 (70—80); fižol, niz. 50 (45—60); solata 40—70 (60—80); cvetača 90 (—); špinača 120 (150—200); zelje, gl. 20—30 (25^0); zelje, rib 52 (40—50); repa, sv. — (18); repa, rib. —(30^0); redkev 20 (25^0); por 40 (50—60); hren 60 (100—150); pe- teržilj 50—60 (60—100); zelena 50 (60 do 80); pesa 24—28 (30—40); korenjček 40—50 (20—60); ohrovt 30—35 (30—40); koleraba — (20—25); radič 60 (200); mo- vilec — (150); gobe, suhe — (1400); slive, suhe — (100); sadje, suho 150 (80 do 100); limone 200 (—); rozine 400 (—); fige, suhe 220—300 (160); mleko — (32); skuta — (140); smetana — (200); maslo — (480—600); oves — (45); pšenica — (50); koruza — (50); ječmen — (45); ko­ koši — (400—580); piščanci — (200—320); purani — (700); kostanj — (40); orehi, celi 240 (240); orehi, luščeni 850 (700 do 800); kaki 60 (—); jabolka 35—40 (30 do 50); hruške 46 (40—60); grozdje — (70); nešplji — (40); prosena kaša — (100); ješprenj — (80); jajca 26 (23—28); paradižnik, konser. 200 (—); kis— (35); pomaranče 190 (—). V Kapli pri Taboru je padel z vi­ šine petih metrov Ivan Pustoslemšek. Dobil je notranje poškodbe. Nezavest­ nega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri vožnji s kolesom je padel in si zlomil nogo Stanko Centrih iz Pirešice pri Žalcu. Napadena in z nožem zabodena sta bila Maks Kos iz Strmca pri Rogatcu in Anton Pavlin iz Košnice. Zdravita se v celjski bolnišnici. Pri delu je padel in se poškodoval po hrbtu in rebrih Matevž Senegačnik iz Prekorja pri Skofji vasi. V stanovanju na Mariborski cesti je bila napadena Ivana Glušič. Dobila je poškodbe na glavi. Z motorjem je padel in dobil po­ škodbe na nogi Robi Mrak iz Pre­ bolda. Z vrelo vodo se je opekla po rokah Štefanija Arzenšek iz Platinovca pri Grobelnem. Na železniški i)ostaji Rogatec je pa­ del z lokomotive železničar Franc Ar- tič. Dobil je težje notranje poškodbe. Z gosipodarskega poslopja je padla posestnica Frančiška Lončar z Gomil- skega. Zlomila si je roko in nogo. Pil podiranju drevja si je zlomil no­ go Viktor Zaje iz Zgornjega Pobrežja pri Nazarju. Pri podiranju drevja je padlo v goz­ du drevo na Miho Koprivca iz Topo- lovega pri Pilštanju. Dobil je zlom no­ ge ter poškodbe po prsnem košu in glavi. Petletna Nada Cakš iz Vrha pri Šmarju se je pri štedilniku poparila z vrelo vodo po nogah. S kozolca je padel posestnik Martin Lednik iz Lokrovca. Zlomil si je nogo dn rebra. 24 letna M. N. iz Vojnika si je v samomorilnem namenu z britvijo pre­ rezala žile na roki. V pretepu so bili poškodovani: dela­ vec Jože Kolar iz Megojnic, dobil je rano na glavi, Jože Hamžič iz Selc, po­ škodbo na glavi in kmečki sia Jože Veber iz Šentvida pri Grobelnem. Tudi slednji je dobil rano na glavi. Pri klanju svinje si je z nožem pre­ reza! žile na roki Jože Poklič iz Vi­ tanja. V Paški vasi si je pri delu težje po­ škodoval roko železničar Stanko Pisa- nec. Pri padcu si je poškodovala glavo učenka mestne vrtnarije Anka Zajbela, Pri padcu si je zlomila roko Kristina Arnšek iz Celja. V Gregorčičevi ulici so našli neza­ vestnega s poškodbo na glavi upoko­ jenca Franca Zupanca iz Celja. PLANINSKA TRANSVERZALA Planinska transverzala je gotovo ena najboljših domislic planinske organi­ zacije po osvoboditvi. Namen ji je, da planinec, ki jo prehodi, sistematično spozna poglavitna gorstva lepe sloven­ ske domovine. Za vzgojo in omiko člo­ veka je tako potovanje po gorah iz­ redno pomembno in koristno. Tudi v Celju 'je precej planincev, ki so dvig­ nili Dnevnik planinske transverzale in ki bodo kmalu dovršili to prelepo pot čez hrib in dol od Maribora do Moj­ strane, od Mojstrane do Postojne. Med njimi je tov. Rudi Margetič iz Celjske tiskarne že konec letošnjega poletja transverzalo opravil in prejel od Pla­ ninske zveze Slovenije 24. oktobra spo­ minski znak št. 6. Tovarišu Margetiču iskreno čestitamo! ŠB B^KRAT nediuiptind nc naših cestah ZARADI KRŠENJA PROMETNIH PREDPISOV NAJVEČ PRESTOPKOV V zadnji številki našega lista smo pisali, da se promet na javnih cestah v letošnjem letu ni izboljšal. Navajali smo tudi primere nezgod in dejanja, ki so vzrok nediscipline. Da to nedisci­ plino še bolj ilustriramo, navajamo ne­ kaj iz dela sodnika za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru v Celju. Po podatkih, ki zajemajo čas od za­ četka leta do konca novembra, je sod­ nik za prekrške obravnaval preko 600 primerov kršitve cestno-prometnih predpisov. Največ je seveda kolesar­ jev, ki še vedno ne poznajo ali celo nočejo poznati predpisov, pa četudi gredo ti v korist njihove osebne var­ nosti in sploh vzdrževanja reda na na­ ših cestah. To našo trditev lahko podkrepimo z vrsto številk. V času, ki smo ga zgo­ raj navedli, se je vozilo ponoči brez luči 458 kolesarjev, odrasle osebe na kolesu poleg kolesarja 71, v vinjenem stanju 43, po levi strani ceste 44, pro­ storočno 14, predmete, ki so ovira pri vožnji 12, vzporedno (vštric) 42, brez zvonca in -refleksnega stekla 13 ko­ lesarjev itd. Številke povedo dovolj. V kršenju teh predpisov niso izvzeti tudi šoferji motornih vozil, vozniki z vprežno ži­ vino in pešci. Res je, da je teh pre­ krškov manj, a še vseeno jih je pre­ več. Zdi se, da bi morali biti prometni organi strožji tudi do prekrškov, ki jih povzročajo pešci, ki so v nekaterih pri­ merih podobno kot kolesarji prav tako vzrok prometnih nesreč. Na splošno lahko trdimo, da navzlic sankcijam nepravilnosti na naših ce­ stah ne prenehajo. Poleg potrebne vzgo­ je vseh, ki uporabljajo javne cestne naprave, bo kazalo tudi poostriti ka­ znovanje, ker drugače menda res ne bo reda na naših cestah. Promet se iz me­ seca v mesec veča, prometne nesreče pa prav tako. Prekrški cestno promet­ nih predpisov pa so mnogokrat usodni povod za nesrečo. PROMETNA NESREČA, KI JE ZAHTEVALA SMRTNO 2RTEV Dne 16. decembra ponoči je voznik tovornega avtomobila v Zičah pri Slov. Konjicah povozil 50 let starega Štefana Kačičnika in Draže vasi. Kačičnik je po ugotovitvah ležal na desni strani ceste v smeri vožnje tovornega vozila, katerega voznik je po dejanju po­ begnil, ker se je ustrašil posledic tega dejanja. Vendar je organom Tajništva za notranje zadeve ob pomoči državlja­ nov uspelo storilca izslediti. Storilec je Marcel Delinc, voznik C kategorje pri podjetju »Poljopromet« iz Zagreba. Štefan Kačičnik je dobil tako težke poškodbe, da je po 16 urah podlegel poškodbam v celjski bolnišnici. Čeprav se še preiskava nadaljuje, je vzrok ne­ sreče že ugotovljen. Voznik je prepoz­ no opazil Kačičnika, ki je ležal na ce­ sti in zaradi slabih zavor ni mogel pra­ vočasno zaustaviti vozila. Pri tem je obsojanja vredno zlasti to, da ni žrtvi nudil pomoči, čeprav je dobro vedel, da je povozil človeka. Tudi sovozač na avtomobilu je soodgovoren za dejanje, saj je bila tudi njegova dolžnost po­ magati žrtvi. Voznik tovornega avto­ mobila je do nadaljnjega priprt v za­ poru. J. p. ... IN ZALEDJA Stanko Lorger med šmarskimi pionirii Pionirji v Šmarju pri Jelšah smo zelo srečni, da poznamo osebno slav­ nega slovenskega športnika, Stanka Lorgerja, saj biva že 3 leta med nami. Ko se je pred nekaj dnevi vrnil z olimpijade, smo ga pionirji prosili, da bi nas obiskal in nam povedal nekaj o svojih doživljajih z olimpijade. Če­ prav je bil od napornega potovanja še silno utrujen, se nam je rad odzval. Obiskal nas je v praznični olimpijski obleki, da je bil dogodek za nas še bolj svečan. Najprej nam je orisal po­ tovanje z letalom do olimpijskega me­ sta Melbourna, nato pa nam pokazal najrazličnejše slike z olimpijade. O tekmovanjih ni obširno govoril, stav­ ljali pa smo mu vprašanja, ki so nas najbolj zanimala. Tov. Lorger je med drugim poudaril, da vsak športnik ne more nastopiti na olimpijadi, ker stane to državo mnogo denarja. Pa tudi dober športnik ne mo­ re biti vsak človek, ker se je treba znati vzdržati v jedi in pijači, odpovedati al­ koholu in nikotinu ter vztrajno utrje­ vati svoje telo. Tov. Lorger nam je prikazal tudi na­ čin življenja in posebnosti podnebja v tem delu sveta. Pozabil ni omeniti Slo­ vencev, ki so se nedavno izselili v Av­ stralijo in imajo veliko domotožje po domači grudi. Ob koncu smo si še ogledali slike najboljših športnikov sveta — odliko- vance z zlato medaljo. Načelnik naših pionirjev se je tov. Lorger j u zahvalil za odziv in mu česti­ tal, da je našo domovino na XVI. olim­ pijadi tako častno zastopal. VAŠKE ORGANIZACIJE SZDL BODO ZAKLJUČILE Z OBČNIMI ZBORI DO 15. JANUARJA V Mozirju je bilo pred dnevi posveto­ vanje predsednikov in tajnikov vaških odborov SZDL. Razpravljali so o med­ narodnih političnih vprašanjih in o smernicah družbenega plana za pri­ hodnje leto. Sklenili so tudi, da bodo vaški odbori zaključili z občnimi zbori najkasneje do 15. januarja. Do takrat pa bodo od-, bori uredili vsa organizacijska vpra­ šanja ter dvignili članstvo v SZDL zlasti iz vrst mladine. Doslej je na področju občine vključenih v članstvo komaj 47 odstotkov volivcev, kar meče na te od­ bore dokaj slabo luč glede vključeva­ nja novih članov. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL je na svoji zadnji seji sklenila, da bo predlagala Obč. LO, da ustanovi pri trgovskem podjetju »Resevna« potrošniški svet, ki bo nadziral in usmerjal delo omenje­ nega podjetja. * Vsakdo, ki se vozi z vlakom ve, da je šentjurska železniška postaja pre­ tesna, saj se od takrat, ko je bila po­ stavljena — bilo je leta 1846 — ni nič razširila. Zato je čakalnica za številne potnike, dijake in delavce, ki jih je dnevno preko 500 premajhna. IZ SLOV. KONJIC Občinski svet zveze Svobod in pro­ svetnih društev konjiške občine je na svoji zadnji seji analiziral delo društev na svojem področju. Ocena njihovega dela je izhajala v glavnem iz i)oročil na občnih zborih, ki so jih društva večji del že opravila. Svet je sprejel tudi predlog, da se najboljšim društvom da primerne na­ grade za njihovo uspešno delovanje. Kot izgleda, bodo prostori v konji­ škem zd':-avstvenem domu, ki so bili pridobljeni s povišanjem v eno nad­ stropje, deloma urejeni že do meseca februarja prihodnjega leta. V nje se bo preselila tudi podružnica zavoda za so- oalno zavarovanje, ki je sedaj v mla- , dinsikem domu. Del sredstev za povi­ šanje zdravstvenega doma je dal okraij- ni zavod za socialno zavarovanje v Ce­ lju, nekaj pa je prispevala tudi obči­ na. V kratkem bo urejena tudi zobna ambulanta v Vitanju, za katero je okrajni zavod tudi že obljubil nekaj fi­ nančne pomoči za nabavo potrebnih in­ štrumentov. Tako bo tudi ta kraj imel dvakrat na teden na razpolago zobo­ zdravnika, ki je več kot potreben. Na vseh osnovnih šolah na področju konjiške občine je letošnje šolsiko leto vpisanih 2.552 učencev, kar je 48 več kot lansko leto. Na vseh šolah je sku­ paj 72 oddelkov, nujno pa bi potrebo­ vali še najmanj 5 moči. Na nižji; gim­ naziji pa je v 10 oddelkih vpisanih 366 dijakov, prav tako pa tudi tu manjkajo še najmanj 3 učne moči. O vseh teh problemih je na zadnoi seji raizprav- Ijal tudi ljudski odbor občine. Spričo ustanovitve občine v Slov. Konjicah je bilo povečano tudi število uslužbencev. Večina uradnih prostorov je namreč v zgradbi nekdanjega sodi­ šča, deloma pa v »stari občini«, kar j« seveda narekovalo precejšnjo utesnitev in je v eni pisarni delalo po več usluž- , bencev. V zadnjem času so preuredili več prostorov, ki so svoječasno služili za zapor. To je le zasilna rešitev, saj > bo prej ali slej potrebno misliti na novo ' upravno zgradbo, sedanjo pa prepustiti 1 zopet nazaj sodiišču, ki bi ga v Konji- i cah nujno potrebovali. POMAGATI HOČEJO DELAVCEM DO BOLJŠEGA ZASLU2KA Na sestanku predstavnikov množičnih organizacij v So:čavi so te dni med drugim razpravljali tudi o položaju gozdnih delavcev, ki nimajo potiebnih kvalifikacij in zato pri svojem težkem delu, ki ga opravljajo, le malo zaslu­ žijo. Da bi tem delavcem pomagali do strokovne izobrazbe in s tem do bolj­ šega zaslužka, bodo v kratkem v Sol­ čavi organizirali seminar za gozdne de­ lavce. Takoj po končanem seminarju bodo delavci delali izpite. USPEŠNO DELO KMETIJSKE ZADRUGE V SMARTNEM OC PAKI Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki je dosegla letos pri pospeševanju kmetijstva kar lepe uspehe. Skrbela je za nabavo potrebnih kmetijskih stro­ jev, zaščitnih sredstev in umetnih gno­ jil ter pomagala zadružnikom s stro­ kovnimi nasveti. Zadruga je organizii- rala tudi več strokovnih predavanj in poskusov v gnojenju in škropljenju. Zadruga je ustanovila kmetijsko gospo­ darsko šolo, kjer se vzgaja kmečka mladina, aktiv mladih zadružnikov pa je že pokazal zadovoljive uspehe, če­ prav mu manjka dobro strokovno vod­ stvo. Zene zadružnice so organizirale več tečajev za vlaganje in vkuhavanje sadja. Tudi na gospodarskem področju je zadruga dosegla lepe uspehe, saj je plan blagovnega prometa do 1. decem­ bra dosegla s 97 odstotki, plan odkupa pa je že presegla. V MOZIRSKI OBČINI SO GASILCI RESILI NAD 2.5 MILIJONA DIN PREMOŽENJA Na področju mozirske občine je 15 gasilskih društev, v kaitere je vključeno 1 510 gasilcev, kar p>omeni, da je vsak deseti prebivalec občine gasilec. Da ga­ silci skrbijo za svoj naraščaj, nam zgo­ vorno povedo številke. V gasilska dru­ štva je vključeno 678 mlajših članov in 70 pionirjev. Tudi žene so zastopane v društvih z 98 članicami. Najbolj delavno je društvo v Smart­ nem ob Dreti, za njim ne zaostajata dosti društvi v Mozirju in Pobrežju. Najslabše društvo pa je v Grušovljah. Letos je bilo na področju občine vsega deset požarov, ki so nastali večinoma zaradi elementarnih nezgod. Ti požari so napravili preko 9 milijonov škode, gasilci pa so od tega rešili za 2,5 milijo­ na din premoženja. Večina društev ima težave s tehnično opremo, tudi avtomobili so v zelo sla­ bem stanju. Vsa gasilska društva imajo svoje domove, le gasilski dom v Rad- miirju je še v gradnji. Potrebno bo še precej denarnih sredstev preden bo ta zgrajen. Menimo, da se je tamkajšnje gasilsko društvo odločilo za prevelik gasilski dom, saj bi manjši bil verjetno že zdavnaj pod streho. V Mozirju že tretje leto deluje kme­ tijsko gospodarska šola. Prvi lemik obi­ skuje 27, d.ugi pa 20 kmečk.h fantov in deklet. Za tako veliko udeležbo ima­ jo največ zaslug organizacije SZDL, kmetijska zadruga in aktiv mladih za­ družnikov, ki so znali mladini prikaza­ ti ko^ns..nost takih šol. IZ REČICE OB SAVINJI Pred kratkim so ustanovili kmetij­ sko gospodarsko šolo, ki jo obiskuje 31 kmečkih fantov lin deklet. S poukom so že pričeli. SILlESniOVMJE PRIREDI OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUSTVO CELJE PRI MLIN AR JE VEM JANEZU, TEHARJE, DNE 31. 12. 1956 OB 20 IGRA RONNY ORKESTER — DANCI PESTOTNIK PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 24. t. m. DALJE OD 9—12 V DRUŠTVENI PISARNI, TITOV TRG 3 — TELEFON 26-31