"PROLETAREC" JE i)EL A V S k I LIST ZA MISLEČE Čil ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - . - Glasilo Jugoatlovanske Socialistične Zvezt
<e
GLAS	ILO
PROSVETNE	MATICE
J. s.	Z.
ST. — NO. 1657,
•Um un« M. «. 1M7. al IM pati al CIlMH. IM..	** «
•t ■»«• ). 1§I»
CHICAGO. ILL., 14. JUNIJA (June 14), 1939.	p-mum w-wiy .t 2901 3«. L*wnd.u A v«.	LETO—VOL. XXXIV.
Sveta stolica vsa {BREZPOSELNI V DVOJNEM IZRABLJANJU
zapletena v posvetno politiko
NAPOR VATIKANA ZA PREPREČENJE ZVEZE ANGLIJE IN FRANCIJE Z RUSIJO. — NAKLONJENOST CERKVE OSISČU RIM-BERLIN
Vatikanska diplomacija se na vso moč trudi preprečiti sklenitev zveze med demokratičnimi državami in sovjetsko Unijo, ker bi postala nevarna politiki Berlina in Rima. Ameriški žumalisti v Evropi, med njimi Edgar Ansel Mowrer, o-pisujejo naklonjenost novega papeža tretjemu rajhu, vzlic Hitlerjevemu preganjanju katoliške duhovščine in plenjenju cerkvene imovine.
publiko, ker je imela svobodomiselno, demokratično vlado, nameftto "katoliško", kot so jo hoteli Slovaki. Slovaška duhovščina je delovala v zvezi s Hitlerjem za zrušenje republike z vednostjo in odobritvijo Vatikana. Vatikan ni imel niti ene debre besede v korist neodvisnosti čehoslovaške, pač pa je * pomočjo svoje klerikalne tranke na Akem ruval nje.
češkem in Slova-za njeno oslablje-
Sovrutro do Rusije
Vzrok temu je sovraštvo pa-1 Podpora cerkve imperializmu
pe/.a in njegovih diplomatov do Ko je Mussolini začel svojo sovjetske Rusije. V ta namen vojno za osvojitev Etiopije, mu je pripravljen stokrat rajše po- je cerkev v naprej obljubila magati Mussoliniju in Hitlerju ^oje sodelovanje in blagtislav-kot pa taktiki za pomirjenje |jaja ter navduševala italijan- i Evrope in utrjevanju demokra- ske četc Moritev Etiopcev so;
c'Je-	visoki cerkveni dostojanstveni-1
te pred več tedni je papež ki v ita!,iii označevali za "pri-predlagal konferenco zastop- na^nje križa in rimske civili-nikov Nemčije. Italije, Poljske,iAacjje v zaostalo deželo". Francije in Anglije za "rešitev (:erkev v Italiji je enako o-, medsebojnega nesporazuma". dobri!a naval Mussolinijeve ar-Iz nje bi bila Rusija izključena, made v Albanijo, torej je ja-f kakor je bila v Monakovu, in sno dl4 ni za mip# ampak ,e M kakor takrat, bi dobila Hitler|}H>de,ovanje v politiki osi Ber-:
v M ona kovu, in bi <fobila Hitler in Mu»solini tudi zdaj nekaj zastonj na stroške kake male dežele, v tem slučaju največ na račun Poljske.
Klic prijateljem na
agitacijo za nove naročnike Proletarcu
Upravo tega lista je nedavno apelirala na zastopnike in druge prijatelje za več sodelovanja pri kolektanju poteklih naročnin in v agitaciji za nove naročnike
Proletarec ima v tej dolgotrajnr krm velike tež-koče Dohodki so vsled zmanjšanja števila naročnikov jako padli. Organizirane kampanje za razširjenje lista že dolgo nismo imeli. Po Mnogih letih smo se lani spet obrnili na društva za gmotno podporo Večinoma se je Proletarec v zadnjih dvajsetih letih vzdrževal z rednimi viri in s tistq podporo, ki so mu io prispevali v tiskovni sklad zastopniki in naročniki brez kampanje. Znašala je povprečno le nekaj sto dolarjev na leto Zdaj pa je list v položaju, ko izdatkov s temi dohodki ne bo mogel več kriti vzlic ekonomskemu poslovanju v uradu Potrebuje več naročnikov, več oglasov in več prispevkov v tiskovni sklad
Ako se te naloge loti vsaj dve £to zastoonikov in drugih prijateljev Proletarca, bomo težkoče skupno vendarle zmagovali vzlic krizi Proletarec je vreden, da ga ohranimo Torej storimo zanj kolikor kdo more Predvsem, pridobimo mu novih naročnikov in s tem novih čitateljev ter prijateljev
General Franco ni še zmagal v Španiji
Fašistična vojaška oblast v Španiji ja pozvala "lojalno" ljudstvo, da naj Uda vsakega, ki je v času civilne vojne bil z republiko, žalil duhovnike, govoril nespoštljivo o vladi v Burgosu, ali zakrivil kak drug zločin. Nevedni, do smrti prestrašeni ljudje se sdaj kar kosajo kdo bo koga prej denun-ciral in armada s policijo vred ima polne roke dela z aretacijami, vojni tribunal z obsodbami na debelo, in rablji z ekse-kucijami.
V Alicanti je v koncentracijski kempi 20,000 republikancev, na desettisoče jih je na prisilnih* delih za hrano, tisoče kmetov so izgnali s kmetij in polja vrnili cerkvi ter prejšnjim veleposestnikom, neštetim obrtnikom je vzela nova oblast licenco, ker so shnpatizi-rali z republiko, učitelji, uredniki in odborniki delavskih organizacij is prejšnje republikanske Španije pa so v trdnjav* skih zaporih s poostrenimi kaznimi.
Ako bi general Franco res imel ljudstvo na svoji strani, bi mu ne bilo treba uvesti take strahovlade.
Proti vmešavanju cerkve
Dasi je Poljaka katoliška dežela, je njena vlada papežu namignila, da ji je ljubše, če se on v spor med njo in Hitlerjem ne u mešava. Tudi angleškim in francoskim diplomatom bi bilo nekako pod častjo, da bi se podajali na zborovan ja pod vplivom in vodstvom Vatikana, o katerem vedo, da služi vseskozi Mus«K)linijevi politiki.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA EV. PO METI
Pomoč Hitlerju -.....
V boju zaradi Čehoslovaške je Vatikan neposredno pomagal vladi v Berlinu uničiti to re-i (Nadaljevanje na strani.)
Vina in Rima. Vatikan kliče ves svet v boj proti "komunizmu" v pomoč fašističnim silam. Naravno, da mora biti cerkev v
taki politiki tudi sama fašisti- __________ _____________________
čna
ar. ^ ^ ^	Nad milijon volilcev v Chi-'polagoma nrža. Skupno število
Skušnje primorskih Slovencev cayy je prj zadnjih volitvah za brezposelnih je bilo 15. maja Kako resnična je gornja tr- sodnike ostalo doma, ker niso 1,194,000. ali nad pol milijona ditev, vedo Slovenci na Primor- imeli med kom izbirati. '«Zma-; manj kot jih je bilo 1. januarja, skem, za katere se ni sveta sto- gala" je koalicijska lista demo- Angleški kralj in kraljica lica niti malo zavzela, pač pa kratske in republikanske poli- sta skončala svoj ceremonijalni POMAGALA Muasolrniju z tične mašine, ki si sod n i jska uradni oblak v Kanadi in v Ze-vsem svojim cerkvenim apara- mesta že mnogo let delita s potom pri poitalijančevanju naše- razumno med sabo, delavske ga naroda, pri gojitvi špijonaže stranke pa ni. ki bi nastopila s in zatiranju zadnjih ostankov svojimi kandidati. Komunisti in civilnih svobodščin.	delavska nestrankarska liga so
Prijateljstvo cerkve do Mus- agitirali za mašinske kandida-solinija in Hitlerja je razvidno te, da si med njimi pridobe
Konec ljudske fronte v Franciji
Konvencija francoske socia-j listične stranke je s 5,490 proti i 1,761 glasovi sklenila, da kar se nje tiče, je ljudske fronte v Franciji konec. S tem je bilo zaeno zaključeno, da preneha
ti "gladne" države na račun o-nih, ki žive v zadovoljstvu, zato da bodo vse živele v miru. Blum pa ima v Isti sporazumni resoluciji uveljavljen svoj nazor, da je treba vse mir ljube- sti). če dežele tesno zediniti v mirovno fronto.
Komunistična stranka v Fran-
"vpliv". Volitev se je udeležilo samo 37 odstotkov volilcev.
Švedi nočejo s komunisti.
Njihova zveza strokovnih unij je odklonila priporočilo angleške strokovne delavske zveze, da bi internacionala sprejela tudi unije v sovj. Rusiji pod svoje okrilje. Do letos je bil angleški kongres strokovnih unij •proti sprejemu sovjetskih unij v internacionalo (v mednarodno zvezo strokovnih unij, v kateri so najjačji faktor sociali-
tudi zveza med komunistično in socialistično stranko.
Bitko je iftgttbil Leon Blum,
ki se je ogreval za kooperacijo	ciji je zdaj spet izolirana. Njen
s komunisti, za oboroževanje in	ugled je od lani do zdaj jako
proti taktiki, ki je privedla v	Pa<l*l- Tim1« angleška delavska monakovski mir. Opozicijo pro-1 franka je z veliko večino od-
dinjenlh državah. V VVashing-tonu in New Yorku sta bila spremljana s tolikšnimi ovaci-jami in pompom, da bi večje in bolj 'navdušene" niti v Angliji ne mogle biti. Morda pa Zed. države niso republika?
Anglija je ropar »ca, je dejal Hitler, ker je ukradla Nemčiji po svetovni vojni kolonije. Zahteva, da jih Nemčiji čirmprej vrne. Anglija je med tem pozvala nadaljnih par sto tisoč fantov v prisilno vojaško službo.
V Kladnu na Češkem je bil
ubit neki nacijski polica i. Hitlerjev režim je občini Kladno naložil za ta zločin nad $20,-000 globe. Aretiranih je bilo mnogo Cehov. V Kladnu so morali biti za kazen vsi ljudje z Radio program v češčini od- ulic ob 6. in okna pa zaprta od daja zdaj poljska vlada; veči- 5. zvečer do 7. -zjutraj. Sploh
Kongres strokovne
mternadonak
•
Prihodnji ali VIII. kongres strokovne intemacionaie. ki se bo vršil od 5. do 8. julija v Cu-rihu v Ml, 66 imel pr#<f sabo
zelo težke probleme. Od njenega zadnjega kongresa so padli po organiziranem delavstvu nadaljni udarci. Evropski in
svetovni mir visi na niti. Fašizem nadaljuje z agresivnostjo.
V strokovni internacionali je organizirano delavstvo FVanci-je, Anglije. Zed. držav (AFL in CIO). Belgije, Skandinavskih dežel, mnogih južnih in centralnoameriških, delavstvo Švice. Nizozemske, Poljske in nekaterih drugih. Združenje s to internacionalo predlaga zveza delavcev v sovjetski Rusiji in posvetovanja o predlogu so se že parkrat vršila. Končala so se vselej brez rezultata. Nedvomno bo o tem vprašanju obravnaval tudi kongres v Cu-rihu.
uni|
noma novice, da bi jih čuli Cehi v "protektoratu", ker jim Hitler ne dovoli po svojih radio podajah in v časopisju drugega kot nacijsko pobarvane ve-
ti Blumu je vodil strankin taj- M« predlog komunistov za so- sti in nacijsko propagando
. «____,__1 . _ _ i l_'	n -______I___. . A__I! Il
nik Paul Faure. On je pacifist. Rajše bi dal koncesije Hitlerjevi Nemčiji kot pa Francijo zapletel v vojno. On smatra, da je Hitler produkt napak ver--aillfke mirovne pogodbe in se ga ne bo odpravilo z ustvarjanjem novih napak. Poteku socialistične konvencije v Nante-
delovanje z njimi.
Brezposelnost v Angliji se
postaja Cehom »v "protektora-tu" čezdalje težje. Grozno je biti podjarmljenim pod "varstvom" brutalnega diktatorja, kakor je on.
Tom Mooney potuje po dc-(Nadaljevanje na 2. strani)
35-letnica delavskih v Srbiji
Delavstvo v Srbiji letos praznuje jubilej 35-letnice strokovnega delavskega gibanja. Bilo je socialistično ob početku in je še danes vzlic naporom Jugorasa, da ga zaduši.
Problem Nizozemske
Na Nizozemskem je okrog 400,000 brezposelnih; izmed njih jih je 30 odstotkov brez dela že tri leta.
rr-z-
sr.-rrr/!-
Boj med AFL in CIO privablja fašistične zakone
Nobena reč ne služi propa-gatorjem za aprejem postav su je z napeto pozornostjo sle*i proti unijam in stavkam bolj (lila ne samo vsa Francija nego kakor borba med unijami AFL \ <a politična javnost v Evropi, in CIO. Zločin je, ko ena unija Okrog 8,000 delegatov je odlo- skeba proti drugi, in prav tako • evalo o l>odočnosti svoje stran- je zločin, kadar ena unija pro-ko in delavskega gibanja v Ev- glasi stavko, zato da uniči tek-<Ozanlča in med delavci v avt.nl i »pi vobče. Faure, ki je bil pred mujočo unijo. Kompanije ima-j industriji Homerja Martina, ne nokaj meseci še v manjšini, je jo od te*a veliko škodo in ne- da pomaga delavstvu Izvojeva-imel kmalu večino, ker delav- prilike, vzlic temu marsikje ta ti člmboljše žlvljenske razmeji vo Francije ne želi ničesar bratomorni boj med delav-1 bolj kakor preprečenje vojne, stvom same negujejo, da ustva-
unije premogarjev UMW »e AFL posliržuje zelo umazanih sredstev, enako v boju za uničenje unije avtnih delavcev. Vzela je v zaščito za ruvarenje med premo-garji predsednika "progresivnih" rudarjev J.
re, neffo da škodi Kongresu industrialne organizacije (CIO)
stavke — ne proti delodajalcem, nego stavke unije proti uniji, ima vsak ravnatelj bogato prilo-žnost poslancem v zakonodaji pokazati, kako nesmiselna je taka svoboda, kajti škodo od nje ima "splošnoH" ali kakor oni pravijo, "general public".
nejo tudi predsednik zvezne vlade in mnogi drugi vplivni ljudje na visokih mestih. Proti slogi delavstva je reakcija, , ki izrablja s svojimi mogočnimi propagand!stičnimi «redi*tvi nevednost ma»e rn pomaga z a-genti provokatorji, korumpira-
Ogromnt Vfčina ameriškega nimi uradniki in zavajalci vseh delavstva je za enotno unijvko vrst vid rta vati zmedo, gibanje. Ampak jake organtai- Posledica so postave, ki so rane kMke pol vodstvom ljubo- enako naperjene proti unijam •»umnih a<pirantov za službe in , CIO kot AFL in oboji se mora
Končna resolucija je bila stvar rijo ugodno javno mnenje v ko- in njegovemu 'diktatorju' John sporazuma med obema frakci- rist predlog proti delavskemu U Le»wi*u. V resnici škoduje čast ter zlohotnih demagogov jo skupno ali pa posamično bo-iama. Paul Faure je v kompro- gibanju, ki jih imajo v zakono- tudi sama sebi. mi«u uveljavil svoje stališče, da dajah.	j Kadar se dogajajo v poda-
jo treba še poskušati zadovolji-1 V prizadevanjih za uničenje meznih tovarnah ali v rovih
ga preprečujejo, četudi deluje- riti proti njim. Torej bi bilo žejo zanj ne samo vai tremo mi- dinjenje boljše zdaj nego šele sleči ljudje v delavskih vrata h, ko je prepozno.
KOMUNISTIČNO VODSTVO V W. A. BO KONČALO ENAKO KAKOR V PREJŠNJEM U. C.
PREDLOGA ZA ODPRAVO "POLITIKE" IZ VVPA IN DRUGIH RELIFNIH AKCIJ. — POSETI ODBORNIKOV W. A. V RUSIJO. — NOVI RAZKOLI NA VIDIKU
VVorkera Alliance je organizacija brezposelnih. Ustanovili so jo socialisti in somišljeniki. Napredovala je hipoma, dočim je komunistična organizacija brezposelnih, zvana Unemploy-ed Council, istočasno naglo padala. Začela je nazadovati čim o člani izvedeli, da je podružnica komunistične stranke. Odbor U. C. je uvidel, da svoje <kupine ne bo mogel obdržati, ali jo še kdaj dvigniti na »prej* Snjo viiHno, pa jo je razpustil in komunisti so dobili navodilo pristopiti v VVorkers Alliance.
Kmalu v vodstvu
Ni bilo dolgo, ko so dobili na svojo stran predsednika delavske alijance Davida Lasserja in nekaj drugih odbornikov. Normana Thomasa in drugih soeia'istov niso več vabili za govornike, pač pa komunistične agitatorje, toda jih niao oglašali za komuniste, ampak za predstavnike raznih drugoi-menskih "inocent" organizacij, kakor jih naziva James Oneal. Medtem so se komunisti po dolgih naporih polastili kontrole lokalov delavske alijance v CMeagii. Vorkti fn drugtti ' večjih mestih. '
Tako je VVorkers' Alliance poeHala podružna organizacija komunistične stranke, dasi o-l7iromna večina njenih članov tega ne ve in ne verjame, ker komunisti to dejstvo taje in izjavljajo, da niso komunfsti.
Poseti v Rusijo
Kongresna komisija, ki rre-irkuje VVPA, je «kuSala ud iriti vsako organizirano gibanje brezposelnih s komunistično o-značbo, in pred tem je to skušala Diesova komisija. Pri tem so spravili v javnost precej gradiva, ki ji naj dokaže, da brez-
poselne v Ameriki izrablja komunistična stranka v svoje namene in komintema v interesu ruske politike. Tajnik delavske alijance Herbert Benjamin je priznal, da je član komunistične stranke že »precej let in djt je bil v Rusiji na sovjetskih slavjih v imenu VV. A. Predsednik alijance David Lasser je izjavil, da ni komunist, da pa je tudi bil v Rusiji in da mu je potne stroske plačala VVorkera Alliance. Nekatere druge priče — med njimi bivši komunisti, so zatrjevale, da Lasser ni direktno Član kom. stranke iz strategičnih razlogov, toda ravna se točno po navodilih strankinega biroja skupno s tajnikom Benjaminom in ostalim odborom, v katerem je večina članov kom. stranke. Bivši komunisti so izpovedali, da se podpira iz blagajne in s prostovoljnimi doneski breziposel-nih komunistične akcije, in neki Črnec je pojasnjeval, da je bil poslan v Rusijo študirati a-gitacijske metode, ki se naj jeh bi po vrnitvi posluževal v korist W. A. oziroma kom. stranke med. svojim plemenom.
Razprtije v W. A.
Ponekod so se lokaJi W. A. razprti li že v prvem boju komunistov za vodstvo, drugod pa se spor nadaljuje v skoupnih lokalih. Organizacija je za brezposelne potrebna kot je za zaposlene delavce. Unije so storile veliko napako, ker se nl:o te naloge s^mo kotile, namesto da so prepustile brezposelne izrabljanju v raznih mahinncijah demokratskih in republikanskih politikov in kom. stranke. Gotovo je, da bo slednja končala s svojim vodstvom v W. A. enako kot je v U. C. in raznih (Nadaljevanje na 4. strani.)
Koliko stane Jugoslavijo poset kneza Pavla v Rim in
Jugoslovanski regent knez Pavle je bil v Nemčiji dni na uradnem obisku. Pred tem je bil v Italiji istotako uradno. V Italiji sta njemu in ženi prirejala bankete Mussolini in kralj, v Nemčiji Hitler. Italija mu je poksLzala svojo armado in vojno mornarico v paradi. Isto je ie v večji men storil Hitler.
Knes Pavle je moral na ta dva obiska. Ne samo zaradi namiga iz Rima in Berlina, ampak vsled politike svoje vlade, ki je ped Stojadinovičem in Korošcem postala fašizmu jako prijazna. S tem je izgubila zaslombo m zaupanje v Parizu in Londonu. Chamberlain jo je iz seznama držav, katerim jamči meje z oboroženo silo Velike Britanije, izpustil.
Ekonomsko je Hitler Jugoslavijo ie vzel pod svoj vpliv. Vse kar ie potrebuje je, da jo pridobi za vazalko tretjega rajha tudi v političnem oziru.
Knez Pavle in Olga v Nemčiji nista zapravila vsega časa s po ječanjem banketov. Kajti čez dan je moral knez Pavle na uradne obiske k članom Hitlerjeve vlade in enkrat sam k Hitlerju. Bil je pri njemu pet ur. Ko je odiel, je zvečer na banketu Hitler izjavil, da Nemčija jamči meje Jugoslavije.
To pove Vse. Jugoslavija je priila pod okrilje osi Rim-BerSn brez kake mednarodne afere, ki bi pretila zanetiti vojno. Javljajo, da bo vlada v Beogradu v kratkem oznanila izstop iz lige narodov. Protikomunističnega pakta s Nemčijo in Italijo ie ni podpisala, ker je vendar dokaz, da je protiruska ie to, ker je edina država v Evropi, ki ni ie priznala rovjetske Unije.
Pomenki med regentom Pavlom in Hitlerjem in po-menki med Pavlovimi in Hitlerjevimi ter Mussolinijevimi ministri so bili tajni. Vemo le, da bo morala Jugoslavija Italiji in Nemčiji bankete silno drago plačati na račun tvoje neodvisnosti, na račun svobode svojega ljudstva in s prirednimi bogastvi svoje deiele.

te t
-r—r-
PROLETAREC 1
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.'
■■	t	T	• =
boj p*orri u. m w. v kphtuckyju
IZHAJA VSAKO SREDO.
Maja Jnfoelvreaaka Mavtka TUkovaa Draika, Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VA&OCNINA v Zedinjenih državah ia celo leto $3.00; am pol leta $1.75,
m četrt leta 9L00. Inosemetvo: aa eele leio $3.60; a* pol leta
Vri rokopiai in oglasi morajo biti v nai«m urad« m|pinja do pondvljka
^pol^O
za priobcitev v
'vilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wcdneaday by the Jugoalav Workmen's Publiahing Co.,
Ine. Estabhshed ISO*.
Editor...................................................................Frank Zaits.
Buaineaa Managvr......................................Charles Pogorelec.
Aaat. Editor and Aaat. Busineaa Manager. .u. Joaeph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United Statea: Ona Year $3 00; Siz Months $1.75; Three Montha $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $?.00.
PKOLETAREC
230! S. Lawndaic Ave.	CHICAGO, ILL.
T~lepi»onei ROCKWELL 284IA.
I ■! I	III I	■ ■	—-
Težke posledice razdorov
Na konvenciji podporne organizacij« Workmen's Circle v Baltimoru »o padle tudi besede o Škodi, ki jo je povzročil razkol v soc. stranki tistim delavskim ustanovam, ki so bile aktivne v socialističnem -gibanju. Med njimi je posebno prizadet Work-men's Circle. Ko je bila ta organizacija ustanovljena, »i je dala popolnoma in imenoma socialistično načelno izjavo. Vse je šlo Se dokaj gladkodo boja v soc. stranki z levim krilom, ki se je kmalu pretvorilo v komuniste. To je bilo leta 1918. Workmen's Circle je ostal socialističen, ker so v upravi ostali sodrugi Ampak na sejah in na konvencijah je načelna izjava povzročala toliko boja, da je večina besedilo spremenila, ohranila pa je smisel izjave. W. C. je tudi potem odprto in na vseh poljih sodeloval s soc. stranko, kajti mnogi njegovi vodilni člani so biii od enem člani in odborniki W. C.
Po razkolih so komunisti vodili več let silovit boj, da dobe W. C. pod svojo upravo, in Če se jim to ne posreči, da ga raz-bijejo. Skokom!? so mu silovito na energijah in v agitaciji. Razbili ga niso, ker s« bili socialisti Možni in so skupno odbijali napade naj so že prihajali od kjerkoli.
Ko je vodstvo kom. stranke uvidelo, da je W. C. nepremagljiv, je sklenilo ustanoviti svojo podporno organizacijo, ki jo ipoznamo pod imenom International Workers Order. Kakor je shičil W. C. vso dobo svojega obstoja socialističnemu in unij-skemu gibanju, služi I.W.O. komunistični stranki. Finančno ji je v izredno močno oporo.
W. C. je potem dobil oddih, da se je lahko posvetil agitaciji za pridobivanje članstva, za ustanavljanje mladinskih društev m izboljša vanju svojih ustanov. Ampak komaj je prebolel en razkol, se je dogodil drugi—tokrat med "militanti" in "staro gardo". In ker je bil W. C. tako močno povezan s soc. stranko, so prišli enaki boji, kakor so se vršili v strankinih klubih, tudi v društva W. C. Komunisti in trockisti so jih pridno podpihovali. članstvo nekaU-.ih je nato sklenilo, da bodo njihova dru-šftva nevtralna in s tem so prenehala tudi s svojimi aktivnostmi, člani pa plačevali samo še asesment, prosvetne in druge naloge, ki so jih vršili vse s socialističnega stališča, pa so opustili. Tako je vsled razkola v soc. stranki trpel škodo tudi W. C. kot vse ostale organizacije, ki so ali še sodelujejo s soc. stranko, vklju-čfvši JSZ in naše napredno gibanje med Slovenci vobče.
Temu stanju je odipomoči le, ako se soc. gibanje združi —iskreno združi in si spet ustvari spoštovanje m zaupanje v delavskem gibanju prijateljskih organizacij. Konvencija W. C. j« soglasno sprejela resolucijo, s katero se ta organizacija obvezuje delovati z vsemi močmi, da pride do sprave in združenja v socialistični familiji. Raznim delavskim ustanovam, socialističnim listom in pomožnim akcijam je prispevala $36,000 »podpore. W. C. tvorijo večinoma židovski člani, a sprejema tudi druge. V času svojega obstoja je dal soc. stranki, njenim časopisom in v druge delavske namene že več sto tisoč dolarjev. Ogromna je bila tudi njegova moralna podpora, ki jo je nudil delavskemu gibanju v tistih centrih, v katerih ima tisoče članov, pred vsem V New Yorku in v Chicagu. In dal jo bo v bodoče, če bodo tisti, ki vodijo delavsko gibanje, bilo politično ali linijsko, izj>reviaeri da z razkoli in boji med brati škodujejo vsem delavskim organizacijam. Kakor je za enotnost na obeh poljft W. C., tako lahko v prizadevanjih za zgraditev solidarnega delavske^ gibanja pomalgamo tudi vsi tisti, ki smo v reš-nfri za solidarnost. Ne morejo pa tej nalogi pomagati oni, ki jim je sloga le fraza, s katero zakrivajo svoje razdiralno delo.
Razredna sovraštva in vzroki
r? M * J» . . »	* • . - •	• '
Senator Byrd iz Virginije se boji razrednega sovraštva, ki se širi po deželi. Tisti, ki si niso mogli pridobiti imovino, sovražijo one, ki jo imajo, pravi dobri demokratski senator Byrd in svari pred tendenco centralizacije, ki jo vodi sedanja administracija v Washingtonu. Boljša je decentralizacija — vsaka država naj gospodari po svoje.
Hm. To so južnjaake države nekoč zahtevale tako odločno, da je nastala civilna vojna radi tega. Vzrok je bil gospodarski: eni so imeli vse, drugi so bili sužnji.
Senator pravi, da se mora red in mir v tej deželi ohraniti za vsako ceno. Drhali se ne sme pustiti, da bi začela pleniti imovino onem, ki jo imajo. Pravo privatnega lastništva jamči ustava in oblast ga mora braniti.
In polog vseh je izustil tudi načelo, da država ne bi smela zapo^jevati ljudi, pač pa privatna industrija, ker le ona je zmožna odpraviti brez»ponelnost, samo ako je vlada pusti v miru in »niža davke. Tako bo vse rešeno, če ne drugače, s silo. Pa se potem senator Byrd še čudi, ker razredno sovraštvo na-ralšča in podžiga plemenskim in verskim strastem, da postaja "drhalska nemarnost" še toliko večja.
Nemoralna "trgovina"
Nemčiji manjka pomaranč, citron, jabolk in raznega drugega sadja. Vozi ga ji zdaj Španija v plačilo za kroglje In granate, ki jih ji je pošiljala za ubijanje Spancev. Rilo bi pametnejše, če bi ftpancl svoje sadje sami pojedli, aH pa komu prodali za denar, namesto ca svinec, s katerim so pošiljatelji svinca pobijali v ftpaniji ljudi, ki prideljujejo sadje.
Nakaaa operatorjev, d« o ni jo U. M. W. ia Kentnckjja popolnoma isri-00Jo. — ni poaročila, čeprav jim Jo pomagala AFL s svojo unijo "progro-livaik" rudarjev. Mnogi ao podpiaeli pogodbo a UMW, nekatere druH>« po io vztrajajo v kojn aa oničenjo unije. Pomaga jim governer a milico in ječami. Na aliki ao pre—ogarji e Črnkama, Ky.
DELAVSTVO JUGOSLAVIJE V BOJU ZA OBVAROVANJE SVOJIH UNIJ
Delavstvo v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji je v težki borbi za obvarovanje svojih svobodnih strokovnih organizacij in za zastopstvo v delavskih zbornicah, v delavskih zavarovalnih ustanovah, v okrožnih uradih itd.
Nadomestiti jih hoče Jugoslovanski Radnički Savez, o-krajsano "Jugoras", kateremu predseduje sedanji načelnik vlade Dragiša Cvetkovič.
Jugoras je imel svoj zbor meseča maja v Beogradu, kjer je sprejel met! drugim zahtevo, da mora obstajati v Jugoslaviji urno ena delavska organizacija pod vodstvom vlade in nadsoratvom ministrstva u socialno pol it i t o. Ta minister bi uradnike v razne ustanove imenoval, delavci pa bi imeH pravico le vzklikati živijo" ministrom in plačevati članarino.
Na podlagi pretveze za zavarovanje socialnega miru in zaščite države je Jugoras sprejel resolucijo, v kateri apelira na vlado in skupščino, d« prepove vse strokovne organizacije, katerih ideologija je kvarna interesom države, in ustanovi edinstven, narodno jugoslovanski sindikat. Ustanovi naj sindikalno šolo, v kateri bi se uradniki in drugi člani podružnic sindikata vežbali, kako čimboljše koristiti (sk) delavstvu m napredovanju nacionalne sindikalne delavske organizacije Jugoras.
Ker je na čelu tega gibanja sam premier, je torej to tudi zahteva vlade. Delegati na zboru Jugorasa so ji le pokimali. Zborovali so dva dni, ne da razpravljajo, nego da poslušajo govore in navodila Cvefckovi-čevih agentov.
Ker si režim vodstva nad delavstvom v Jugoslaviji ne more dobiti s svobodnimi volitvami, kakršne določa zakon, je volitve že dve leti odlagal in se pripravil na nasilni prevzem vsega, kar si je zgradil delavski razred pod okriljem svojih unij. Za edinega legitimnega zastopnika delavcev se naj prizna Jugoras. Z imenovanjem uradniitva v socialne ustanove bi režim dobil novo priliko oja-čati svoj aparat z armado birokratov, ker ne bodo odgovorni organiziranemu delavstvu, ampak nji.
Načrt vlade je spremeniti zakon o maksimalnem delavniku, mezdah Kil. v "korist sploš-nosti, torfcj v škodo delavcev, ker bodo še -bolj izkoriščani pod pretvezo, da je treba poceniti produkcijo in pomagati mladi industriji, kajti v očigled konkurence moderne veleindu-strlje v Nemčiji, Italiji itd. se razvija z največjo težavo.
Visoke plače In kratke ure bodo imeli le birokrati v ustanovah, katere so zgradili ali si izvojevall delavci sebi v korist, zdaj pa jih bodo uporabili proti njim, da jih še bolj potlačijo v brezpravnost
Kakšna je ta sindikalna organizacija (Jugoras) pove že to, da ji je imenoval upravo na zboru v Beogradu predsednik Jugorasa, ki je ob enem premier in notranji minister — torej komandant vsega orožni-štva in policije v Jugoslaviji.
Prvi udarec Jugorasa je zadel svobodno organizirane delavce v Sloveniji in to še pred omenjenim zborom v Beogradu. Dr. Korošec je v sporazumu s Cvetkovičem gradil v Sloveniji svojo strokovno organizacijo še v času Stojadinoviče-
ve diktature. Tmenoval jo je 'x\t <a zdru*nih delavcev".
Lani jo je pridružit Ju gorami,
Rflkor je "Ml s (Vrtttovlftrn ie
prej dogovorjen In slednji mu je dal mandat, da sm« vreči is delavske zbornice in drugih delavskih socialnih uManov resnične zastopnike večine slovenj p« erffsmairanega de* lavstvi Iti jih nadomestil z "Ju-gorasevfi'V Klerikalni aparat Je lo sleril seveda pod *asči; » vlade. 9Voj nezrrkouiff jkwt<»-pek je spravičil, da je ljudstvo prt zadnjih volitvah glasovalo v Sloveniji
Književni vt^fnIJk
"Cankarjev Glasnik'' ima v majski izdaji pestro zbirko
člankov, črtic in razprav, s ka-
zdravih stanovanj kar 90 odstotkov, pravi članek. Tak Iht je bil potreben in članki, ki se
ALI JE RUSIJA PRIPRAVLJENA ZA SLUČAJ VOJNE?
V "Del. Politiki" z dne 6. maja vidimo, da ji je cenzor pustil pod gornjim naslovom sledeče poročilo:
Angleški gospodarski lifjt "Economist" razpravlja o tem, da li jc Rusija (pripravljena za slnčaj vojne in prihaja do sledečih zaključkov: "Proizvodnja premoga je znašala 1. 1913 35.5 milijonov ton, 1. 1937. pa 128 milijonov ton, proizvodnja nafte se je dvignila od 9.2 na 31 milijonov ton, proizvodnja železa in jekla od 4.2 na 17.6 milijonov ton. — Od 11 komi-sarijatov za industrijsko proizvodnjo služijo v vojne svrhe komisarijati za: gradnjo letal, ladij, izdelavo vojaške opreme in oborožitev. Tretja petletka predvideva povečanje industrijske proizvodnje v 1. 1942., ki bo dvakrat tako veHka kot je bila nemška leta 1938. in bo dosejgla dve tretjini proizvod-
nje Zedinjenih držav izza časa, ko jc tam vladala najboljša konjunktura. Pred vojno je morala Rusija stroje uvažati, sedaj krije odet. letne potreb« sama. Življenske potrebščine ima na razpolago vse, razen volne in čaja. —- Bomba<ža pridela toliko, da ga ima Čez mero dovolj. Manjka ji gumija, ker pa izdeluje sintetični gumij, krije z njim 70 odstotkov lastne potrebe. Na Uralu, daleč proč od vsake fronte, nastaja novo industrijsko središče. Zgrajene so nove ladjedelnice na obali Tihega oceana in v arktičnih (severnih) krajih. Visoko na severu skozi Sibirijo je zgrajena nova železniška proga, ki veže evropsko Rusijo s Tihim oceanom. V Ukrajino in na zapad pa vodijo iz osrčja Rusije avtomobilske ceste. list zaključuje, da Rusije iz L 1939 ni mogoče primerjati z Rusijo iz I. 1914.
Kristana zastopani Milan Med-vešsk, Katka Zupančič, Ivan
Vuk, Ivan Jontez in več <Jru-gih.
"Vzajemna Svoboda", ki je
revija slovenskega socialističnega delavstva v starem kraju, je izborno urejevana vzlic te-v ogromni I žavam, ki jih ima v danih rwt~ rečini za vMno stranko, torep merah. Posamezne številke ima ima fa iečina praVico vladati ™ razpolago knjifrarna Frole-tudi v delavski abernici, pri tarec. A ant f Se izvod. Vsoto batni ki blagajni itd. s svojimi	Peljete v .poštnih mam-
IJutfmi. Kajti tudi nekdaj libe- koralna Ljubljana s svojim malo- "Obzorja" je revija, ki iz-mričansfcvom je v zadnjih vo- haja v Mariboru. Posvečena j« lftvah gT* so vata v ve!T*Vvfcčini leposlovju in umetnosti. Izhaja za Korošca in klerikalizem, neredno. Ponatisa številka je enako purgarija v drugih ne- «koro vsa posvečena agrarnim koč liberalnih slovenski* me- problemom slovenskega kmeta. *ttt>.	' "Izieljenuki Voatnik", ki ga
V Srbiji proces ni tako eno- izdaja Rafaelova družba in Iz-taven, ker tam je opozicija seljenska zbornica v Ljubljani
Urimi so poleg urednika Eibiaa i vsi pečajo s problemi mladine,
otrok in mater, so dobri in g0-
močna tudi med mešfani In kme^im ljudstvom, ne samo med delavstvom, še bolj pa na Hrvatskem. V tema dvema krajema bo torej vlada dobila kontrolo nad organiziranim delavstvom in s tem nad njihovi-
piše v svoji 5. številki to leto o dvema hrvatskima listoma v Parizu, ki sta po njegovem mnenju oba na napačni poti. "IzseljeniAki Vestnik'r, ki izha-ia pod vodstvom Kazim i rja Zali rajska, zastopa katoliške or-
mi socialnimi zavodi samo s po- , ganizacije za izseljence in pod-močjo spremembe zakona, nalpira politiko sedanje beograd-
katerega se bo nato vlada oprla in porabila policijo za izvedbo svojega namena. Če se bi kdo upiral.
Ampak ne gre tako enostavno. Celo delavatvo v Sloveniji — čeprav osamljeno, je pokazalo veliko odporne sile, dočim je na Hrvatskem proti narod v celoti in v Srbiji vsa opozicijo, razen delodajalci, ki si obetajo koristi od spremembe. Ako bo njihov boj neuspešen, bo to samo radi tega, ker vlada razpolaga z oboroženo silo in ječami.
Po novem vladnem načrtu sme minister za- socialno politiko skupno z odobritvijo kabineta razrešiti vse izvoljene člane delavskih zbornic In imenovati nove. Toda ne bo pa jim mogel dati aaupanja med delavci. ftelje pa demokraciji, svobodi in izboljšanju življen-skih razmer nc more zatreti nikakršna še tako diktatorska sila.
Presojonje dogodkov doma io po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
želi, da giovori na shodih v prid osvoboditve W. K. Billingsa, za mir med AFL in CIO ter proti fašizmu. Mooneyja nekateri kritizirajo, da Čemu ni deloval za osvoboditev Billingsa že prej, namesto da ga je pred leti pustil na cedilu ter skrbel le za svojo obrambo. Westbrook Pe-gler pa celo trdi, da je Billings Tom Mooneyju zdaj le sredstvo za preživljanje (s kolektami na ahodih). Mooney očitek odklanja.
Waker Darre, minister za a-gri kult uro v Hitlerjevem kabinetu, pravi, da se )<' poljedelstvo v tretjem rajhu od leta 1934 silovito dvignilo. I^ani na primer je bil pridelek za $800,-000,000 višji kot pred kampanjo za moderniziranje nemške agrikulture. Dejal je, da manjka nemškim farmarjem nad 700,006 delavcev in da je nara-stek rojMev prenizek za pravi napredek tretjega rajha.
Izvoz ameriške masti v inozemstvo je bil v prvih 4. mesecih v tem letu znatno višji kakor lamt v enakem času. Bil bi še fmogo večji, če bi jo de-fceJe, ki jo najbolj rabijo, imele s čem kupiti.
Vrednost blaga, ki so ga Zed. države lani 'prodate v inozemstvo, je znašala $3,094,000,000. Tzvoz je bil bHzu $200,000,000 nižji kakor leta 1937.
General France je na enemu izmed Številnih proslav zmage napadal "lažne demokracije, komunizem ' In prostozidar-stvo", ki so v tajni ofenzivi proti prerojeni Španiji, da jo gospodarsko uničijo, ker jo z orožjem niso mogli. Ampak Španija bo zmagala tudi na ekonomskem bojišču. V istem govoru se je zahvalil za pomoč Portugalski. Italiji in Nemčiji, s katerimi bo nova Španija sodelovala za pravo, totalitarno "civilizacijo".
ai.
"American Yugoalav Rafko
lav" je angleška revija, ki^je pričeto izhajati v Gatyju, Indiana. Izdaja jo fchristopher Printing & Publishing Co. Prinaša opise jugoslovanskih kraje* in slike ter hotice o aktivnostih Jugoslovanov V tej deželi. Politično je konservativna in jako1 prijateljska" beti r\m±-k i vladi.
"Razori", list za dora^ča jo*o mladino, je revija, ki jo urejuje Tene Gaspari, upravitelj meščanske šole v Domžalah. Glavni setrudnik je Tone Seliškar. Je fino urejevana fn ilustrirana. Letos je pred dijaštvom vprašanje, če se naj "Razore" spremeni iz revije v časopisni format, ker je cenejši in naročniki bi potem dobivali tudi knjige za Isto vsoto kot znaša sedaj naročnina. '
ske vlade.
"Fraternal Monitor", majska
številka, piše, da je izmed slovenskih podpornih organizacij najbolj napredovala v Članstvu in imovini SNPJ. V čistem napredku oziroma pomnožitvi novih članov je bila lani glasom te statistike izmed vseh jugo-s!ovsn<skih podpornih organizacij SNPJ na prvem mestu.
"Iz življenja med vojno'* se imenuje brošura, ki jo je letos izdal znani slovenski socialist v Mariboru dr. Avgust Reis-man. Obsega 66 strani. To delo je zanimiv prispevek k opisu Hlodovine delavskega gibanja med Slovenci.
"Mladinski List", ki ga izdaja mesečno SNPJ, prinaša v svoji junijski številki na prvi strani risbo June Rose, delo mladega Josephu Zupančiča iz Pa., ki je bil s svojimi risbami za&topan že tudi v nekaterih prejšnjih izdajah. I. Molek ipri-občuje v angleščini odlomke iz zgodovine SNIPJ.
"The Amercian Slav" je ena iizmed revij, ki so nastale v namenu izrabiti zanimanje za slovanske narode med ameriško publiko. Služijo tudi kot propa-gandistična sredstva poedinih Pe"
"Protetorčev" piknik 4. julijo
Chicago, III. — Mnogi se gotovo še spominjajo vesele dru--žbe na lanskem Proletarcevem pikniku pri Keglu v Willow Springsu. Udeležila se ga je tudi precejšnja skupina Spring-fiekičanav, Waukegančanov in drugih rojakov iz sosednjih naselbin.
Letos se bo vršil nai piknik v korist Proletarca v torek 4. julija istotako pri Keglu kakor lani. Igral bo J. Kochevarjev orkester. Plesni paviljon je letos izboljšan, enako točilnica in imeli bomo posebno kuhinjo, katere do letos ni bilo.
Balincarji, plesalci in drugi bodo imeli zabave v izobilju. Vstopnice so samo po 25c. Vsaka vstopnica ima številko. Kdor bo imel srečno številko, bo dobil za»pestno uro, vredna $15. Piknik se prične opoldne. V slučaju dežja bomo imeli zabavo v Slov. del. centru. ~
Vse prijatelje "Proletarca" prosimo, da sodelujejo pri raz-pečavanju vstopnic v pred prodaji. Kdor jih še nima, naj nam to sporoči <po dopisnici, ali pa telefonično, da mu jih pošljemo. Nadejamo se enako uspešne kooperacije kot je bila lani, kar bo pomenilo za Proletarca toliko boljši gmoten us-
vlad in Interesov, in pa oglašanju politikov slovanskega po-kolenja. Revijo "The American Slav" izdaja W. J. Melnik, ki si je ime poameričanil v Mfller. V »e z na mu sotrudnikov kna navedena tudi L. Adamiča in Franka Klopčiča. Slednji je bil nekaj let član gl. odbora SJNPJ. S to revijo se je združila tudi •"American Slavonic Review". Izhaja v Seattlu, Wash.
"Cankarjev Glasnik" ima v junijski številki Izboren članek o antisemitizmu, o denarnem tihotapstvu v Nemčiji, o Leninovi smrti in več drugih člankov, leposlovnih spisov, pesmi in kratkih notic.
"Zaščita otrok in mladine ' se imenuje list, ki je začel letos izhajati v Ljubljani. Njegova naloga je povedana v naslovu. Uvodnik v 3. številki ugotavlja, da Živi 51 odstotkov mladine na Slovenskem v nezdravih, od-nosno v neprimernih stanovanjih. V nekaterih vaseh In Industrijskih naseljih pa je ne-
TISKOVNI IrOKD
PROLETARCA
p	^jf y	>5 | .	V*	^ ? s. 'O* ■
X. IZKAZ Na. Ckicofo, III. M»ry S paca par*
11.00.
Detroit, Mick. Kathy Stimac $1.00. Caaaaaknrf, Pa. Nabral med prijatelji in somišljeniki Marko Tekavec $2.00.
Bridgeport, O. Klub "Naprej" ftt. U JAZ $€.00.
Ckicago, III. Frank PtterHn 50«. Bridgerille, Pa. Pete Seliinik 28c. Bridgeport, O. Jftoeph 8noy $1.90; Anton P*trov*i* (Carnegio, Pa.), ftfe, •kupaj $2.00. (Poslal Joaeph Snoy.)
Girard, O. Nabrano v veseli dru-Ibi GirsrdČanov in Shsrontsnov $4.50. (Poslal John Tancek.)
MiUaukee. Wia. Frank Zajae SOc; Lovrenc Zavrl SOc, »kopaj SOc. (Po-*lal MS rt in Judnich.)
Skupaj v tem Iskaju $17.06, prej-in j i izkaz $427.63, skopaj $444.68.
Poseben odbor bo aranžiral tombolo z mnogimi dobitki. O pripravah za dru&e zanimivosti na tem prknrku bomo poročali, enako bomo oznanili tudi čas odhoda »posebnih bu»ov. Kdor ima avto, ga prosimo, naj povabi s sabo prijatelje, da na ta način pripomore k večji udeležbi. — Odbor.
2rtve v ^poniji
V civilni vojni ft Španiji je bilo ubitih in težko ranjenih 1,200,000 ljudi. Ifjfd »bitimi je bilo na obeh straneh kakih 20,-000 tujcev, največ v tujski legiji na republikanski strani, na fašistični pa je smrtna kosa bila najpridnejša med Mussolini-jevimi "^prostovoljci".
Tole mi ne gre v glavo...:
Republikanci hočejo nazaj z važno vlado in večino v kongresa, da nam vrnejo prospe-rlteto Mar so pozabili, da so jo oni spustili iz rok ?

PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
frank zaitz
"socializem bo upropastil 2eno"
..u . . J**V-	« inozemstvom. V vlaku Do-
Mlmski kamni poti najino	lenjske železnice sem bil dva-
.<>*> vo brneli vso noč. kajti	krat prej Ae v otroških letih,
mlinar Francelj je imel mnogo	Peljal .em se v Žalno na "žeg-
delu pa je moral pozabiti na	nanje". Mimo so se vrstile zna-
spanje. Midva sva spala vzlic	ne ml postajice Luvrica. Skof-
šumenju Mlinšče m brnenju	Ijica. Šmarje. Grosuplje in Žal-
mlina jako debro. Zgodaj zju-	na. Tu sva izstopila, da obišče-
traj sva že bila pri potoku in	va mojo teto. ki živi na Pešivci.
m* umivala, ko je prišla z njive	Njen sin naju je čakal. Videl
Angelina mati in se nama ču-	tem ga prvič; ko sem namreč .Hia. čemu sva že pokoncu. j odhajal v Ameriko, teta še ni
Mati	bila omožena. Fant je ravnokar
••(.Jreva spet." sva rek a.
m« je začudila* "Saj sta šele pri- prišel iz armade, je dejal. Stu-;la. Kar nerodno mi je že od- diral je pravo in išče službe na irovarjati ljudem, ki smatrajo,: sodišču. Samostoien odvetnik
da drugi pridejo na obisk k .vojcc m. vidva pa še nista bila vkoro nič doma."
Ob 7. zjutraj sva bila že v kamniškem vlaku, v Ljubljani pa se se*la po domen i tv i z Ža-- garjevima dvema in se odpeljali proti Novemu mestu. Vožnja ie bila prijetna in dan lep. Le kadar smo srečali avto, je )>is-*til za sabo repatico prahu in enako naš, da smo bili vsi Mi. Tlakovanih cest na Dolenjskem še nimajo.
V drugič sva šla z ženo na Dolenjsko v vlaku. Vse drugačen se mi je zdel ta vlak kot pa v otročkih letih. Prc*za je le kakih pet minut od našego do-
Samostojen odvetnik *e ne bo mojjel postati.
Pogledali	v župnijsko
cerkvico v Žalni in na pokopa-
lišče okrog nje. Tu so pokopa- ... c<Mr,,#	u tlUali od podpor.ikov k«»iuii.m». Garaj.
ni ftarši mojih staršev. Leta	t ^^ ^	V?***	*
.... .	* ■»•»•kojai boj. N« »liki JO videti ionske, ki demonstrira]• v Bo.i„„u
poslu vljal Z do-	_	d.l.vk, »k., >..li.i. kr.k .7«,
► VI Še ŽIVI. Kra-	Po« so«»al»an»om no ko varoka aa take scene in proteste.
1907. ko sem *e ma, >'o * > i I i o^eto^J sna je grobniea veletrgovca, ki
Zanimiva reklama
za "D. P." ^
Na Jesenicah imajo svoj dom in kino socialistično organizirani delavci, in imeli so ga krščanski soeialci, katerega pa si •e prisvojil Jugoras s pomočjo Koroščeve uradne unije '"zelenih". Krekovo! pa imajo še Prosvetno društvo in kino. V s-1
?o mu rekli "Stajer". Razredne memo tukaj, in tudi po bani razlike se poznajo zelo očitno mi ni bila všeč. "Sem že pil ka-
je v Novem mestu hotel Metropol. Napis v oknu v kleti pove,
zdravo.
Za kakih 40c dobiš že prili. čno dobro večerjo, namreč ta-
ja co in napitnino je kainad«! « -r , * treba pU^.ti po^bej. T^i"!
šest moških. ki
tud na pokopališčih, je rekel vo zjutraj v Ljubljani in zame da imajo električni "refrigera bratranec o katerem mi je se- Je enkrat na dan dovolj." No, tor", ki drži hrano >tra pozneje pravila, da je brž- ker sem se jaz izgovoril, ni An- -i—	,n
kone zelo radikalnih nazorov., g«li kazalo drugega da pije tu-Mati njegova pa je jako po- di kavo. Drugače bi se teti la-
božna in o sinovih prevratnih hko zamerila. V tem domu je ,. . . .	------
idejah še ničesar ne ve.	bil rojen moj oče in kup njego- ko\..ot bl *ta,a v	restav-
Pešivca je visoko na hribu, vih bratov in sester. Nekaj je!ri°U Ameriki nad dolar. Pi-Bratranec je medpotoma neu- *e živih. V otroških letih sem Jac° ma in silno mi ie ugaialo gle- trudoma pravil o počasnem na-j>e vselej veselil njihovega sad-lati vlak ter šteti vagone. Vča- predovanju Dolenjcev, ker ni- nega vrta. Pa se je nekam skr-si sva s prijateljem polagala na ma jo stikov s svetom, in o ne- čil. ali pa se mi je takrat le tračnice kamenčke, da jih je hvaležni kraški zemlji, katero i zdel tako velik. Bratranec je prihajajoči vlak zdrobil v prah. j obdelujejo, da si pridelajo je- pravil, da je Pešivca vsled svo-Nekoč naju je čuvaj skoro v jei. sti, za davke, cerkev in maie. J* lege na višini izpostavljena Mati je videla, kako sva beža- Gorenjci so vse drugačni lju- burji, ki mnogo drevja uniči, la. Moral sem ji povedati vz- dje. Uče se od turistov, vsako Opoldne je naju teta povabi-rok. Bil sem deležen ostre pri- stvar lahko dražje prodajo in I-a spet k mizi na južino. '"Saj dige in nekaj hujše kazni. Ka- v poletju oddajajo mnogi sobe *mo r%vno kar jedli." Ampak menja na tračnice nisem več v najem, pa si s tem pridobe tisto je bilo le "malica". Rad bi Hagal.	nekaj priboljška k življenju, bil slikal to teto, pa z ženo ni-
Vlaki Dolenjske železnice so Učeno je govoril ta moj bratra- ;'va imela več fiimov, V žalni le malo boljši kot kamniški ali nec in najbrže res vrhniški. V Kočevje vozijo me- kmalu svoje od sani vlaki, proti Karlovcu pa ne. Angeli in meni
tudi potniški, toda vagoni so njegovo pogosto ,_____________#__
starinski in majhni. Tudi loko- m a znova poudarim".	stajo v Žalni. Bratranec naju razpel. in	potu. Bli-
motive so iz starih dni. Nekate-1 Kmalu smo bili v ht*i. Teta i« opremljal. Mladino v Ame- j ZV, ci,-*a. P°Z(*ravi, Aagar orož-ri vagončki so predeljeni v II. *e mi je zdela veliko manjša in riki »krbl, ko pride iz šol. kako " ' V ** tu na Petnicah, in HI. razred. Midva sva bila koža na njenem obrazu ni bila 60 »	Tudi tam jo obda-f£u , v	"FVanjo
v III. med romarji, ki so se vra- več gladka. Ona ml je posodi- >*)<> take skrbi. Bratranca ni ve F ur,an»" J«? dejal Žagar, ko ga čali z Brezja. Vlak vozi počasi, !* denar za vožnjo v Ameriko.	ostati pri starših, ampak Jlama ,e Predstavil. "Brat den-
ker za hitrico ni bil zgrajen. Prvi dve leti starosti sem bil mora, dokler ne dobi službe. !tksta ..<,r* Furlana iz Wauke-fudil sem se, čemu ne vozi na pod njenim varstvom. Že ta- Prosilcev zanje pa je veliko. In *ana" tej progi iz Ljubljane v Karlo- krat je odločila, da mi bo po- kak°r tukaj, tako tudi tam po- Ta orožmk je prikuoen vec vsaj eden brzovlak. Neki magala s svojo doto študirati a vpliv. Ce nimaš nikogar. | zumen človek — Hm^lr 9 a^ romar je dejal, da so tračnice za "gos^>o<Ia" in bo potem za bi ti pomagal naprej, si re-labe in pa ovinkov je toliko, kuharico pri meni. Pa ni bilo
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charleg Pogorelec
Chicago, III. Angela Zaitz se se primeri, da Jole Ovca ne bi je pred par tedni nahajala v bi! zastopan v tej koloni. To New Yorku kot delegatinja pot je poslal 4 naročnine, klobučarske unije. Obiskala je Bridgeport, O. Jožeta Snoja tudi nekaj naših ljudi tam in v naših poročilih zelo pogreAa-ijbila listu 8 novih naročnin mo. Vzrok, da ni več toliko ak-ed nejevolje s konservativnim'Ur ra^ala 10 Majskih Gla-|tiven sta ši^ko zdravje in pa krilom svoje stranke so ogla- '""V. 1 ' Pogorelec je dobil 1 zaposlenost. Za gibanje stori ali na platnu tudi socialistično !udl 8 "aročnin Drugače so bi- kolikor največ more. Posebno "Delavsko Politiko" Namreč- ®*ta	agitatorji pasivni so on in nekateri drugi aktivni
ko je bil predvajan film "Huri^ z.adnjih par ^dnov» Prev^ Pa_ v klubu "Naprej" št. 11 JSZ. kan", so v 'prednaznanilu na l#-*ivni'	!Imdi ^ do0ro obiskano prvo-
pakih in k uvodu o filmu na Milwauk«e, Wi». I^eonard, majsko proslavo, ki je vsem u-platnu imeli besedilo "Znan jz A,PNer je poslal 3 naročnine, gajala. Pred kratkim je bil v piKilistka v Delavski Politiki" ,,acob	l)a 4 ^ Poslal Moon Runu od kjer je poslal
in potem zopet "posebno znan tudi novce za Majski Gla.i in v tiskovni fond Proletarca. čitateljem Delavske Politike tel0*1*1* v	Sam Je Prispeval S1.50, 50c pa
West Allia, WU. Tudi Tone Je dal Anton PetroVčič, ki se Jeriin se je spet ctflaail. To pot! tudi rad	Proletarca.
2. naročninama.	Obema hvala!
VVaukegan, III. Martin Jud- j u. Girard'	No' ja' Ta naHeIT
nich je poslal 4 naročnine. Bil binaUld!	»zostaU, saj
je tudi v Milvvaukeeju, kjer je fa skoraj	ni ,zkaza' da ne bi dobil 8 naročnin in 80c v ti- bl,a za8t»Pana- T(> Pot J* J°bn
.-kovni fond. Pravi, da je vsled ****Vfty	4 naročnine in
slabih delavskih in drugih raz-1 noXccJza	GlaM' mer agitacija precej otežkoče-na. Poskusil bo še.
Piney Fork, O. Frank Završ-nik je poslal 1 naročnino. Pravi, da se bo še oglasil.
Gowanda, N. Y. John Mate-kovich je poslal 2 naročnini.
podlistka." Tako je taka reklama koristila obojim.
Piknik soc. kluba in zbora
_ . tt Zarje
Cleveland, O. — Že več naših »prijateljev in stalnih poset-nikov klubovih in Zarjinih prireditev me je vprašalo, "kdaj in kje bo naš piknik to leto?" Vsakemu sem z veseljem povedal, kdaj in kje. Ker je pa mnogo drugih zavednih delavcev in delavk po obširnem Clevelandu in okoliških naselbinah. k< stalno posečajo klubove in Zarjine prireditve in bi tudi radi vedeli, kdaj in kje se bo letošnji piknik vršil, sem se na-
>0» J. p^u družba	^
so res dobri ,4»Zarja" se bo vršil v nedeljo
pevci. Bili so novomeški Sokoli o; - •	^^
ki .so se vmili iz Prage C lu^T "a	71 ™mi
naročil nut.u,;, • i: J Močilnikarjevi farmi. Prvi av-..O.VV4I naidKarju, naj jim pn- t«.trwk Un nAuatnilf o A^nali«!
pri
nese vina, pa so "tretanje" odklonili. čez par minut so se premislili, kar je nam natakar zaupno sporočil in Žagarja vprašal, če vabilo še velja. Seveda, prinesi jim. Se bi bili radi poslušali petje toda pozno je že
to-trok bo posetnike odpeljal izpred Narodnega doma ob 9. zjutraj, drugi pa ob 1. uri popoldne in se ustavi pri Delavskem domu na Waterloo Rd. Na ta način se bo postreglo tistim. ki nimajo svojega vozila in to proti mali odškodnini 25c
Zadnji teden smo naslovili spomenico vsem našim zastopnikom in zastopnicam, v kateri smo pojasnili položaj lista. Upamo na najboljši odziv. Saj so se Proletarčevi agitatorji, čitatelji in somišljeniki še vedno
m	, . ... . (odzvali, kadar je bil list v sti-
Tud. on obeta nadaljno aode-j^ ,	da se ^
tavanje pr. agitaciji za razš.r- • d, ^
jenje lista.	1
Herminie, Pa. Anton Zornik, rwp«|-a mi i^a
ki se ni že precej dolgo oglasil,, ^ ▼ C »^ ^ ■ wUV*A Y jA
je poslal 6 naročnin.	zapletena v
Sheboygan, Wi.. Frank Stih posvetno politiko
je poslal 4 naročnine ter novce
za Majski Glas. Poroča tudi o (Nadaljevanje s 1. strani.) nezgodi, ki je zadela prijatelja 1 tud» v Zecl- državah, prej v slu-in naročnika Jack Rupnika. njune vojne proti španski
Naše sočutje Jack, in skoraj snje okrevanje!
republiki in zdaj v propagandi proti zvezi Anglije in Francije Al>quippa, Pa. Bartol Yerant j z Rusijo. Skof John A. Duffy v
Buffalu, nadškof Michael J. Curdev v Baltimoru, škof Ge-rardo 0'Shaughnessv v Seattlu
kakršnih med orožniftkimi častniki ni mnogo.
na delu in pripravlja različne igre. Seveda se bo tudi balinalo in plesalo. Zarja bo pela, kakor tudi drugi posetniki v veseli družbi. Telesna okrepčila bodo tudi na razipolago po zmerni ceni. Narava rn ptički bodo pa še užitek spopolnili. Kako veselo je opazovati, ko človek z dušo. J^ snidejo skupaj na takih pri-
je poslal 6 naročnin, od katerih so 4 nove. Le tako naprej dru že Verant, pa bo Proletarec kmalu zopet imel tisto število na- d™gi cerkveni dostojanstve-ročnikov kot jih je imel »pred niki v tej deželi v sistematični krizo.	| propagandi napadajo evropske
Oakland, Calif. "Big" Tony demokratične dežele in njihovo se je zopet oglasil. Poslal je1 Metanje z brezboino, krvoloč-novce za prodane izvode Maj-: no Rusijo.
dabi moral voziti po^njih poča- nič. Namesto v gimnazijo in v Bi!o je lepo popoldne, ko sva I Prišli smo do cilja. Dopadel
s. se tako dober vlak. Jugtula- lemenat sem šel rajše v šmelce spet usedla na Mak proti	^ mi je napi, -Radio terma
viia je dobila od Nemčije na na ameriškem zapadu. Teti	Novemu mestu. Krajina ob pro-	Smarjetske tophce". Dobili
račun vojne odškodnine veU- Isam rekel, da je gospodov že	gi je bila v zelenju in okrog	-mo stan in hrano za nekaj nad
ke moderne lokomotiv*, ki; tak preveč. Km«H. potem se	belih hišic je nas pozdravljalo	d«lar na dan v naši veljavi (za
jih uporablja za mednarod- j je omožila z-Ivanom Erjavcem,	cvetje. Veliko ljudi so dale A-	osebo). Na vrtu sta sedela dr
ne >«^ovWke. Pa ™ Ji ti; Njegov brat »ma dom na Eveie-	meriki. med vojno bojiščem in	Andrew Furlan in njegova s<v
n°VLm^ilrn,,.Va|,r0ni m ^r0JI V Minnewt1' Teta Je nama	zdaj pa mestom v Jugoslaviji
1 1.	........... r>rmeHla r edu. klobas.	Franciji, Nemčiji in kamor že
proge pokvarili, da so jo morali temeljito utrditi povsod kjer tvori direktno železniško zvezo
takoj
kave .n kruha. Kava sicer ni bila kava. kakor to stvar razu-
Srbsko dijaštvo zahteva od vlade rešitev hrvatskega vprašanja
skega Glasa. Pravi, da se soprogi zdravje obrača malce na boljše. l>»ts hope that same will be speedv and complete!
Slučaj Španije
Nad krvoločnostjo Mussoli-
nija in Hitlerja v Španiji niso
r u 1 u . , . xt. .imeli žal besede, nego so jo o-Eaat Helena, Mont. Jože Mi- , , .. n x > / ,, , ,_____, , ____«_•„• dobravah. Papež je nedavno
sprejel par tisoč vojakov generala Franca, jim podelil apostolski blagoslov in jim čestital na zmagi. ..
Proletarec je od vsega početka fašizma v Italiji dokazo-
helich je poslal 2 naročnini ter novce za Majski Glas. Pravi, da se še oglasi. Vabi nas tudi na 75-letno proslavo gl. mesta Montane, Helena, ki se bo odprla v kratkem. Pravi, da bodo
reditvah prijatelji in znanci, ki
se niso videli že dalj časa in	sprenienili v pravi -Wild ——>
vzbujajo spomine iz mladih let	^ jn bo ^ tako kot val da je Mussolini u mogoče
ter si vtrjujejo nadaljno pnja- . ... .	, ^ .	-	--------*-----
* i-^ r% - j 1__* 1 1 -ii 'Je bi o 1. 1864, ko se je prvič
telj-*t\*o. Pn dobn kapljici se J » . .... *
ui- . , . - I . začelo graditi to mesto. Fantje
srce razgiblje, skrbi m težave . .. . .______^^
in možje se že več mesecev ne
morejo iti.
proga Albina, n>una otroka pa se igrala z drugimi, ftmarjetske topVce imajo tri bazene. Voda
Nekateri jugoslovanski listi so prejeli iz starega kraja poročilo o demonstracijah vseučilišč nega dijaAtva v Beogradu in o resoluciji, ki jo je sprejelo v prid rešitve hrvatskega vprašanja. Odobrena je bila na shodu dijakov soglasno, toda cenzura je ni dopustila v priobči-tev nobenemu listu v Jugoslaviji. Resolucija se glasi:
Dijaki belgrajskega vseučilišča, zbrani na svojih fakultetnih konferencah dne 11. maja 1939, podajajo po temeljitem pretresu najnovejših faz v razvoju našega državnega in narodnega življenja sledečo izjavo:
1.	Zvesti svoji dosedanji borbi za narodni sporazum, za obrambo neodvisnosti in terito-rijalne celokupnosti Jugoslavije pred nevarnostjo tujega nasilja še enkrat poudarjajo, da je temeljni pogoj za obrambo dežele rešitev notranjih vprašanj na podlagi demokracije in enakopravnosti z bratskim sporazumom Srbov. Hrvatov in Slovencev v okviru državnega edinstva.
2.	Obsojajo ogabno delovanje tistih krcjgov v Belgradu, ki ftkušajo z raznfmi manevri iz->a ledja naroda in njegovih
Kmalu smo na postaji Višnja	mcer ni to,iko toP,a k°t v bltt-gora. V predvojni kranjski de- n,,h Do,*njskih toplicah, toda
želici je bilo to najmanjše me-	vendar ^ je Pr'i«*no kopati v
steče, da je nastala legenda o	"J1, V wbuJ« to in ono, je nave-
priklenjenem polžu, ki nikamor	dCno / rek,*mi' P°maga proti
ne more. Bila je ponavljana	tem in onim boleznim, toda
enako vztrajno ali pa še celo	med koPa,oi nisem videl niko-
pravih zastopnikov onemogoči- i bo,j kot Pravljica o Mcofjek>-|	ki bi izgledal, da njegmo
ti izpolnitev upravičenih za-|Akem duhl|M »n mački, ki	™™Je n,.v redu* Bo>ike po-htev hrvaškega naroda, dosego i mu je napravila konec, pravega narodnega sporazuma
med Hrvati in Srbi ter tako za- zadeva postati mikavno mešte-
šiltajo večinoma v Dolenjske
DanA*n.« v^nio	• ^ |toP,ic<, *Pr' Mraži, Smarjetske
Zl1 ti ♦ \ -t * BIZri* Pa bolj za počitničarje. deva postati mikavno meste- n	J
eno s frankovskimi separatisti ce za turiste. Nekaj meAčanov, Pri •o^ni mizi je sedel po-
pripravljajo bratomorno voj- ki so bili po svetu in so se vr- ftaven sivolas možki z žensko
no, tujo intervencijo, razkosa- nili, ao staromeAčanom višnje- in	z njo italijanski. "Ga
nje Jugoslavije in suženjstvo;gorskim dokazo\Tili, da kadar poznaA° me J€ vPraAal dr.
vsem narodom.	vidiš turista v mestu, lahko veš. Fur,an. "Ne." Predstavil ga mi
3.	Menijo, da se morajo v da bo nesel ven manj denarja Je* ^ sem se seznanil s sta-današnjem položaju dejansko nego ga je prinesel. Predlagali rVn nekdanjim slovenskim so-zavzeti za takšno popolno in! so jim ustanovitev društva za jcJa^®tWnlin vodjem Josipom demokratično rešitev hrvatske- tujski promet. Ampak konser-	Mnogi slovenski Trga vprašanja kot centralnega vativne starine so bile proti. *a<!l?ni in drugi se ga spomi-problema v prvi vrsti vse de- Končno so »predlagatelji dru-ij1^-'0 R Rbodov in iz volilnih mokratične in rodoljubne sile srbskega naroda.
4.	Izjavljajo svojo vzajemnost v borbi hrvaškega naroda
pozabi, duša oživi in iz grla prihajajo glasovi, ki se razle-vmjo po lepem naravnem gozdičku.
Vse to kar sem na kratko o-menil se bo vršilo na pikniku v nedeljo 26. junija na Močilni-karjevi farmi. In vabim tudi vas in vaše prijatelje, da pridete v prosto naravo, kjer boste'deležni razvedrila in zabave in se prijateljsko pogovarjali s svojimi znanci, katere mogoče niste videli že več časa. Iz Girarda, O., so nam povedali, da jih pride večja skupina. Vabimo pa tudi vas iz drugih okoliških naselbin. Na veselo svidenje in pozdrav!
Louis Zorko.
vladati edino s pomočjo cerkve, dasi mnogi neuki ljudje tega niso hoteli verjeti. In dobil se
. . ,__. .	je ne še dolgo tega neki sloven-
brnejo, tako da bodo res izgle- , .	• • ^
.	. . ...	ski samozvani antifasističm
7 a pada ^ škoda dl t™	^ ki je	P°*
zapada. Kes škoda, daje^raz	sovražnika fa5izma fT1
dalja med nami tako velika, sicer se bi proslave gotovo udeležili. kajti izmed vseh krajev Amerike je tudi meni zapad še najljubši.
pristaša demokracije.
Čezdalje več razporok
V čikaškem okraju je bila Kemmerer, Wyo. Iz te peli-j lani na vsake štiri poroke ena
Joseph Martinek bo govoril na seji kluba st. 1 JSZ
Chicago. — Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ v petek 23. junija bo predaval Joseph Martinek o borbi češkega ljudstva proti Hitlerju in za demokracijo. Martrinek je znani Če&ki delavski žurnalist, aktiven v socialističnem gibanju že mnogo let. Je izboren govornik in ve-
štva za tujski promet vendarle kamPanj. Bil je železničar, uspeli. Danes dobite v pisarnah 1 ZdaJ Je v Pokoju, ribari in lovi Putnika v Jugoslaviji mikavno rake- žena niu je umrla. Nje-
"»m ♦ mu ui m tn.inrKt u« ut^i« reklamo v barvah, ki vabi tuj- *ova Pr'iateljica pri mizi je tr- ,, ,	. w , 01w1
m njegove mladine za ugotovi- ce v ViAnjo goro. Pravijo, da *a*anka. V Trstu, kamor«) na- „ *Jl	Li^j^H^a ^ri*
tev njegovim pravicam v eni Jim to oglašanje uspeva. Poleti vezani njegovi spomini, se po- ^	poioaaja. rrravc« im ma
nobodni in neodvisni Jugosla- prihajajo letoviščarji, pozimi	ustavi po več dni sku-
viji bratske sloge in enako«prav- Pa smučarji. Med Šmarjem in	ogMsiva pri njemu,
nosti naroda.	Grosupljem je "županova ja- 1e na-iu Povabil, da nama raz-
5. Storiti hočejo vse za kar ma ki bo s časoma, kadar bo	kaže mesto in okolico in da se
n a jpo polneče udejstvovanje v?,a odkrita in urejena, mogoče	kaj P°menimo o delavskem gi-
srbske mladine v tej borbi, od tolikšna kot je postojnska,	banju — danaAnjem in bivšem katere je odvisna tudi njena Morda. Vanjo že zdaj prihaja kaJtj v®Hko ima na srcu, kar
bodočnost, ter proglašajo kot mnogo ljudi, ki plačajo vstop-	bi rad razkril tudi kakemu a-
«voj prvi korak v tej smeri eno- nino.	meri*kemu sodrugu. Josip Ko-
dnevno splošno stavko dijakm Povrnimo se spet k Žagarje- ** bi' tlldi jugoslovan-v znak solidarnosti s hrvaško vima. V Novem mestu »mo	na mirovni kon-
mladino v vzajemni borbi mla- Angela in jaz ob tej priliki pr- fercnci- ko i* *lo za usodo de generacije za neodvisnost, vič. "Nekje bo treba večerjati "	Primorja fn Reke.
svobodo in boljšo bodočnost. Najboljši hotel in restavracija I (Dalje prihodnjič.)
hodnjo sejo kiuba št. 1 vsi Čla-in in članice. Enako so vabljeni somišljeniki, da pridejo poslu-šati predavatelja Josipa Mar-tlneka.
P. O.
John Komar umrl
nove dežele je poslal John H. Krzisnik 2 naročnini.
Johnatown, Pa. Od tu se je oglasil John Langerholc s tremi, John Rak pa z eno naročnino.
Elizabeth, N. J. Naša nova zastopnica Amalia Oblak je spet poslala 2 naročnini in novce za razpečane Majske Glase.
Cleveland, O. Naša agilna zastopnica Jennie Dagarin je poslala spet 12 naročnin, med katerimi je več novih. Le tako naprej, Jennie! Tudi Ana Barbič je poslala dve naročnini. By »golly, izgleda, da bodo v metropoli ženske v agitaciji za| Proletarca moške prekosile.
Barberton, O. Mike Kopach je poslal dve naročnini in naročil še dva Majska Glasa.
Burgetatown, Pa. Joseph Kr-mel je poslal še 2 naročnini in obeta čim se razmere zboljšajo več uspeha v agitaciji.
Springfield, III. Le malokrat
razporoka. Povprečno je bilo vsak delavnik raz poročenih v Chicagu 28 parov, ali 8,753 v vsem letu, porok pa je bilo 32,-143 ali 105 na vsak delovnik. Število razporok se je v primeri s številom leta 1937 zvišalo za 7 odstotkov.
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI i ! PODPORNI JEDNOTI !
; NAROČITE SI DNEVNIK \
: "PROSVETA" j
Stan« m calo lat« $6.00, p%\ lata $3.00
Ustanavljajte nova druitva. D**et članov (ic) je treba sa novo drofttvo. Naslov ta list in aa tajniAtvo ja:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
IIMIIMMIMIIIMMII»»
Cleveland, O. — Tu je umrl John Komar, brat našega gnanega igralca in člana JSZ Avgusta Komarja. Soc. zbor "Zarja" mu je zapel par pesmi v zadnji pozdrav.
................................................... .
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS i..............i........i..........................»j
*
IJILI! -i- —T"
KRITIČNA MNENJA,
KOMENTARJI
Svetovni slovenski dnevnik je na St. Clairju sicer izgubil vpliv, posebno Se v SDZ. Ima pa ga čezdalje več v Španiji in v VVashingtonu. Njegova urednika grajata tiste clevelandske rojake, ki so podvzeli kampanjo za osvoboditev Slovenca Rudolfa Opare iz španskega vjetroštva. Cemu treba apelov in pisem, kolekt in stroškov, ko pa naša "Am. Domovina" lahko O paro osvobodi čisto zastonj! Samo recite ji dobro besedo, pa bo Opara kmalu prost.
Zares jako vpliven list.
♦
Rafaelova družba v Ljubljani hoče za slovenske izseljence v Nemčiji stalnega slovenskega duhovnika. Ko je uredila zanj vse potrebno z jugoslovanskimi oblastmi, je vprašala vlado v Berlinu za dovoljenje in pogoje. Pa recite, če se domovina ne briga za izseljence! Posebno za njihove duše je v skrbeh.
e
Ko so komunisti kupili pokojno "Slovenijo" v Milvvau-keeju za tri tisočake, so ji dodali naziv "delavska" in Hrvatom ter slovenskim pristašem po Ameriki pa pojkli navodila, kako uničiti Proletarca. Govore naj, da je prenehal, kdor pa ga dobiva in vsled tega taki laži ne bi verjel, naj trdijo, da kmalu preneha. Zdaj naši prijatelji "antifašisti" govore, da je Proletarec preveč v letih in je najboljše, da umre, nasledi po naj ga mladi list. Izgleda torej, da niso interesirani v boj zoper fašizem, ampak se gnjavijo zdaj prav tako kot takrat s Proletarcem.
*
Daily Worker, Midwest Dai-1y Record in drugi komunistični listi so pisali o sedanjem papežu, da je zagovornik demokracije, velik prijatelj ljudstva in "Naprej" iga je označil celo za "antifašista". Naj »daj povedo, da so se "motili", kajti papež deluje stoodstotno s Hitlerjem ia Muarolinijem za fašizem in za preprečenje zveze med Anglijo in Rusijo.
*
"Življenje na submarinih je nevarno. Stotine mornarjev je na njih tekom let utonilo." (Naslov 'novice' v A m. Domovini na 1. strani.)
Napaka kampanje "dobre volje" v Clevelandu je, da ji
manjka dobre volje.
*
Knez Pavle je bil med nacionalističnimi hrvatskimi pokreti vsled svojega obiska v Berlinu jako napaden. In po pravici. Toda kaj, Če bi Hitler pozval namesto Pavla na banket v Berlin hrvatske vodilne politike? On smatra, da je boljše, ako dobi vso Jugoslavijo pod svoj gospodarski in politični vpliv, kot pa da bi zaneiil civilno vojno v Jugoslaviji. *Znat* se mora", je ljubljanski pregovor, ki ga dobro razumejo v Beogradu
in Berlinu.
•»f » » *
"Ameriška Domovina" pravic da je poveljnik vseh beračev Proletarec. Je namenoma v zmoti. Samo župnija svetega Vida, »poleg drugih petih, ki jih podpira "A. D.", priberačijo v enemu letu več nego je Prole-
tarec v vseh svojih 34. letih, od kar izhaja. Ker Pire in De-hevc rada navajata številke (ako so njima po godu), naj to trditev skušata pobiti s številkami, Če moreta, ali pa naj postaneta vsaj toliko poštena, da ne bosta na debelo lagala, e *
Dolgo poročilo o shodu v po-čast kraljici naročnikov "A. S." je končano v veliko zadovoljstvo čitateljev omenjenega lista. Kraljica mora kajpada še zmerom ribati pod in opravljati dela, o kakršnih druge kraljice nič ne vedo.
Vprašanje posojila SI>D v Collinwoodu je postalo čudna afera. Lahko bi se rešilo čisto trgovsko in nihče ne bi bil ničesar izgubil na ugledu ne drugače. Tako pa so zdaj zamere, jeza in kreg. — J. P.
Kaj je sloga? Slovenski dan v zapadni Pennsyhaniji. Vsi so lahko eden. Svobodomislec bo glavni govornik poleg glavnega govornika župnika Kebeta. In za 5c se lahko voziš v raznih vozičkih za zabavo kot se vozijo drugi, neglede na prepričanje. Načela in prepričanja «o namreč s te prireditve izključena. Gre le v prid Radni-čkog Glasnika, ki že pet let zatrjuje, da ni več komunističen, nego samo glasilo naprednih
hrvatskih delavcev.
•
Vsi sloviti možje že znajo slovensko. "Naprej" poroča iz Pariza, da je prišlo v Rim 500 Slovencev, katere je novi papež nagovoril v slovenskem jeziku. Zadnjič je newyorški župan La Guardia govoril hrvatsko, pa so ga vsled tega povabili v Cleveland, da bo našim rojakom govoril v slovenskem jeziku. Lani pa je na Rakeku Mussolini imel slovenski govor, če bo Roosevelt Še kandidiral, bo to oznanil javnosti v slovenščini, e
Slovenci v Ameriki imamo štiri delavske liste: Naprej, Enakopravnost, Cankarjev Glasnik in Napredek. Na te štiri edino se lahko zanesemo, da bodo stali ob naši strani. Tako čitam v Napreju in dopis v Enakopravnosti. — J. P.
Zobava kluba v Detroitu
Detroit, Mich. — Kkub št. 114, s katerim je zdaj združen tudi klub št. 115, priredi v nedeljo 16. julija izlet k Lower Straits Lake. O pripravah za ta piknik več pozneje.
Na klubovi seji je bi! izvoljen F. Česen za iporočevalca rn Anton Anžiček za organizatorja. Za delegata na drž. konvencijo soc. stranke sta bila izvoljena Fr. česen in John Judd. Mladinski odsek kluba je ra»-ptiščen in par njegovih članov je prestopilo direktno v klub.
J. K.
Ni za vse kriza
* i • ^ ^ » .• «
Iz statistike federalne rezervne banke je razvidno, da so bili dohodki 400 vodilnih in-dustrialnih in trgovskih hocrpo-racij v »prvem četrtljeiju tega leta 82 odstotkov višji kakor lani v enaki dobi.
ACTVAL EXPERIENCE NO. 4
Mrs. E. T. M. owned a home In 6mk Park. The day after it wm vecateri, fire broke out aml <le«troyed one seetion of the dvralliag.
After the repairs were made, a new roof put on and plsster replaced, ahe aold the bome much easter because it wae in tip top shape.
your Home
Safeguard V<»*r Pmp*rty — through — o , .« .	Valnahles	. .

DONALD J.
INSURANCE —' REAL ES^ATE — NOTAfcV PUBLIC
Phones: Bus. Lewrulale 2844—Res. Rockvrsll 8426
2634 SOUTH LAWNf>ALE AVENUE CHICAGO, ILL.
KURT SCHUSCHNIGG iE JETNIK
Zadnji avstrijski koncUr Kuri Schu»chni(| jo od pode« Avstrijo daljo Hitlerjev jotnik. Ni mu bilo do-
KUftT SCHUSCHNIGG
voljeno sprejemati obiskovalce in m citati drnpofo hal ker ma jo dola policija. N oda v no so poročali, do jo viM staloo strogo policijsko straie in ti kan iivtao abolol.
JLU-
JL
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, Ohio. — Dne 28. maja smo v družbi s. Jos. Škofa obiskali naselbino Moon Run, Pa., kjer so omenjenega dne igrali najini sinovi na pikniku društva JSKJ.
Od časa, ko sem jaz delal v Moon Runu, se je ta naselbina zelo spremenila. Dela se tu več ne dobi. Pittsburgh Coal Co. je tu obratovala velik rov. Zdaj ga ni več. Pobrala je celo tračnice a proge do rova, kar pomeni, da ga ne misli več obratovati. Dosti ljudi je brez dela. Drugi se vozijo na šihte milje daleč. Nekateri so na 'ceear-skem" delu. Ravno tako je v naselbinama Imperial in Cliff Mine. Premogovniki v njih so izginili.
Takoavanih "važnih faktorjev" na priredbi ni bilo, dasi je bila udeležba jako dobre. Sem pa pri tem imel toliko več časa razgovarjati se z Jakobom Am-brežičem, z Jennie Jeralo/in drugimi. Videl sem med drugimi Tony Petrovčiča iz Carne-gie. Pa. Takoj, ko me je ugledal, je vprašal. Če sem tu na agitaciji za "Proletarca". "Ne Tone, nisem več zmožen za taka dela, pa hidi vsled svoje službe ne morem na agitacijo kakor nekoč, ker ni časa. A vzamem pa za Proletarca rad karkoli imaš poravnati z njim."
Dal mi je po) dolarja listu v podporo. Ko bi ie bilo več takih kakor je Tone. Proletarec ne bi imel poteškoč. K njegovemu prispevku sem dodal še jaz polovično vsoto, pa je bil dolar v podporo Proletarcu. Med vsemi, ki sem jih srečal, je bil Petrovčič edini, ki je reke), da še nekaj dela ampak ima tudi nesrečo v družini. Njegova soproga si je nedavno zlomila nogo. Tudi drugi so mi pravili o potez koč a h katerih imamo povnod.
Z naprejevci pri nas nimamo sitnosti, kot jih imajo okrog Pittsburgh a, kar je ena dobra stvar.
Dne 2. junija sem prejel pismo ia VVest Krankforta, 111. Kuverta je označena z naslovom lokala št. 127 PMA. V nji jo bil tiskan letak, ki obdeluje frakcijski spor med UMW in PM. Naperjen je proti prvi in njenemu distriktnetnu predsedniku R. Edmunsonu.
Pošiljatelji pisma, pa biN že uradniki lokal« PM ali kde drugi, ee niso podpisali. Kar se vsebine tiče obdolžltve fo pretiobdoMitve, dinamita in podkupovanja, smo mi o vsem že pred teti čitali 'm podlosti obsodili, pa naj so prišle s katerekoli* strani.
Omenjeni letak pa so mi poslali zato, ker zagovarjam načelo združenja obeh unij in ker sem v zadnji stavki premogarjev obsoj*] stališče PM. Vsi dopisi, k1 sem jih o tem imel v Prosveti, so »e izkazali, da sem razmere pravilno presojal. Razsodni premoge* ji se jih e-dobravali. Podtikanje, kdo je mzil din a mit f to countjr, kdo
je razstrelil ta in ta most tetr to im to progo, zdaj nima smisla. Stem si rudarji le škodujejo drug drugemu. Kjerkoli so se upotrebljale take metode, so bile koncem konca poguba za delavstvo. Krivda pa je bila na obeh straneh. To je razvidno ie sodnih zapiskov. Zdaj pa bi bilo na mestu, da nehate glodati v preteklost, se sprijaznite c resnico, kako potrebno je združenje in se strniti v enoto proti operatorjem.
Zadaj letaka mi je anonimni pisec napisal, da ga naj paalji-vo prečita m. /To sem tudi sto-ril in zaključil, da sem vedno pisal v korist delavstva, ni pa naša krivda. Če se delavstvo ne ravna tako kakor bi bilo koristno zanj. Dok ter bo masa kakršna je, bodo prilike za izkoriščanje. Dokler* se delavstvo ne zave in stopi združeno na plan, bodo prilike za "voditelje", hlepeče po stolčkih. Te se dobi, kot ie prej poudarjam, v PM in v UMW. članstvo se pusti vleči v obema organizacijama namesto da bi se združilo v enoto.
I^etak me torej ni nič razočaral, bolj pa me je tisti, ki mi ga je poslal, o katerem sklepam, da je naš rojak; nedvomno je črtal moje dopise, poročal o njih odboru svoje unije in rezultat je letak, ki sem ga prejel.
Kar pišem, je odkritosrčno. Vsak moj dopis pripravim e najboljšim namenom koristiti dobri stvari. Zato svojega imena nič ne skrivam. Kar napišem, je podpisano, enako tudi vsako pismo, ki ga kotnu pošljem.
Tisti, ki mi je poslal omenjeni letak, se ni ravna) po tem pravilu. NI bil odkrit. Kuverta ni bila oficielna, niti ne unij-ska, pač pa kupljena v kakem 5c "štoru". Prsmo, oziroma letak mi je nepodpisani junak poslal zaradi mržnje, kar je obžalovanja vredno. Naročal je, da naj ga pazno preberem. O yes, I did read it carefully. Moje mnenje o njemu pa sem naglasil v gornjih stavkih, e
Vabilo za izvolitev delegatov na prihodnjo konferenco Prosvetne matice je bilo poslano vsem tukajšnjim društvom. Vršila se bo 25. junija na J. Škofovi farmi. To bo ena najvažnejših zborovanj, kar smo jih še ifneli. Apeliram na vsa društva, «naj poskrbe, da bodo aa-stopana. Skupnost je nam potrebna in ob tej priliki bomo razpravljali, kako jo čimlaglje uveljavimo in jo čimboljee uporabiti.
V nedeljo 18. t. m. bo seja kluba "Naprej" št. 11 JS£. Ker bo to zadnja seja pred konferenco, je potrebno, da se je vsi udeležite.
•
Cul sem, da se v kratkem poročita Victor Hribar in Nada Madon. Ženin je iz Windsor Heightsa, W. Va.. in sorodnik Antona Gardna. Nada je hčerka Albine Kr*v*nje, ki je mana vsled svojih aktivnosti za Prosvetno matico, Živi v naselbini Glencoe, O. Mlademu paru obilo sreče. — Joseph Snoy.
SOCIALISTIČNA STRANKA KOT JE IN KOT BI MORALA BITI
Chicago. — Zadnji teden je | cela tuje. Ni čuda, da se je s. Garde« priobčil v Proletarcu mnogo naših sodrugov napram pracej obširen članek o proble- , stranki ohladilo.
mi h našega igibanja, kar je seveda lepo in prav. Vsak sodrug ima pravico iareči svoje mnenje, ki je vašnega pomena za naš pokret.
Za padec števila članov JSZ ki sorazmerno od daleč ni tako velik kot pri socialistični stranki sami, niso odgovorni naši sodrugi, niti ne naši klubi, lahko se pa reče, da v veliki meri vrtoglava -politika stranke, ki so jo v njo uvedli neodgovorni ljudje od milwa*uške konvencije 1. 1932, še bolj pa po famozni konvenciji v Detroitu 1984, in kar je sledilo pozneje.
Bil sem navzoč na dotični konvenciji ves Čas ter poslušal argumente obeh struj, "leve" in "desne". Desna je skušala ohraniti stranko kot je bila bre« vrtoglavih in povrhu še bedastih deklaracij, ki so se pozneje izkazale za kvarne, dočim je leva zahtevala kar "naj-radikalnejšo" deklaracijo ter argumentirala, kako ameriško delavstvo pričakuje od stranke radikalnih sprememb od znotraj in potem bo baje kar drlo v stranko. Kaj so biti rezultati? Ob času detrortske konvencije je stranka štela OKROG 23,-000 OLANOV, kar je bilo največ v povojni dobi, in kazalo je, da se bo res zopet dvignila ter postala v ameriški javnosti to kar je bila pred vojno. Ampak križ je bil-ta, da smo v stranko dobivali ljudi iz tako-zvane gornje plasti — inteligenco: duhovne, profesorje in študente, pa bore bore malo delavcev, katerim je stranka v
Kar se bremena tiče, je to eno od najhujših. Sodrugi so se začeli vpraševati, kako to, da se nas toliko bombardira za gmotno podporo in za delo. Kje so "domačini"? Zakaj ne organizirate domačinov, namesto pričakovati od nas vršiti socialistično delo med Američani?
Drugo breme je finančno. Sodrug Garden pravic "Fxiino breme, ki ga jaz vidim, je tistih oeem centov na* mesec, ki jih plača zveza stranki od posameznega člana za znamke". Je to breme ali ni, je pač vprašanje, ni pa pošteno znižati "tega bremena" za polovico, s. Garden. Zveza plača stranki 15 centov od člana na mesec, to je, gl. stanu lOc in državnim organizacijam 5 centov. Od člana pa dobi zveza od 30 do 35 centov za znamko. Vse delo zveze je torej treba opraviti s temi 15 do 20 centi od člana na mesec. Nihče bi ne oporekal pkačati stranki te vsote, ko bi sodrugi vsaj videli kake njene aktivnosti, namreč take aktivnosti, kot jih je vodila v prošlo-sti. Ne pa razne postranske organizacije, lige v tej strokovni organizaciji, lige in krožke v drugi, potem pa piketiranje, v katerega se nas je sililo. Morda se bo s. Garden še spominjal strankinega dela v predvojni dobi. Takrat nismo poznali raznih % v tej ali drugi organizaciji, niti nam ni bilo potrebno imeti posebnega "delavskega" tajnika v uradu stranke, ki nič ne pomeni. Vsak sodrug se je zavedal svoje naloge ne da bi ga bilo treha siliti v to. Z vsemi
upos!4 kot strankinega organizatorja, pa je aačeto šumeti za kulisami, da je starogardist in kaj vem kaj še vse. S. Goebels je bil eden najuspešnejših organizatorjev v predvojni dobi in znan v unijah; ponudil je svoje sposobnosti stranki ne za plačo, ipač pa da si bo svoje stroške kril s prodajo literature in s kolektami na shodih,Tcot je to bilo nekoč. Toda ne. Zdaj smo drugačni, vse bolj revolucionarni itd. In stranka je šla stalno navzdol. Nazadovala je pod vodstvom, ki mi ni bilo po ipodu, vzlic temu mu nisem metal polen pod noge, plačeval sem svoje prispevke redno, kot sto in sto drugih sodrugov v zvesti, pa da izrednih nisem prispeval je vzrok, ker nam za tisto kar so potrošili niso pokazali nikakega rezultata.
Nikogar ne bo veselil napredek stranke bolj kot mene. Ampak če ga ameriški sodrugi hočejo, morajo na organizatori-čno dek), kakršno bo tudi nam vzpodbudo. Oni so najbolj potrebni lekcij, ne mi.
Ako pride do reorganizacije JSZ, sem zato, da ostane socialistična in nadaljuje to delo, ki ga je vršila od počet k a. Ravno-tako mora Proletarec »pisati v istem duhu kot je pisal od kar izhaja. Sicer bi bil brez pomena.
Strinjam sc s s. Gard no m glede bodočega zbora, kajti zavedam ac, da je bolj važno najti našemu pokretu pota in smernice za s loč no delo, kot pa da bi prišli skupaj mrcvariti drug drugega. Nihče si tega ne želi, pa naj gleda na vprašanje, ki je pred navni, že kakor hoče.
Chas. Pogorelec.
prvi vrsti namenjena. Tako je temi pritiklinami niste pridobili bila sprejeta na konvenciji in 1 ničesar, razen morda da so vas potem na splošnem glasovanju! strokovničarji sumljivo gledali.
Piknik kluba JSZ y Johnstownu
Johnstown, Pa. — Klub št. 5 JSZ priredi piknik v' nedeljo 16. julija na Partchillu. Polovica prebitka gre Proletarcu.
LISTNICA
tTtt»M$TVA
VSi kov prevod "Cenitve carje Du-iaae" mi do hi I prostor« e tej Itevilki. Končan t>o e prihodnji.
■sestali polomit ni in drugi dopisi, ki niso objavi Joni v tej, so istetake ii an ekjavo e prihodnjem to
Antea Garden Je pripravil sapisnik prol|e konference Prosvetne matico v Ckieav«, ki se je vrtita 2S maja, takoj aa naslednjo itevilko Protetar-ca. Niti.* Dsj va ss« ie »i kile ma-gaim ekjaviti. Priebiea ka prikodaji »•dan. Gradiva je nam ostala la te Itovilke skoro dovolj aa napolnitev vse prihoda jo iadeja, kar pomeni, do ki pot rokovali vetji Uet, in v ta ne-men vet naročnikov ia vet dohodkov.
"detrorfcska deklaracija". Na dotični konvenciji je prišlo na vodstvo tudi levo krilo, ki je bilo sicer kričavo v besedah, pa prokleto slabo v skušnjah in delu. V stranko se je sprejelo ljudi, ki niso bili socialisti. S tem ne mislim onih, Id so pristopili z dobrim namenom, pač pa tiste ljudi, za katere se je vedelo, da niso socialisti, na primer takozvani "trockisti". Pristopili so v njo, da ustvarijo iz nje svojo komunistično organizacijo. Na mnogotere te hibe se stari sodrugi, ali takozvani "starogardisti" opozarjali, toda ker je bilo vodstvo "levo o-rijentirano", so naleteli na flplu-ha ušesa. Infiltracija neoficiel-nih komunistov v stranko se je vršila naprej in boj za svoj namen so nadaljevali še potem, ko so bili starogardisti docela potisnjeni iz nje. Torej to, kar so nam pravili, namreč, da je treba najprej poimesti s starogardisti iz stranke, pa bo vse dobro, se ni uresničilo. V stranko smo dobili elemente, ki so bili vse prej kot socialisti. To dokazujejo tudi izključevanja pozneje.
Na elevelandski konvenciji so newyorški in drugi sodrugi, ki so se pozneje odcepili, pledi-rali in dokazovaH pogubnost taktike, ki jo je vodila večina v vodstvu, toda pomagalo ni. Rezultat? Stranka je stalno gubi-la na članstvu in na vpHvu. Danes šteje manj kot 4000 članov. Padec v članstvu je bil naravnost gorostasen. V driavah, kjer je stranka imela dva do tri tisoč članov, v drugih 800 do 1000, je pedla v par letih na nekaj sto članov. To je pomenilo tudi padec v aktivnostih.
Vse to .ie porazno vplivalo tudi na naše klube, kajti navajeni so biH močne, agresivne stranke in akeij na vseh koncih In krajih. Zato je naravno, da si spet žele stranke, ki bi jim bila v vzpodbudo, pa je padla na ničlo. Vse, kar so klubi še dobili iz strankinega urada, so bili rainl apeli «a gmotno pomoč, in »pa razna navodila, kot da se jih pošilja ljudem, katerim je socialistično delo do-
Mislim, da mi bo s. Garden priznal, da stranka s tem kar potenj* v zadnjih desetih letih ni pridobila na vplivu v strokovnem gibanju, dočim je bila prej upoštevana in spoštovana; njeni proglasi so nekdaj nekaj veljali v ameriški javnosti. Je to danes pod tako zvanim "levim" vodstvom?
Sodrug Garden nam očita sistematično propagando v listu za izstop iz stranke. Ničesar ni dalj od resnice kot to. Smatramo pa za svojo dolfenost, da se članstvu pove resnico, pa naj se to tiče stranke ali kogarkoli. Mar misli s. Garden, da je nam drugim ljubo gledati mrtvilo in životarenje v stranki? Mnogi iamed nas smo dali stranki in pokretu vsa svoja mlada leta, dajali finančno kar največ smo mogli. Mnoga leta ga ni bilo banketa, shoda ali drugih strankinih aktivnosti, pri katerih ne bi bil navzoč in pomagal materialno. Tudi v okrajni organizaciji smo se aktivno udej-stvovafi. Ako se ne več tako, so v veliki meri krive»homatije, ki so bile v stranki zadnja leta. S. Garden se še spomfnja, da smo pred nekaj leti imeli v Chicagu letpo ottmnrzacijo, blizu tisoč Članov. Prešla je pod vodstvo tistih, ki so imeli za parolo "Socialism in our time", kot da je socializem hruška, ki dozori v gotovi dobi ter se jo utrga in spravi. Začeli ste preskušati vse druge metode organiziranja kot smo jih bili sodrugi vajeni in so bile uspešne. Rezultat novega vodstva je tak kakršen je.
Nlkdo izmed nas ni navdušen za izstop rz stranke, toda kdaj bomo dobili zopet voljo za delo v njej je pa odvisno od stranke same. Naj se ona otrese vseh tistih pritiklin v katerih trati čas in denar, k>tl naj se dela za pridobivanje članstva, pa bo nastalo navdušenje zanjo tndi med našimi sodrugi. Ne smete pa se braniti nasvetov in dela tistih sodrugov, ki imajo skušnje, čeprav niso več fantovskih let, po domače rečeno. Dogodilo se je, da je bil sklenjen dogovor s *odi\ Goebet-nom iz New Jersejja, da se ga
Za relif v lllinoisu
Zakonodaja države Illinois je v sporazumu s čikaškim županom in govemerjem dovolila iz državne blagajne za relif brezposelnih in drmgih potrebnih skozi prihodnje poldrugo leto 72 milijonov dolarjev.
Komunistično vodstvo v W. A. bo končano enako kakor v prejšnjem U. C.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
drugih svojih ligah, ki so nekaj časa uspevale in aatonile čim je javnost uvidela, da niso to za kar jib označuje ime.
Neprijazni kongretniki
Nevarost za brezposelne je, da bodo kongresniki pod masko boja proti komunizmu dali v zakone o relifnih akcijah in javnih delih razne poostritve, v katerim jim bo ^politika" prepovedana in relif še težie dobiti kakor danes. Kajti kadar so kongresniki proti politiki, ne mislijo svojo, ampak tako, ki bi bila delavcem v korist. W. A. sicer dela mogočen vtis, da vodi delavako politiko, ki je v korist brezposelnim in nikomur drugemu, toda tega mnenja med članstvom ne bo moglo dolgo vzdržati, ker so tu vendarle dokazi, da je izrabljana za politiko ljudi, ki ob vsaki priliki skrivajo svojo pravo barvo im namene.
PIKNIK
v korist
PROLETARCA
4. IILUA pri KEGLU * WILL0W SPRIRGSU.
, i %• i m fr *»rr
Športne igre, tombola.
Slovensko petje po zvočnikih.
Za prstna ura v nagrado. Vstopnina 25 centov.
Igral bo J. Kochevarjev ' orkester.


Po Vorkii
pii€ frank zaitz
(Nadaljevanje.)
Svetovna razatava
Kakšna je ra*stava v Nevv Vorku? Jo je vredno pogledati? Tako vprašuje marsikdo.
Naravno, saj ao vse Zed. države preplavljene z reklamo zanju, pa si človek mMi, ali je le odlašanje, da se v NewYork iz-teče več denarja, ali pa je razstava res impo«antna etvar.
V red na je, da se jo obišče. Tu je takorekoč na kupu stvari. ki jih človek za mal denar ogleduje in študira ter se uči ob njih.
Uradna knjiga, izdana o tej razstavi, zatrjuje, da je to največja mednarodna razstava v zgodovini. Trikrat večja kot je bila zadnja v Chicagu. Veliko veliko obsežnejša kot pa svetovna razstava v Parizu leta l'j:V7.
Stane okrog 150 milijonov dolarjev. To je že precejšen kapital. Njeno uradno ime je "World of Tomorrovv". Posvečena je 150-letnici zaprisege George VVashingtona v predsedniško službo Zed. driav, ki jo je izvršil v Nevv Yorku m 150-letnici zvezne ustave.
Nad 50 držav z vsega sveta je zastopanih na tej razstavi, med njimi vse velesile razen Hitlerjeve Nemčije. Vzrok je kampanja tretjega rajha proti Zidom, katerih se bi nemški pa-j \iijon na raastavi v mestu, v katerem jih je nad milijon, ne mogel oigniti, še večji vzrok pa govor newyorškega župana pred dobrim letom, v katerem je dejal, da bi bila najzanimivejša reč na razstavi hiša groze, v kateri bi imeli Hitlerja zaklenjenega v kletki in ga kazali civiliziranim ljudem. Nemška vlada je protestirala iproti insultu in pri tem je ostalo, fte celo mala Albanija, ki je ni več, je zastopana na razstavi, ampak njena soba je zdaj zgolj restavracija. Mogočni; tretji rajh s svojimi 85 milijoni! ljudi pa na "svetu prihodnjo-sti" v Nevv Yorku ne eksistira.
Sovjetski paviljon
Toliko bolj prominentno pa je na tej svetovni razstavi zastopana sovjetska Unija. Pravijo, da jo stane njen paviljon i milijone dolarjev. Angleški paviljon baje 5 milijonov. Koliko je kakšna država faktično potrosila, vedo le v ministrstvih, kajti v reklami vsote radi pretiravajo. Vendar pa je sovjetski paviljon sijajna stvar in posebnost radi tega, ker je posvečen propagandi, da ustvari med ljudmi, ki si ga bodo ogledali, rešpekt do USSR. Zastopana je v svojem paviljonu, v dvorani narodov in v oddelku za polarne kraje. Največjo pozornost kajpada vabuja njena palača iz marmorja, ki jo vidite na tej sliki.
Predsednik in glavni ravnatelj svetovne razsTave v New Yorku je Grover VVhalen. Ko je povabil države po svetu na udeležbo, so se odzvale toda ne s tolikšnimi vsotami, kot je pričakoval. Nameravale so zgraditi kaj malega, da bi bile
za topane zgolj po imenu, pa se je VVhalen domislil Rusije in ji priporočal, da naj to priložnost izrabi z veliko stvarjo. V Bfoskvi so nekaj Ča.*a premišljali in zaključili, da morda res ne bo napačno, če se odzovejo na nečin, ki bo obiskovalcem pikazal veličino nove Rusije. Predblili so VVhalen u v odobritev svoj načrt, ki ga je spre-icl. Nato je Whalen kot dober 44 man iger" namignil v Pariz, Lindcn, Tokio in vladam drugih velikih dežel, da menda ne bodo zaostajale za Rusijo. To je pomagalo, da je svetovna mzstava v New Yorku res mednarodna v vsakem oziru.
Arhitektično je sovjetski paviljon mojstersko delo in vrh tega je t* zgradba lahko trajna, dočim so paviljoni Anglije, Italije, Francije itd. večinoma zgrajeni le za nek i j mescev tr prinest i. So sicer lepe in nekatere tudi zelo impresivne, toda vidi se jim, da so zgrajeno iz nadomestil, ki naj ustvarijo iluzijo, da so 'prave zgradbe. Pravijo, da bodo po končani razstavi sovjetski paviljon razdrli, od peljali marmor in drugo nazaj v Rusijo ter ga tam *pet zložili tkupaj. V paviljon v >di visoko marmornato stopnišče. V sredi paviljonovega pročelja, ki je zgrajen v polkrogu, je visok marmornat steber (glej sliko) In na njemu soha delavca z rdečo zvezdo («ovjet.»ki znak) v roki. Soha je visoka 79 čevljev In zvezda 12 čevljev. Ponoči je razsvetljena. Ta ogromna soha sovjetskega delavca je vidna daleč naokrog. Ponoči je poslopje, pravzaprav vsa razstava, sijajno razsvetljena. Na ena strani pročelja je vsekana v marmor podoba Lenina in njegov rek o dosegi ? ocializma v Rusiji. Na drugi je podoba Stalina in isto-tako eno njegovih gesel za socializem.
V tej palači i« v sovjetskem oddelku v dvorani narodov je mnogo spomenikov, toda vsi so Leninov« in Stalinovi, z izjemo soh, ki predstavljajo Kalinina, Molotova in par drugih.
Na raznih krajih v paviljonu poučujejo gledalca filmske slike o razvoju sovjetske Unije v zadnjih 22. letih. Statistični podatki na slikah pripovedujejo, kohko je bilo takrat delavcev, koliko kapitalistov in koliko kulakov. Zdaj so v Rusiji samo delavci. Vsi ti filmi avtomatično operirajo od jutra pa do poznega večera, ko paviljon zapro. Film obiskovalcu poja-snuje, kako ogromen je napredek sovjetske Rusije v gospodarstvu, Industrializaciji, v gradnji kanalov in železnic, v rudninstvu, znanosti in socialnem skrbstvu.
Na stenah vise dragocene slike sovjetskih mojstrov, dobro je zastopano tudi kiparstvo, razstavljeni so vzorci časopisov, predstavljani so opisi sovjetskih pisateljev in njihova dela na posebni knjigi, katere listi se avtomatično premikajo, in po tleh so bile razgrnjene preproge — ročna dela, vredna
IMII...............................................,
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTA NA V1J A J TE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREH A ZA NOVO DRUŠTVO
\ + +
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99 !
PAVILJON SOVJETSKE RUSIJE NA SVETOVNI RAZSTAVI V NEVV VORKU
tisoče dolarjev. Te preproge so pozneje pospravili, ker so obiskovalci hodili po njih tjaven-dan, jih s čevlji apodvijali, da so prišle čisto iz reda in je pod izjrledal potem slabše kot pa če ne bi bilo na njemu nobenih preprog. Zato so jih pospravili. V eni dvorani v sredi je velik traktor. Ko sem ga ogledoval, so plesali po njemu in se igrali z instrumenti dečki z rrevrjror-škega "leastsajda": Paznika ni bilo, da bi paglavce spodil ven.
Zanimiv je zemljevid sovjetske Unije, vložen v steno iz porcelanskih in marmornih kovčkov. Velika reč. Mesta so označena z diamanti, rubini in drugimi dragimi kamni, pojasnila pod zemljevidom pa povedo, kaj pomenijo posamezne barve kamnov; namreč, da oz-
načujejo te in te barve industri-alna mesta, rudniške kraje, a-grikulturne centre itd. "Milijon dolarjev je vreden ta zemljevid, toliko je dela in draguljev v njemu," >je dejal nekdo v gnječi ljudi, ki smo zrli v to "šestino zemeljske oble". Mogoče je res vreden toliko, morda tudi več. Ampak v Rusiji so se od Američanov naučili, da če hočeš dati kaki stvari varnost, ne smeš rabiti nižje številke kakor milijon. Dasi filmi in vsi razstavljeni predmeti v sovjetskem paviljonu in v drugima dvema oddelkoma sovjetske Unije kažejo samo ugodne strani in jih primerjajo s slabimi razmerami v carski Rusiji, dobi človek vendar zelo dober upogled v razvoj te ogromne države, ki je delala v zadnjih
dveh desetletjih s silnimi napori, da doseže v produkciji in v oboroževanju druge industri-alne velesile.
Patriotični krci?i v Nevv Yor-ku in drugje se nad sovjetskim paviljonom jaiko hudujejo. Čudijo se in protestirajo, ker je uprava razstave dovolila brezbožni, tiranski boljševiški vladi oglašati v svobodni Ameriki svoj krvavi sistem in "socializem". In rdeča, ponoči razžar-jena zvezda sovjetske Unije se dviga vflšje kot zvezdnata zastava, kar je nedopustno. No, uprava je našla nekje na razstavnem prostoru višji prostor kot je sovjetski steber s soJio delavca in 12 čevljev visoko zvezdo, pa je ameriški prapor dobil prvenstvo v višini.
(Dalje ^prihodnjič.)
FILIP URATNIK OB 50-LETNICI
Naročnina sa Zdraione driav« (ima Ckicaga) la Kanado $6.00 aa lato. $3.00 sa pol lata, $1.S0 sa ietrt I*ta; aa CKi«afo la Clasr« $7.80 sa colo lato, $3.7S aa pol lata; sa iaaeemstva $t.00.
NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JE:
: 2B.T7 So. Laundale Avenue
Chicago, Illinois
.................................
S. Filip Uratnik, ki je večini naših čitateljev sicer malo znan zaradi ukinjenih vezi med nami in starim krajem, je nedavno dopolnil 50. leto, na kar so ga spomnili njegovi sodrugi s počastnim večerom. V socialističnem gibanju se udej-stvuje od mladega. Rojen je bil v kmečki hiši v Podlogu pri sv. j Petru v Savinski dolini, študiral v gimnaziji v Celju in pravo na dunajskem vseučilišču, potem pa stopil v sodno službo; iz nje je moral iti v vojno.
"Del. iPolitika" piše o njemu, da je po prihodu iz vojne takoj posvetil svoje globoko znanje in energije ljudskim koristim. V kritičnih dneh porajanja nove države je bil najprej pri socialnem skrbstvu na deželni vladi v Ljubljani, potem ma-gistratni ravnatelj mesta Ptuja, nato tajnik Strokovne komisije in od 1924. leta dalje tajnik Delavske zbornice. Ves čas je bil aktiven v delavskem soc. gibanju, na vseh njegovih področjih. Bil je kakor neumoren, požrtvovalen gasilec. Kjer so se mu zdele postojanke najbolj ogrožene, tam je priskočil in zasukal rokave.
Glavno njegovo delo pa je zgraditev in organiziranje Delavske zbornice za Slovenijo, ustanovitev socialno - ekonomskega instituta, raziskovanje naših gospodarskih in socialnih razmer, stremljenje, da se pri korenini zagrabi smotrno reševanje Življenskih problemov našega ljudstva, tako delavskega kakor kmečkega. Tu je zastavil vse svoje moči kot publicist, kot vnet zbiralec gradiva, kot govornik, organizator in snovalec zakonskih predlcUpov. | Naš Filip Uratnik ni socialist iz doktrine, temveč je socialen po naravi. Njegov Čut pravičnosti se nam je večkrat zdel prešlrokogruden za druge in preosko odmerjen za nas. Nasprotniki tega niso upoštevali. Kajti ""nemogoče je, da bi delali hudobni drugače, kakor delajo", je zaipiaal Mark Avre-lij. In sodrug Uratnik je mož, ki bo znal z mirom in preudarkom uvrednotiti izkušnjo, ki jo je doživel prav pred svojo 50-letnico.
fOp.—Kot v*I drugi ftantopniki svobodnih strokovnih onrsnisaeij. j« bil prsr tako odstavljen it sluftbc tajnik«
delavska aborniee FUip Vrstnik. Vsled ca risu r* J« P. JL napiaala to tako, da rasumejo nnmig njeni čitatelji med vrsticami. V misfth imam namreč konec gornjega odstavka
50 let jo v človekovem življenju mejnik, na katerega se pa življenje izven človeka ne ozira vselej. Ko je bil na pr. mogočnež kakor Napoleon star 50 let, je Že kot ujetnik Angležev na samotnem otoku sv. Helene premišljeval o svoji usodi. Veliki dobrotnik človeštva Pa-steur je bil s 50-imi leti ugleden profesor, toda slovite te-najdbe so se mu pa posrečile šele kasneje. Naš godovnik še ni dosegel viška v svojem razvoju. Mi bi rekli, da zdaj se bo šele razvil, da zdaj se bo šele pokazal poleg dobrega človeka tudi trd mož, ki bo koristil še mnogo naši stvari na podlagi izkušenj pred svojo 50-letnico.
V tem prepričanju mu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo.
Tako piše o njemu "D. P.". Filipa Uratnika -poznajo osebno tudi nekateri ameriški Slovenci, namreč tisti, ki so se na obisku v Sloveniji zanimali tudi za delavske ustanove. Je prikupne vnanjonti in pri občevanju z njim' takoj veš, da se pomenkuješ z iskrenim človekom. Lani smo se z njim v delavski zbornici večkrat sešli. Ako bi šel letos tja, bi g* moral kje drugje poiskati.—F. Z.
nade (iz Sundburyja, Ontario) John 2ičkar in Joe Slovenec. Prvi ima brata v Sharonu in sestro v Girardu. Drugi je A. Bogo lin o v sorodnik. Oba sta zares prava dražabnika. Pravila sta, da se v rudniku, kjer sta zaposlena, dela s polno paro in pa da zaslužijo še prilično dobrot Delo pa je silno na<porno, da je človek po dokončanem Šihtu do kraja izmučen.
Tako je nam ob veselih po-menkih in dovtipih potekal z vso nagiico čas, pa se oglasi naš zavedni delavec A. Bogolin in pravi: "Zdaj, ko smo tu, kaj, če bi vsakdo dal dajm v tiskovni sklad 'Proletarca?" Takoj je zbral $3.50. "Na, Tancek, ti pa pošlji, kamor spada ta vsota," je dejal. Ko je Joe Slovenec (zares pravi Slovenec) to čul, je priložil še on dolar, skupaj torej $4.50.
Zavednim rojakom iz Sharo-na vse priznanje, ker tudi dejansko pokažejo svoje prijateljsko nagnjenje do delavstva in našega glasila. Želel bi še, da bi postala omenjena dva slovenska Kanadčana naročnika Proletarca.
V tej veseli družbi pa smo pogrešali enega našega veselega rojaka — Jožeta Cvelbarja. NI mcigel priti, ker je na bolniški postelji. Želimo mu hitrega okrevanja. — J. Tancek.
Tudi v še tako veseli družbi ne pozabimo Proletarca
Girard, O. — Zdaj smo v sezoni priredb V »prosti naravi. Imajo jih organizacije in tudi kaka skupina somišljenikov in prijateljev, da se razvedre kje zunaj. Tak izlet smo imeli 28. ma ja, ki so ga aranžirali naši zavedni rojaki iz Sharona (večinoma iz doline). Med njimi je bil naš zavedni somišljenik sharonski mesar in grocerist Anton Bogolin. Pripeljali so s seboj precej stvari, katerih bi bilo dovolj celo za kak društveni piknik. Povabili so medse tudi nekaj Girardčanov, da jim pomagamo pri uničevanju dobrin, ki so jih pripeljali s seboj. In res se je nas zbrala precejšnja skupina. Med nami sta i bila tudi mlada rojaka iz Ka-
Nogavice iz premoga
Veliko je bilo vpitja, kako se tej deželi v industriji približuje velika kriza vsled pomanjkanja premoga. Ce se stavka čimprej ne izravna, bodo mnogi obrati morali prenehati. V Nevv Yorku manjka premoga elektrarnam in vsled tega so vlaki podzemske železnice redkejši, smo čitali v listih.
V Snojevem dopisu sem bral, da ko je bila stavka izravnana, so nekateri rovi pri njih sicer obnovili obrat, toda le par dni v tednu. Enako je skoro povsod v zapadni Pennsylvaniji. Tisto o pomanjkanju premoga je bilo le vpitje, da se bi napravilo proti uniji UMVV v javnosti so-ražno razpoloženje.
Je pa v -sdnji stavki res mnogo poJr J^lj nehalo rabiti premog in ga nadomestilo z oljem ali plinom. Nove električne lokomotive so tudi zmanj-š*1e *rg za premog. V mestih
kurijo v *furnazih" čezdalje več z oljem.
Pa smo premogarji poleg poročil o manjšanju trga za črni diamant čitali vest, da se bliža čas, ko bodo ženske nogavice izdelovali iz premoga, ln če lahko nogavice, čemu ne tudi še kaj drugega? Kemiki to v laboratorijih že izpopolnili pro-c<u, ko lahko premsg sip^eme-ne v svili slično blago za tkanj ? nogavic. Bile »o razstavljene na izložbi produktov iz pr?mo-<?a v Chicitgu. Poročilo pravi, da so kemiki eksperimentirali v r~oce»u za spremenitev premoga v blu to v laboratorijih velike municijske družbe E. I. du Pont de Nemour & Co. Ta produkt imenujejo "nylon". Ima boljšo elastičnost kot svila in daljšo trpežnot»t. Na razstavi je bilo rečeno, da bodo v teku leta te nogavice že na trgu. Cena v pričefku jim bo toliko kot dobrim svilenim, a s čaroma bodo prodajane po 25c. Novo tovarno za n.vlon že grade in bo stala 8 milijonov dolarjev.
Nekaj bo za premogarje res treba storiti, čeprav bodo izdelovalci svile na Japonskem škodo trpeli. Kajti ne samo da izrivajo premog s trga olje, plin in elektrika, ki jo čezdalje več iproducirajo na vodni pogon, ampak tudi stroji v majnah so vzeli zaslužek mnogim rudarjem.
Glos iz Ooklanda
Naš stari znanec "Big Tony" Tomsich iz Oaklanda, Calif., sporoča, da je zdravstveno stanje njegove soproge nespremenjeno. Bolna je že dolgo in stalno v postelji. Ker imata veliko prijateljev povsod po deželi, dobivata Mrs. Tomsich in Tony mnogo pisem, v katerih ji žele čimprejšnjega okrevanja. In oba si želita, da bi to le bilo res.
Tony pravi, da jo je neka znanka nagovarjala k spovedi. Na "kranjskem hribu" imajo novega gospoda, pa bi radi prišli na tak posel. Mrs. Tomsich pa je odgovorila, da radi nje mu ni treba priti, ker nima grehov, lahko pa se oglasi, ko bo Tony doma, saj se rad pogovarja s Slovenci in tudi postreže rad gostom. Pa ga še ni bilo.
Tudi mi želimo, da bi Mi\k Tomšič kmalu okrevala, pa bi prišla potem malo k nam na obisk in potem bi se vozila še na newyorško razstavo ter jo primerjala s svojo v San Fran-ciscu, da bi povedala, če in koliko je med njima razlike.
Laži, sloga in razredna zavednost
. • i , 7 .
Is Penite.—Zelo zanimivo je. kako se nekateri takozvani komunisti poslužujejo laži proti onim, ki so res zavedni delavci. Namigujejo, da stavkokazijo, da so to in ono, samo poštenosti ni nič pri njih. Marsikoga taki provokatorji in zlobneži res tako razočarajo, da mu ni več za aktivnosti. Posebno se v slučajih, ko vidijo, da falota ljudje rajše poslušajo kakor iskre-nega* poštenega človeka.
V pitsburškem listu so dostikrat naimigavanja, ki cikajo na gotove osebe. Nihče noče napisati k tem cikanjem kaj določnega, imena in obdolžitve črno ne belem. Tega ne store radi tega, ker nimajo nič slabega pisati o nas, zato pa toliko bolj namigujejo, da ustvarjajo govorice. Ni prijetno živeti na svetu s h klavci, še slabfti pa so taki hinavci, ki še zlobno lažejo po vrhu.
Hearstove izgube
Hearstova dnevnika v Chicagu sta dobila od 5. dec., ko se Je pričela stavka časnikarskih delavcev, pa do konca a-prila t. I. 2,227,896 agatnih vrstic oglasov manj kot v isti dobi prejšnje leto, kar pomeni sanje v denarju $891,158 manj dohodkov.
ilMIMMIllllMIMMItl,
BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
TtL 1475
424 Broad Street
JOMN3TOWN, PA. ........................
Konvencija pennsylvanske soc. stranke
Konvencija pennsylvanske organizacije soc. stranke se bo vršila 24. septembra. Kraj še ni določen. Soc. stranka bo to poletje nabirala podpise, da se je v Penni ohrani na glasovnici. Treba bo 10,435 podpisov.
Eksekutlvi penn*ylvanske Socialist'jne stranke je bilo po-ročano, da četudi je v Readin-<u prišlo do združenja sociali-<tov^ ie večina Članov ondotne-ga lokala tudi v socialdemokratski federaciji. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj skirp-no z Normanom Thomasom poskusi, kaj more storiti v tej zadevi.
PIIIKEDBE KLUBOV
Jo So Zo
V iledecem seznama »o priredbe
klubov JSZ, konferenčnih organiaa-eij in »ocialittičnili kulturnih de«.
i te v t
JUNIJ
CLEVELAND. O. — Piknik klaba •t. 27 JSZ in "Zarje" v nedeljo 25. jnmja na Močilnikarjavi farmi.
BARTON, O. — Konforonca M«, bov JSZ in druitev P. M. sa vab. Oh.o in sap. W. Va. e nodoljo 25. jaaija na farni Jotipa Škofa.
JULIJ
CHICAGO, ILL. —- Piknik e korist Proletarca v torek 4. jelija pri Ke-gin ? WiUow Spring**.
DETROIT, MICH. — l.lat klnba it. 114 v nedeljo 10. julija na Lowor Straita Lake.
JOHNSTOVVN, PA. •— Piknik klu ba it. 5 JSZ v nodoljo IS. julija na Parktiillu. Prebitek v korist khibore blagajna in Proletarca.
VVAUKEGAN. ILL. — Piknik kln-ba it. 45 JSZ t nedeljo 30. jalija.
CLEVELAND, O. — Piknik so«, kluba "Delavec" it. 28 JSZ na Zor-novi farmi, Bmdlejr Rd., Brookljrn, v nedeljo 3(1. jalija.
AVGUST
Canonsburg, Pa. — Piknik klaba it. 118 in Konference JSZ sa sap. Penno 20. avgusta na Drenlkovam parku v Strabane, Pa.
< MILVVAUKEE, WIS —PLimtb klu ba it. 37 JST v nedeljo 27.' argasta u K u zmot o vem park« na W. Beloit Rd. i« 9». 92nd St., VVest Allis.
SEPTEMBER . Zbor JSZ i« Prosvetne matice 16. in 17. septembra v Chieagn.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — Koncert "Snve" v nodoljo 26. novembra v dvorani
SNPJ.
CLEVELAND. O. — Koncert soc. Zarjo na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair A v«.
. DECEMBER
CLEVELAND. O. — Plesna veeeli-ca kluba it, 49 JSZ na boiičai dan 25. decembra v Slov. del. dom« na Waterloo Rd.
CHICAGO, ILI__Silvestrov. Bahava klnba it. 1 dae 31. doc. 1939 v dvorani SNPJ.
1940 MAREC
CHICAGO. ILL. Priredba v ko rist Proletarca v nedeljo 4. marca t dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO, ILI--Koncert "Save" v nodoljo 31. marea v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Pikaik v korist Proletarca v nedeljo 30. janijn aa Keglovem vrta v Willow Springsa.
LUten to and Advertne over
PMJNDECH'S rU60SUV RAMO
Folk Song m and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Ev«ry Sunday 1 to 2 53« S. Clark St., Chtear* —
—
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ava., Cleveland. O.
Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek tibja večerja, ob sobotah kokošji. — Fina postrežba. Dobre trn .i h«
Dr. John J. Zivertnik
PHYS!C!AN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—«:30 Daity At 3724 W. 26tk Street
Tel. Crawferd 2212 At 1858 W Cermak Rd 4 :S0—6:00 p. m. Dtlljr Tel. Caaal 1100 WednesdSy and Sundajr b f appointments only
Resideace Tel.t Cravfard 9440 If ae aaswor — Call Aastfa S700
A Yugoalav Weekly Devoted to the Interest of the Vvorkers
OFFICIAL OKGAN OF Yugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1657.
Pukluhed W~klr at »301 S«. Lawndal« Ava.
the umpire makes three ! good rulings
Each aummer the justicei of the supreme court of the United States get four months' vacation with pay. Thafs a bit more than the average working man geN, if any. Formerly the justices held that their big salaries vvere not subject to income taxation, but that wa) a little too raw, hence, after many years, they reversed the decision a few weeks ago.
On Monday of this \veek, just before adjourning for the long vacation, they handed down three important decisions— all of them favorable to the liberal element of the population.
One was the upholding of ihe injunction against Mayor Hague of Jersey City, directing him to cease interfering with labor organizations, their meetings, and other public meetings. A city administration that vvants to interfere with meetings, particularl.v open-air meetings, can usually find some excuse; there, the trouble in Jersev City may not be entirely over, but the officials are curbed at any rate. and it is hoped the people of that city will have the good sense to vote them into oblivion at the next election.
Another decision upholds the powers of the government to refjulate interstate commerce in milk. Without a.ssuming that the agricultural department is always vvise in its regulating measures, it certainly would be very unvvise to permit milk monopolies to do as they please.
The third decision rules that the proposed child labor amendment of the federal constitution has not died of old age. The amendment has been pending before the states for 15 year* and has been ratified by 28 states, whereas it would have to be ratified by 36 states before it \vould become a part of the constitution. Its enemies have fought it hard, from the outset, and have prevented its ratification in many a legislature. The idea struck them that they might kili it b.v pleadfng that there must be a time limit for ratification bv the states. So they ap-proached the supreme court with this bright idea, and the court gave them a aock vvhich vvas reminiscent of Joe Louis. The.v will get over it, hovvever, and will urge congress to put a time limit on the amendment. The.v will also continue to try to block it in the state legislatures. On the other hand, labor will continue to seek to get the required number of ratification*. VVLsconsin vvas one of the first states to ratify.
Milvvaukee Post.
Cook County Party News
Countjr Jhm Foatival
Summer has com« at laat and it'a getting 400 hot to hold our monthly (tinncrN ittdoora. Therefore the county aocial committee, with the c«»vpera-tion of the North Side branch, haa preparat a county-wide June Festival for S«anday, Jun« lftth at the Barnet hom«. 6012 N. Menard Ave.
Enjoy indoor športa, community siitging, home back liding, golfing, hiking in forest preserve along north branch of Chicago river, Delicious buffet lunch served from 2 P. M. until ?. Phone reservationa to Ma-r ian ne Barnet, Nevvcastle 494«, no laier than Friday, June 16.
OptR Air Mootings
Street corner meetinga ariU be held throughout the sam mer at the follow-inu locationa:
Thuraday* at 8 p. M. (Belmont mnd NVilton).
Saturday« at H P. M. (Roosevelt and Harding).
Many speakers will be needed, ao please communicate with the county office inimediately.
Ca-Op M««ting
CHICAGO, ILL., Jun« 14, 1939. -*-
VOL. XXXIV.
Our Doings Here and There l| VOlll* W0fld 811(1 Milte
By Joseph Drasler
Over one hundred aetive vvorkers. succeaaful affair through vvhich over
throughout the «aotintry — in every town, city and hamlet wbere are people are to be found—are conatantly on the "go" for Proletarec. Men and vvomen vvho report every week or every few vrečka to headtjuartera ar it h »enevvals, ne* aubacribera, liter-
tao hundred dollars waa raised for the Suataining Fund of Proletarec.
No one atays at home on the 4th of July. That day ia a holiday for everybody, and most people are part i-cu!arly anxioua to get out into the country for the day. Therefore, with
By NORMAN THOMAS
ature aalea, report* to our paper, and \ proper and aufficiena advertiaing. we on varioua other o rganixa tional and 1 will undoubtedly aucceed in attrac
edueational vvork. ,
Many others,	aay. "do their
share" iegularly, on r amaller aeale.
Aa with all labor novepaper* — none seam fortunate enough to es-cape tbia predieantfnt — Proletarec encountera ita htrdest and moat try-ing financial atruggjbs during the aummer month«. Chat particular period ia, in reality, our "buckbear."
Income on aubacriptiona. donationa and literature aaie« drops to ita very lovvest ebb then, leaving ua at the mercy of our, vve nometimea believe. big-hearted čred H o rs.
In preparation for off-aetting this expectant and seemingly inevitable summer alump, and in hopea of more 01 lesa overcoming it, we con»acted all our "minute-men" and aupporters laat week uith a apecial let ter calling There vvill be another meeting of j f0i inerease«! actrvitv in agitational all Socialista aetive in consumers co- work.
operativca to plan edueational and re- Included in each letter were lists eruiting arork on Saturday, June 17, of subacrihers whose aubs have ex-at 7:30 P. M. at 1605 N. Dearborn pi,ed, and a request that the local Parkaay. Law renče Van Camp of representative makes the round for Michigan. secretary of the party'a ron«>waU and poaaible new subarrib-national eo-op committee, and May- ers.
nard Krueger vrill be at the meeting. j |for the benefit of our aubneribera, Ali co-op comrades are urged to at-1 wv make mention of the fact that if tend.	__	| the number folloaring vour name and
:iddress on our mailing liat ia leaa
Stat« EiMHliv« Commitl««
than that of the current isaue of the
ting n large crowd to our picnic.
It vvill he held at Kegel'a Grove in Wilk>w Springa, which ia located quite a diatance out in the country away from the hot, atuffy, suffocat-ing city atmoaphere.
Good dance music and dancing will he on the bili of fare all afternoon and evening, vvith a loud-speaking «yatem inatalled to broadcast muaic and the afternoon program to every corner and nock of the grove.
The program for the day vvill include games, dancing, hiking and plenty of good things to eat and drink and make it, all in all, a fine bright jolly day.
For the accommodation of thoae vvithout autos, bus transportation vvill be arranged. The bua schedule to be announced later.
Let'a all aet thia day aaide for Proletarec^ picnic and make it an affair to be deacribed in one word top«."
G«n«ral Mo»ol«y	; »cheme of relief. The Ansociation of
American Social Workers has ahoarn If American« had the aaaae of hoa- tragicallv low and inadequate is humor vvith arhich. sometimes. mia- relief. Jt j» neceK*ary to get produc-takcnly they are credited, thia absurd j tjon ffoiag and better to distribute but dangerous Gen. Moneley wouId whtt is pi<>dUcel It ian't going to be be laughed out of court because of enough for the prendent aimply to the extraordinary exhibition of folly Hhow thlt hia Republican opponents vvhich he gave in his teatimony before j d0 „ot knovv vvhat Uxes to reduce or the Dim committee	relief Kemi t0 ^t.
The man vvho i» affraid to drink They will go oa, w.th increaaing
aater at a committee hearing in the capital of the United Statea, lest it
effectiveness, urging the public once more to truat to the initiative of
be pojaoned, ia a man of auch riotous private enterprise — and the public linami nation or atupid dema«<>guery i wi|| tnillt in vain—unlea« and until that he is not entitled to credence on the Srw Deal can offer sound plans any subject.	pianne(j stimulation of produetion
But, ataa, in our modem civilixa- by jfovernment initiative but under tion becauae of iti varimis atrains and demociatic control. because of the inadequacien of our
edueation, there are a)ways hundreds '	Stalin Sita Prettjr
of thouaands of creduloua folks vvho ,f one h to areept n«tionaliam as may be aomevvhat imnresaed by the . th#. HO,e ,tamlar<| /or judging the
antics of a Moseley. H»»nce the ne-
conduct of nationa. then it muat be
ceaaity to use every poaaible device to ; admlt1e^ that there a ^ dw|, ^hovv him up for the demagogue aml to b<1 Kai(, for Sulin> trMltim,nt of trouble-maker that he m.
It cannot be »aid that the Dies committee did m good job. Ita membera fell to wrangling among them
the Anglo-French proposal for an alliance.
He ia making those vvho vvere once the enemies of Soviet Russia almost
selves and gave new proof of the in- K,.ove, at hj8 feet He |§ ,howing a
120,000 Children SuHer From Hotreds of Hitler
Russian Influence Saves $130,000,000 Exhibits For New York's World Fair
The stor>' of how Grover Whalen, impresario-in-chief of the Nevv York World's Fair, nearly lost the great exhibits of European nations at the big exhibition is finally coming out. It seems that in 21 of the world's leading governments, not In-cluding the United States and Russia, signed a treaty estab-lishing the International Bureau of Exhibitions. Under this treaty all shows inviting foreign participation must present their claims to the bureau. Without the bureaifs sanetion none of the 21 countries must take part in any international shovv.
In 1936 W ha len presented his invitation to the bureau and the Nevv York WorW's Fair vvas given a secondary classifica-tion, vvhich means that the exhibits of all nation in the bureau could exhibit but vvere confined to "\secondary" shovvings, and that meant that such nations as did participate vvould spend the minimum on halls and exhibits.
Grover Wha!en being a smart promoter, immediately igot in touch vvith the Russian authorities. A month later he called re presen ta ti ves of the Press into his office to vvitness the signing of a contract betvveen the fair and the Russian Ambassador Troyanovsky. It called for a four-million-dollar Russian exhibit which vvas decidedly not in the "secondarv" class.
That passed the buck back to England and France. Could they allovv Russia to overshadovv the European countries before the millions that vvould attend the fair? Decidedly not, and the cable vvires vvere soon announcing that France vvas coming in vvith a $4,300,000 shovv; England agreed to do equa!ly as vvell. Even the proud Mussolini came off his perch and quickly signed up for $3,000,000. He couldn't play second fiddle to those hor-rible Russians.
Althogether it is expected that European countries vvill spend about $30,000,000 on their halls and $100.000,000 to fill them. So vvhen American Slavs attend the big shovv in Nevv York and study the gigantic European exhibits they can proud-ly remember that much of the credit for the magnificence of the shovvs may be fairly attributed to Slavonic influence.
—The Aimerican Slav.
The Illinois state executive com- > poper, consider your aubacription ex mittee met in Chicago May 27 vvith rpiied, and that it ia time to renevv. state chairman A. G. JhlcDovvell, atate Each subseriber ahould vvateh hia secretary Ben Williger and John ! number and make it a point of duty F i."her of Gillespte, Joseph Tonielli of to keep ft up to date. Marseilles and Ina White, Anton Gar- Cpnscientiou* * readera. vvilling to
den and Ed Adams of Chicago present. A great deal of attention vvas given to the campaign of building the already good-aited CALL circulation in the Illinoia coal fielda.
Joe Tonielli ia to vvork on a public meeting to gain reeruit« in La Salle-Peru. The state committee, in. co-operation vvith the Waukegan branch, vvill support Harry Fleiachman, Cook Caunty Organixer, in an inteaaive canvassing and reorganiaation campaign in Waukegan and North Chicago. -Harry Fleiachman. Organuer.
n
BRANCH 27-"ZARJA PICNIC JUNE 25
Cl«v*la»d. O.—The Socialist aing-ing society "Zarja" in conjunction vrith Branch 27 JSF, will hold iU picnic thia yaar on Saa4ay, Jun« 25. at Mocilnikar'* farm.
Sedmak'a truck vrill leave the Slovene National Home at 1 P. M. and vvill »top at the S. D. D. in Collin-arood and at St. Clair avenue and Nottingham Road.
The round-trlp arill be 25c. I
cooperate in cutting do^nn our ex-penae and extra labor. vrill forarard tbeir reneaal a> soon aa poasible after date of expiration, theroby elimiaatinfr the n«ce»*ity for letter* of notification. •
Warm aummer moatba accompanie«] by the *weKert«g hot dog-daya of Juhv and Augaat aro not exactly com-patible to enoagetic houae-to-houae ranvaK-ing. Granted! Hut, excuses of no kind wiH or ean settle the problem. Our most effective recourae ia work, hard vvork. regardless of how tuff and uvipleasant the eeonomir atate may unfortunately be. *4fo-getters" »till aucceed.
Not in equal measure to times vvhen vvorklng condition* vvere more stable, it "s reasonable to expect. bat nevertheleaa, the aetive. energetic person stili aucceeda. And Proletarec haa quKe a few of these. "Live-wires" vrho are at work constantly and un
17,600 Fiad Refuf• ia France mm4 Great Britain It Cariag far 6,197i B«lf ium, th« Netki«rland* and Swita«rland H«lp Ovit
Fuehrer Adolf Hitler'« redravving of the map of Europe and the de-atruetion apread by bombing planeš in Spain have inflieted auffering upon 120,000 children, of whom more than 34,000 have been driven from their homelanda. a survcy said recent^.
Of the 34,000 homeleaa children, about 17,600 have found refuge in France; Bi itain ia caring for 6,197} Belgium, 3,000; the Netherlanda, 2.000; Soviet Ruajiia, 2,000, and Switterland. 5&0.
The Lord Baldvvin Fund for Ref-ugees in London reported that there are nearly 90,000 children under the age of 14 vvho "ao long aa tbe Naxi regime continues, may expect no future or dignity in the reich."
eptneas of their inquiry. In the Moae ley caae they had a chance vvith dig-
proper suspicion of the authora of the Munich pact. Even the German
nftjr to expose and flay anti-Semitiam propwmla aRencies are beginning to
o1	"P^ak well of Rusaia. In terms of na-
; tional poa*er politics Stalin ia »itting pretty.
Spangled Faaciam.
Townt(nd Plan
^^	But not in terms of any sort of
° f,*ht	*t K of cotirse,) j^.;.^, ethl«a. Th^ evll thing in
necessary to mainUin civil libertiea, MolotofCs speech vvas hia direct in-to attack racial intolerance and to > viUtion to Gei-many to open negotia-«how up folks like General Moaeley. iit)Un for a trad<4 eement aimiUr to Put it ia also neceaaary_yea even the	already made vvith
more neceaaaiy—to prove that demo- Jtalv
cracy can do ita own job.	J Now even for auch a tr>de ^^
Thnt proof ian't offered by mere ment there mifrht be aome excuse in
negativea.	t+rm* of national intereat, but there
The house of representativeK did
well to defeat the Tovvnaend plan because all the revenues for helping the aged vvho don't arork vvould be paid
ia no excuae at all for the double standard of Communists vvho urge upon the capitolnt United States in season and out of season economic
by a aaiaa tax on those who do vvork	warfaref to the uttermoat against
ao high as to strangle our economic	Cerm4lny arul ita,y. wmrfare which
life or lead to vvholesale inftation.	in all likclihood wftl lead to military
But it laat enough to defeat the	warfare whjU sulin'8 Rusaia prac-
Tovvnsend plan. Something better	ticw the d{rect ^ppo,^«. Such foreign
muat be done to help the aged.	policy j, «„ hypocritical a« the Com-
Pradoction, Di.tribntio.	munlst advocacy of democracy every-
vrhere except in the country and the
N«ither ia it enough to defeat at-	uniona vvhere the Communiata have
tačka upon WPA and the present	povver.
CONGRESS REJECTS T0WNSEND MEASURE
Consumer ^oies
A Column of Useful Household Informotion
Tovvnsend old eruahed in the vote of 302
Wa»kingt«a.—The
agt* pension bili wa<i rcmittingly and vrith a fair measure House recenty by of accompliahment.	to 97.
The bili vas in the form long J«ly 4th ProUt.rec Plenic agiUted by the Tovvnsend movement,
"Time and tide wait for no man," P'«viding for $200 monthly pensiona •tis truthfullv saiil. Wise folks follovv ! P«rsons 60 yeai-s old or more,
Frank Barbk. Jr., vrill fumiah the Lincoln*« advice of "never laying off, fin®nc*d by a transaction tax.
—_f _	J^.	T _ ..I.IU^m	m a __-_______ _ «__i___l j___Townst*n<i Icuilnv nr»rJirt«»
muaic for dancing. In addition, there vvill be gamea and prixee.,You will read further deUib concerning this atfair in future articlea. So come vrith ua on 8unday, June 26, to Mocilnikar^ farm, at any time of the mornning or afternoon.
Šopki« Turkman.
B0WLERS, ATTENTION!
CliUag«, lil.—All boarlera using the Slovene Labor Center courta pleaae note that the Club ia aponaoring an open houae ballina tournament on Saturday, June 24, beginning at 2 P. M
All membera are urged to parti-cipate.
Plans are underway to make this a regular feature if you arill cooperate.
Senate t ivil Libcrties foniniktee Necds Aid
Soc ia liat a and laboritea general I y ahould do everythin| they can through masa organizations to encouragc tha United Statea aenata to allow Senator La Folletta's reque»t for an ap-propriation of $100,000 vvith vvhich to complate hia work of inveatigating labor eapionage, atrike-breaking and tke uae of induatrial police and munitient in atrikea.
The requeat for $100,000 for the Senate Civil Libertiea crmmittee ia in the handa of the Senate Audit and Control committee, headed by Sen. Jamea F. Byrne« of North Carolina.
Tha La Follette committee, whoae vvork ia at a atandatill until tke money ia obtained, haa returned to tke United Statea Treaaury one and one-kalf timea tke amount it apent aince ita inveatigationa began aeveral yeara ago.
Tke retum, totaling $232,000, wa* levied againat per »ona and corporationa wkoae tax evaaion activitiea vvere diacovered during tke courae of tke committeefa inveatigationa.
Reselutiona urging tke appropriation ahould be addreaaed lo Sen. Bymea at tke Senate Office Bldg., Waakington, D. C. and copiaa aent to Senator La Follette. — Socialist Call.
MOONLIGHT DANCE
Chicaga, III.—"V ic tona na" Lotig« 201 SSPZ, ia aponaoring a moonlight dance Saturady, June 24, at Kegel'a Grove in WilW Springs.
The "Victorians" have arranged for a perfect evening of fun and in-vite you aH to join them.
Omert Club Orchestra vrill p!ay.
for tomorrovv a bat can be done to-ji4 Townsend leaders predieted that day," vvhile otbei> drift along on the ,	V* next ^^etion roli« around
philosophy that there vvill always be th«™ » *>*™*ny membera vvho 11 have a tomorro*- und one can alvvaya de- • most difficult job laughing it off."
The threat of repriaals ia a real worry to Republicana, nvany of vvhom won office last November on re-actionary platforma, but with Toarn-aend support.
lay until tomorroa* vvhat should be done today.
To get to the point, it is only tbree more vveeka tul the date of our picnic. Three week« which aill have
to be utUixed to the fulleat extent if	--
vve are to — and vve certain!y intend They aay, that truth wina in the to—make it a repetition of last year's i end. But thata too late,—The« K«n,
'THE KING'S HIGHWAY'
UNFAIR TO BOSSES
One California employer ia auing a atriking local of the International Aasociation of Machiniata (AFL) for $500,000, and $1,000 a dny extra for duration of a atrike
And thty aay that employera don't get an equal break under the law!
AS USUAL
"I hear you've been atudying for montha hovv to increaae your aalary. Hovr did It turn out?"
"PoorIy. The boas had been study-Ing bow to cut doarn expenaes.M
Whenever I aee a picture of that mechantcal man I feel a rhlll of horror, laat tre become like ♦»Im. —* Franc«« P«rkin«.
»vercooked.
You can bring variety to the menu of the younger membera of the fam-ily if you aerve other freah greena on the apring marketa that are just as rich in minerala and vitamins.
If apinach haa been making ita a*>-pearance on the dinner table too often, try mr\y of theae nutritious green and leafy vegetablea for u change: kale, dandelion topa, turnip tops, beet tops, coiiaio*, chaid, «i*ca-i-ole, mustard greena, or broccoli.
Vom con hr imr\it Ffccr elcar of tht hamlet* and horel* in tchich the unemployed live
B«f«r« You Borrow . .
Moat consumers shop around be fore they buy expensive goods, bnt few do the same vvhen they buy credit a hich is one of the moat expensive items in some families' budgeta.
Do vou neel or really aant to bor-roa'? Then before vou borrovv, aak youraeIf vvhether there ia no nlace vvhere vou can get the money at less roat. advises the Consumers' Guide, publication of the ConaumersVCoun-ael Division of the A A A. Personal-finance company credit ia among the most expensive foi-ms of consumer credit.
Friends or relatives sometimes have the available OSjOi. If you are eligible to join a credit union, you may get money aa low aa V, or \ of one per-cent per month on the unpaid balance Vou mav he able to borrovv at loa-rates on your paW-up insurance pre-miums. Personal-loan departments of com mere ia) banks, and industral or Morris Plan banka, are other sources of cash cheaper than small-loan com-panies, though not a« cheap aa their rates usually sound.
If you do go to the personal finance company office, look firsrt for the State license on the wall. Boot-letrgers in credit can run interest rates up to many times the original loan.
Shop around a bit. checking rate« of various dealers. Before you aign n loan snpliestion, deeide on the nmount of the loan and the best aray to snread the paymenta vvithout up-••etting your bndret too much. Ersv payments are a myth. Many oersonal-finance company managers and inter-virwers hsve excellent advice to offer on budgeting.
Consider the necurity you are asked to give. Ia there danger of your loalng vour furniture or your automobile? Wage as«igrvmnnts—giving the lende-power to attach your pay vcheck if you <lon't meet your loan iM^enta— ar»» bad. Employers sometimea dis-charge arorkera rather than bother honoring arage assignmenta.
Finallv, remember you can aave on intereat cbnrges by paying up sooner than the contract call« for. On the other hand, if you need the caah, you may be able to rearrange your *che<kile of pa.vmenta over a longer period of time, vvhich, of courae, means paying more interest.
Vartatjr la Gr««n« For Th« Dinn«r Tablo
Spinach, for the benefit of the To recommend thri/t to the poor i« younger generation, isn't the only,hoth grote«^ue and inaultlng It i« vetretable green that ia starred for Ita 'like advising a man a-ho ia atarving vitamina and mineral« when lt's not t to eat leas.- -Oa«ar WiM«.
uMechanized LarcenyM
One of America's major, stream-lined, mass-production industries i« engaged in extracting nickels from people vrho have them, though thev msy bad lv need them otherarise. Through alot machines, punchboard«, pinball games, jar deals, the American public is yearly separated from ten to fifteen billion nickela, vvhich, aoded up, amount to from half to three-quarters of a billion dollars. According to a Gallup poli, the or-ur*inixation that measures public opinion, one out of ever.v three adults olays the-e games, deapite the fact that the odds against him are 2,000 to 1; that gambling statutea outlavv thia practice; that ho»tile legislation is direeted against the use of the con-trivanccs vvhich Mayor laGuardii cnlled "mechanical larceny."
This indu«try made great headway while other industries languished With an investment of $20,000,000 to $50.000,000, and a business ex-tending to sixty foreign countries, aith five trsde papers, annual con-ventions, factories, inventors, organ-iters, slick salesmen, lawyers, the drive for more and more suckers continues. This story of this industry i« told in The Saturday Evening Po«t of May 13 by Samuel lAibell.
AS USUAL
Baton Rouge (La.) police have bar-red striking membera of the National Maritime Union (CIO) from diatri-but ing handbilla, offering $100 re-wanl for information leading to ar-rest of strikehreakers.
Next «tep vrill be to offer $100 re ward for the arrest of hsndbill pas«-ers.