THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN
AMERIKANSKI
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 184.
chicago, ill., torek, 23. septembra — tuesday, september 23, 1930.
LETNIK XXXIX.
sijajen shod, ki se je vršil v chicagi kot protest proti zahrbtni moritvi našega naroda od strani italijanskega fašizma. — u-deležence prevevala narodna zavest in
ljubezen do stare domovine.
Chicago, 111.— V tujini smo; daleč od svoje rodne zemlje Zlvimo; ustvarili smo si tukaj n°v dom, katerega večina od ne misli več zapustiti; ločili smo se, da posvetimo Sv°je delo in svoje moči svoji 0vi domovini Ameriki; niče-8ar nimamo več pričakovati od Sv°.ie stare domovine in tudi stara domovina nas pozablja, ^iroma vsaj ne kaže dosti, da 1 ji bili predmet posebnega ^nimanja. Dozdevalo bi se, a med nami in staro domo-prepad, nepremostljiv in globok, kakor je globok ocean, v1 nas loči od nje. Živimo lo-j^o življenje pod tako raz-pnimi razmerami, da bi me-'» da morajo te razmere pre-.. raziti naše duše in naše miš-]etl.ie v dveh tako različnih Slnereh, da bi se med nami skupnost nehala, da bi ,e sPloh ne menili več drug za Na stari domovini
oP v
' žal, opaža ta mentaliteta; lajamo ji v resnici tuji in enc*a tudi nerazumljivi.
Sprotno pa mi, ameriški °venci, stare domovine po-s ne moremo. Naj vsak ^ odloči, ali naj pripišemo ^ Sebi v ponos, ali naj smatra-v.° kot svojo slabost, da ži-s staro domovino takore-p c vedno eno življenje, da k na§ih žilah zapolje kri, ka-Udari srce v stari domovi-
EVHARISTICNI KONGRES V OMAHI
or
^a se v radostnem dogodku j ^elimo z njo in da ob času I °sti občutimo z njo bolesti, plasti ob času težkih udar-^ ' ki jo zadenejo, se pokaže
J1^. da smo še vsi njeni. Hjo °kaz, kako zelo čutimo z hei' Syn° doprinesli preteklo 61 K Pokazali smo, kako
bi^ 0 nas boli rana' k g a Prizadejana na črni dan
^SePtembra. Zbrali smo se,
d- Pokažemo svojo bol in tu-
izrazimo svoje ogorče
nad tistim, ki je zasekal to
f,v,0, nad krvavim italijanskim
Ml
runia za trumo se je zbirajo V~pr°storni dvorani "Chica-A^okol" na 2345 So. Kedzie " kjer je bil za omenjeno
<9
Sik
Popoldan napovedan siin Protestni shod proti na-»ltihein« umoru štirih slovenly. m'adeničev v Trstu. Niso 'sam0 Slovenci, ki so priha-v dvorano, dasi so bili v
^ih .astnem številu zastopani, in SJali so tudi bratje Hrvati tve .V ^iso bile umorjene žr-
enakoUl1 °Žji roJ"aki' a bili s0 oni. j Ju^0slovani, kakor so
<* *azlike med tremi jugo-
kaWS mi Plemeni ni več,
-V0f ■■
8e tnJ., nik°li ni bilo, dasi so
ti>ije ^ Jo umetnim potom. Vsi
36 zHsl en° tel° in udarec' ki Ni j* n Slovencu, boli enako
in enako Srba. Ta
žilo pa se je, da imamo malo podobnih shodov in da je bilo vodstvo precej na stopnji novinca pri njega prirejanju. — Priporočati bi jim bilo, naj bi v prihodnje ob kaki podobni priliki pazili na točnost in dali govornikom tudi par navodil. Pri shodu ne sme govornik pričakovati od občinstva požrtvovalnosti in obzirnosti, pač pa si mora od njega sam pridobiti pozornost; govornik, ki tega ni zmožen, naj ne hodi na oder, četudi ima še tako dobre ideje; kajti kaj pomaga, ako jih pripoveduje ne ušesom, ampak zdehajočim ustom; s tem se samo pokvari vtis, ki bi ga drugače shod zapustil.
Prvi je bil predstavljen kot govornik starosta-Jugoslovan, Dr. Biankini. (Omenil je vse hude borbe, ki so jih morali že Jugoslovani prestati na svoji zemlji; vse vojne, ki so jih morali voditi proti različnim sovražnikom. A kakor so doslej zmagali še v vsaki vojni, tako jim ni treba imeti strahu pred sedanjim zakletim sovražnikom, Italijanom. Navedel je dalje tudi vso zgodovino, kako je prišlo do tega, da je Italija ugrabila jugoslovansko ozemlje.
K besedi je bil nato poklican Mr. Vincent Cainkar, predsednik SNPJ. Lep je bil prvi del njegovega govora in veselili smo se že, da bo slovenski govornik tako dobro izvršil svojo nalogo, da bomo ožji rojaki lahko ponosni nanj. Žalostno je, je omenil, da se je izvršil ta krvavi dogodek in da se nam je dal povod, protestirati proti takemu nečuvenemu činu, ki lahko spravi ne samo Italijo in Jugoslavijo, ampak celo Evropo v nesrečo. Italija ni imela pravice do ozemlja, ki ga je ugrabila, po nobeni postavi, in sigurno ne bo prišlo do miru prej, dokler se Jugoslaviji uropano ozemlje ne povrne.
Kakor pa je bil prvi del govora še dokaj na mestu, je bil njegov govor proti koncu neumesten, ker se je dotaknil stvari, ki niso na tem shodu spadale na dnevni red.
Mr. Cainkarju je sledil Mr. Bazdarič, gl. uradnik Hrvatske Bratske Zajednice. Krasen govor, ki bi bil vreden, da bi se v celoti objavil, ako bi ga imeli pri rokah in bi prostor dopuščal. Kako blago je vplival na poslušalce po Cainkar-jevih besedah. Poslušali bi ga cele ure. Tudi on sam, je omenil govornik, je delavec in nje-
Točasno, od 22. do 25. septembra, se vrši v Omahi, Nebr., šesti narodni evharistični kongres. Središče vseh opravil bo v katedrali sv. Cecilije, ki jo vidimo na gornji sliki. Mož, katerega slika je vdelana, je M. T. Manton, ki bo eden glavnih lajičnih govornikov in je član stalnega mednarodnega evhari-stičnega odbora.
Hr
Sh°d ie bil obenem n3etlij1 a manifestacija zedi-

Holnjeam> ki se je vršil pred v! Vodil i dv°rano občinstva ekai Martinovič in je
JUgosl
ovanskih plemen
govo srce bije za delavstvo, a bije tudi za narod. Delavec pa ki je svoj jezik zatajil, je pro-palica.
Izmed ostalih govornikov naj omenimo Mr. Jos. Zalarja, tajnika KSKJ., ki je s krasnimi besedami pozval vse Jugoslovane, da dvignemo svoj glas in napravimo konec krivicam, ki se gode nad našo krvjo. Da
povoljno. Opa- lje je nastopila naša rojakinja,
dobroznana Mrs. Kušar, ki je izpregovorila v imenu jugoslovanske žene. Ako že drugi občutimo bol nad zatiranjem in prelivanjem krvi, koliko bolj ga občutijo šele naše žene in matere, ko vidijo, kako zločinskemu mučenju so izpostavljeni njih mladi sinovi.
Govorila sta tudi dva zastopnika češke narodnosti. Tudi Cehi protestirajo proti krvoločnosti fašizma in protestne demonstracije so se vršile po mestih Čehoslovaške. Čehi so z nami in Jugoslovani naj pazimo, da bomo združeni in da ne pademo.
Proti koncu je imel v srce segajoč govor mlad, navdušen primorski Slovenec, ki pa želi, da se njegovo ime ne omeni; v stari domovini ima namreč starše in brate in sestre, in boji se, da bi se fašisti zaradi njega ne znesli nad njimi. Pretreslo nas je, ko je povedal, da zadnje štiri žrtve niso bile edine, marveč je že nad 2000 jugoslovanskih življenj padlo pod fašistično roko.
Kot zadnji je bil pripeljan na oder narodni junak, polkovnik Lovrič, ki je v službi za domovino izgubil obe očesi. Udeležil se je v Washingtonu mednarodnega kongresa voj nih invalidov kot jugoslovanski zastopnik in je od tam pohitel na ta shod v Chicago. Je popolnoma slep. Na oder je stopil v uniformi jugoslovanskega polkovnika. Njegov govor naj bi poslušale vse narodne izdajice; bil je prežet ljubezni do svoje domovine. Ni mu žal, je dejal, da je izgubil vid v boju za domovino; da bi le videl kdaj svojo domovino v duhu ujedinjeno.
Končno se je z gromovitim odobravanjem sprejela sledeča resolucija, katere po en izvod bo poslan na vlado v Washington, dalje na evropske vlade, kakor tudi na Ligo narodov in vsem vodilnim časopisom.
Resolucija
Zastopniki jugoslovanskih
organizacij, broječih več kakor 200,000 članov, in Jugoslovani v Chicagi in okolici, zbrani na ogromno-številnem shodu v Chicago Sokol dvorani, Chicago, 111., 21. septembra 1930, najenergičnejše obsojajo barbarski in zahrbtni umor štirih nedolžnih jugoslovanskih dijakov, obsojenih na smrt Jo. septembra 1930 od izrednega fašističnega sodišča v Trstu, pri katerem je kot predsednik sodišča sedel neki general.
Tem žrtvam fašističnega režima, pod katerim trpi italijanski narod in približno dva milijona Jugoslovanov in Nemcev, ni bila dana pravica do obrambe in priziva, ampak so bili ustreljeni v hrbet tri ure po proglasitvi obsodbe.
Ta sodnijska obravnava in številne druge v preteklosti in ki so še v pripravah; požiganje jugoslovanskih šol, cerkva«, knjižnic, narodnih domov, gledališč, časopisnih poslopij in raznih drugih trgovskih institucij ; razpust vseh jugoslovanskih kulturnih in ekonomskih društev; preganjanje jugoslovanskih duhovnikov, učiteljev in drugih izobražencev; in izgon Jugoslovanov na debelo v malarične pokrajine na otoku Sardiniji: — vsi ti zloči-
krizemsveta
—	Pariz, Francija. — Policija je aretirala dve osebi, ki ste se izdajali za člana odbora, ki ima na skrbi, da bo letalec Coste pri svojem povratku v domovino sijajno sprejet, ter ste v ta namen tudi kolektali denar. Izkazalo pa se je, da tak odbor sploh na obstoja.
—	Vatikan. — Nepoznani tatovi so si skrivaj pridobili vstop v Lateran in ukradli iz njega dragocene starinske spominke. Dva mlada fanta sta aretirana kot osumljenca. Vsa pristanišča so obveščena o tatvini, da preprečijo izvoz ukradenih reči.
—	Šangaj, Kitajska. — U-pati je, da se bo vendar enkrat končala pogubna civilna vojna na Kitajskem. Uporni general, Cangsu Liang, je namreč vprašal nacijonalno vlado za pogoje, pod katerimi .bi se mogel skleniti mir.
—	Genova, Švica. — Rešitev vprašanja glede pristopa Amerike k svetovnemu razsodišču se je odložilo na nedoločen čas. Vzrok temu je, ker se bodo morali za ta pristop dosedanji statuti v nekaterih točkah iz-premeniti.
—	Bombaj, Indija. — Policija je aretirala Mrs. R. Rai-kamdar, ki je pred dvema tednoma zasedla mesto predsed' nice tukajšnjega odseka voj' nega sveta vseindijskega na rodnega kongresa.
-o-
Iz Jugoslavife,
ŽIV ZGOREL. — JETNIK ZAŽGAL SAMEGA SEBE. — PRIDELEK SVILE NAZADOVAL. — STOLNI DEKAN NA-DRAH—GEN. VIKAR LJUBLJ. ŠKOFA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE.
SUHAČI ZOPET NA DELU
Chicago, 111. — V soboto v zgodnjih jutranjih urah so federalni. suhači vzeli na piko prominentni lokal, La Paree cafe, 212 E. Erie St. Dostop v lokal so si po zvijači pridobili. Dva agenta sta se namreč o-glasila v uradu in si dobila vstopnico pod pretvezo, da prihajata iz Madison, Wis., in sta tudi naročila, naj vstopnice pošljejo tja
Grozen samomor v ječi
Nad vse pretresljiv in grozen je način samomora, ki ga je v ljubljanskih zaporih izvršil 281etni polir pri tvrdki Bat-telino, France Zver, doma iz Murske Sobote. Sedel je v preiskovalnem zaporu zaradi nekega delikta. Ker se je mirno obnašal, je imel tudi nekoliko več prostosti kakor drugi jetniki in bil v samotnem zaporu. V petek, 29. avgusta, se je še kopal in povečerjal. Dovoljeno mu je bilo tudi kaditi, kar ni bilo dovoljeno drugim. Okoli 10. zvečer pa se je zaslišal o-bupen krik. Zver je strašno zatulil in iz njegove celice je zadišalo po dimu goreče slame. Paznikom, ki so prihiteli, se je nudil strašen prizor. Od bolečin se je valjal Zver ves zavit v plamenih, ves opečen in o-žgan, da se je meso kar dobesedno cvrlo na njem. Ko so ogenj pogasili, mu je hišni zdravnik takoj nudil prvo pomoč, ki pa je bila brez uspeha. Ob 3. uri je Zver v strašnih mukah izdihnil. — Kako je izvršil samomor, je bilo takoj jasno. Zver si je natlačil za srajco in za hlače, krog in krog telesa, vse polno slame iz slamnjače in isto zažgal. Ko je začutil bolečine, je seveda za-rjul, a za rešitev je bilo že prepozno, ker je ogenj že napravil svoje. Tako je moral mož umreti na najgroznejši način.
-o-
Svila
Produkcija svilenih kokonov je znašala letos 1,071,000 kg v primeri s 1,256,00 kg lani in 1,45,000 kg v letu 1927. Letos jima'ni bilo ugodno leto za gojitev Ko sta'Sviloprejk in so bile plačeva-na ta način dobila vstop, sta'ne izredno nizke cene zaradi odprla zadnja vrata in pusti-'svetovne krize. Večina produk-la v hišo še drugih šest agen-'cije se predela doma v sirovo tov, ki so čakali tamkaj. Pet'svilo. oseb, uslužbenih v lokalu,' med temi lastnik in njegova žena, je bilo aretiranih. --o-
val na glavi. Padel je z voza in obležal skoro nezavesten.
-o-
Dekletce v vročem apnu
V	Trnju pri Murski Soboti so gasili apno. V bližini tam so se pa igrali otroci. 7letna Terezija Hozjan je bila tako neprevidna, da je prišla preblizu in padla v še kadeče se apno, ki je ožgalo noge do kolen.
—T—o-
Smrtna nesreča z avtomobilom
Nedavno se je do smrti ponesrečil s svojim avtomobilom Milan Končina iz ugledne rodbine Skrunove iz Gornje vasi pri Stični.
-o-
Ponesrečil v gozdu
V	Spodnjem Barniku, občina Cerklje pri Kranju se je v gozdu ponesrečil 221etni Janez Koželj. Ko je sekal v gozdu smreko, je ta pred časom padla in mu zlomila nogo.
-o-
Velik požar v okolici Banja-luke
V	vasi Crkvenica pri Banja luki je pretekle dni nastal požar, ki je upepelil 24 poslopij. Štirinajst rodbin je brez strehe
-o-
Žrtev Save
V	bližini mestnega kopališča v Zagrebu je v sicer mirni in ne nevarni vodi utonil čevljarski pomočnik Vinko Gec. Trupla niso našli.
—i—o-
Maribor
Smrtno se je ponesrečil posestnik Rokavec iz Jarenine, ki je padel z voza navpik na glavo in si zlomil hrbtenico. Obležal je takoj mrtev.
Po 6 letih ječe spoznan ne-
NOVA ODREDBA GLEDE PARKANJA
Chicago, 111. — Policijski komisar Alcock je dal naročilo svojim organom, naj pazijo, da se bo od strani avtomobili-stov strogo izvajala odredba, da morajo biti na vsakem av-
v • , T .tomobilu, ki stoji ponoči parni so bili zagreseni nad Jugo-J^ na ka]d chica§ki uHd> pri_
žgane luči, ne glede na to, jeli cesta razsvetljena ali ne. Ta
slovani v Italiji od fašistične vlade. Te krvoločnosti niso nič drugega kakor obupni čini režima, ki, videč svoj lastni padec, se ne obotavlja, izvrševati navaden zločin, da bi s tem odvrnil pozornost gospodarsko zatiranega in nezadovoljnega italijanskega ljudstva od neznosnih razmer pod fašističnim jarmom, in izzivati miroljubne sosede na vojno, ki bi zapletla celi svet v ponovni požar.	"
Apeliramo na javno mnenje Zed. držav Ameriških; Evrope; in celega ostalega kultur-
I odredba se je nahajala v mestnem zakoniku že dolgo I vrsto let, a se sploh ni izvajala in tudi zdaj je proti njej dvignil Chicago Motor Club svoj protest.
nega sveta, naj dvigne svoj mogočni glas proti tem in podobnim činom fašističnega režima v Italiji in naj prepreči, predno je prepozno, izzivanje za ponovno svetovno katastrofo.
Nova usnjarska strokovna šola
V Visokem, Drinska banovina, je bila ustanovljena drž. usnjarska šola. Pouk traja dve leti. Šola je opremljena s prvovrstnimi delavnicami in odlič nim učnim osebjem tako, da bo lahko v vsakem oziru zadostila vsem zahtevam današnje dobe.
-o-
Smrtna kosa
Pri Sv. Martinu na Pohorju je umrla Marija Furman, roj. Kapun. — V Mariboru je umrl Leopold Javornik, delavec, star 32 let. — V celjski bolnišnici je umrla Terezija Pavšek iz Kasaz, stara 80 let. — V Zagorju je umrl F. Ulčar, upokojeni logar rudniških gozdov v Kisovcu, star 80 let. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl Anton Justin, železniški pod-uradnik, star 63 let.
Nesreča
Ivan Pance, posestnikov sin z Viča, se je precej poškodo-
dolžnim
Sava Djodjevič v Požarevcu je bil pred 6 leti obsojen na 20 let robije radi trojnega umora. Na smrt obsojeni sovaščan D. Stojadinovič je pa pred smrtjo izpovedal, da je on izvršil zločine, radi katerih je S. Djodjevič zaprt.
-o-
Duhovniške izpremembe v la-vantinski škofiji
Kaplan Andrej Stakne ostane na svojem dosedanjem mestu v Središču; Jožef Kuk pride za kaplana k Sv. Marjeti pri Moškajncih, Kari Lesjak pa v Sevnico ob Savi.
-o-
Blagoslovitev motorne briz-galne
Prostovoljno gasilno društvo na Bregu pri Kranju je dne 31. avgusta imelo slovesno blagoslovitev nove motorne briz-galne.
-o_I_ * '
Odkritje starega vodnjaka
Pri kopanju temeljev za palačo pokojninskega urada v Ljubljani so delavci naleteli na star vodnjak, ki izhaja še iz rimskih časov. Očistili so'ga že do 8 metrov globoko, pa še niso prišli do dna.
t
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 23. septembra 193tf_
'AMERIKANSKI SLOVENEC
prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
lifcgt ^ ^Ustanovljen leta 1891. ^^
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ----------------------$5-00
iZa pol leta---------------2.50
Za četrt leta _.....................—-- l-3"
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto -------------------$6-00
Za pol leta------------------3.00
Za četrt leta ------------------li75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year --------------------
For half a year ....
.....$5.00 ..... 2.50
J.-U1 lian " J —.................
For three months ..........................- 1>ou
Chicago, Canada and Europe:
For one year ------------------------------$6.00
For half a year -----------------------~— 3.UU
For three months ..........................-
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, 'do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu.______
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsa dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo stevdkovtednu je L do četrtka ^dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozxra.-Rokop^ov uredništvo ne vrača._______—-
Entered as second dass matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____
J. M. Trunk:
Napačno pojmovanje
Znašli so se ljudje, ki so zanikavali; da svet sploh obstaja. Rekli so in zatrjevali, da si mi svet samole predstavljamo, la-jili so toraj realnost sveta. Da je to napačno, to bo jasno m umevno vsaj večini normalnih ljudi. Ni pa nikakor lahka zadeva, da se takim ljudem dokaže napačno njih pojmovanje m
umevanje.	, . ,
Nešteto je stvari, o katerih ima ta tako, drugi pa drugačno mnenje, toraj različne pojme. O tem priča vsakdanje življenje in prerivanja, katera nastanejo radi različnega pojmovanja. V mnogih slučajih je strikten dokaz zelo otežkocen, ker eden zanika, kar drugi pripozna. Praktično se mora prepričanje" drugega Spoštovati, ako se ne strinja z našim, m nestrpnosti do osebe ne sme biti, ker za svoje prepričanje je vsak . sam odgovoren. Na največ težkoč naletimo pri vprašanjih metafizičnega značaja, na verskem in versko-nravnem polju.^
Prosveta ima v št. 177 članek "Ljudska etika ali morala. Čitatelj, ki ni zmožen doslednega mišljenja, bo pritrdil, saj na zunaj se članek poda, in iz srca nekih čitateljev je gradiva, da le kaj. Presumiram, da člankar ni zasledoval tendencioz-nih namenov; pisal je pač, kakor mu je narekoval — razum. Ampak, če mu je ta razum narekoval vse. tudi pravilno, je pa drugo vprašanje. Ni vse pravilno, kar se na zunaj in na prvi hip zdi pravilno. Kdor zna in ve razločevati, lahko govori o "ljudski etiki ali morali," ampak napaka je storjena, če se tako moralo istoveti z etiko ali moralo v bistvu, toraj moralo, ki ni niti verska, niti ljudska, niti moderna, niti zastarela..., temveč pač le morala, namreč neomejna in neizpremenljiva skupina nekih trdnih in strogo določenih načel. Ako kdo zna ločiti, lahko govori o ljudski morali, če pa ne loči, in člankar ne loči niti najmanje, potem se pride le do hudih zmed in čisto napačnih pojmovanj.
Člankar piše:
"Med ljudstvi postojita tako rekoč dve etiki ali morali, med katerima je nastalo direktno nasprotje: verska in člove-ška etika. Malajcem, n. pr., ukazuje njihov bog, da pojedo srce svojega sovražnika. Jehova je maščevalen in ljubosumen in zahteva žrtve, Alah ukazuje moritev kristjanov in ind-ski bog ukazuje vdovam, da gredo za možmi v grob. To so različne verske etike. Znano je, da krščanska vera predpisuje monogamijo, mohamedanska pa poligamijo."
Že razpredelitev je napačna. O taki morali se more govoriti edinole kot o ljudski morali, kvečemu še o versko-ljud-ski, nikakor pa ne o verski morali, če gre pač za pravo moralo, moralna načela, ki so določeno začrtana.
Malajski bog ne more ukazovati, ker ga v resnici ni, niti ne muslimanski Alah, niti indijski bog. Vse to je naredilo le ljudstvo, ker je ljudstvo samo naredilo te bogove, in je ta eti ka, ker se nanaša na "vero", le versko-ljudska. Pri Jehovu je treba stvar razumeti, ker se Jehova ne more staviti s kakimi — bogovi na isto stopnjo.
Bolj točno bi se moral izraz o ljudski morali glasiti "moralnost, nravnost ali etičnost," ker gre za izraz, kako se morala prikazuje v dejanju, v življenju.
Člankar govori pravilno o "teoretični etiki", toraj etiki
ali morali kot pravcu za etično ali moralno udejstvovanje Morda popolnoma nehote, saj se nihče sam rad ne razgalja, kaže pri tem člankar vso nagoto materialističnega naziranja pri etiki. Materializem ne pozna nepremičnih pravcev, načel, ker pri takem naziranju je vse le posledica razvitka, razmer, okoliščine, environmenta. V praktično življenje je prišlo, da se govori o dobrem in hudem. Teoretično je morala "proučevanja tega, kar je v početju posameznikov dobrega in slabega," kakor člankar sam pravi, dasi ne popolnoma točno.
Nastane vprašanje: Kaj je dobro, kaj hudo? Tu se prikaže nagota. Člankar meni: "Zato lahko (?) sklepamo, da je morala relativna, vsled česar naše spoznanje ne more dognati nekaj absolutno dobrega ali absolutno slabega. Edino, kar lahko največ v tem pogledu dosežemo, je to, da drug drugemu storimo čim manj slabega in čim več dobrega." Dobro, dobro. Ampak kaj in kako, ko je vse le relativno, nič absolutno dobro, nič absolutno slabo, kakor člankar tudi teoretično moralo pojmuje?
Ne, tako ni. "Ne kradi!" je moralno načelo, in to stoji neizpremenjeno, naj je potem "ljudska morala" taka, kakor je bilž? pri starih Špartancih, ko je bila kraja junaštvo, ako se kdo ni pustil zasačiti, ali pa taka, kakršna je pri chicaških gangsterjih, ki je prav na las podobna špartanski.
MALO POPRAVKA IN DRUGE NOVICE IZ COLUMETA
Calumet, Mich.
V mojem zadnjem dopisu iz Calumeta se mi je v zahvali za "surprise party", katerega so mi priredili ob priliki mojega obiska v Detroitu moji prijatelji in prijateljice, vrinila neljuba pomota. Za darovani e-lektrični "toaster" se moram zahvaliti vsem navzočim, kateri so istega kupili in mi ga darovali. Ne samo Mr. in Mrs. Kocetu in njegovi družini, kakor se je glasilo v dopisu. lipam, da bodo to pomoto vsi, ki so mi naredili party, oprostili.
Tukaj je že nastopila jesen. Mrzla sapa brije od severa. Dnevi so mnogo krajši in začeli smo se pripravljati za dolgo zimo, ki se tako rada mudi tukaj, da jo nikakor ne moremo zlepa odpraviti. Hitro pride in se pozno poslovi. Mora ji res ugajati naš kraj, da nas ima i tako rada. Ker smo ji pa že navajeni, se znamo tudi pripraviti za njo in četudi je huda, se je vendar nič ne bojimo.
Tukajšna .rudarska družba Calumet in Hecla, je ta teden naznanila, da se bo v bodoče delalo samo po pet dni na teden. To je posledica nizkim cenam bakra in splošni depresiji po deželi. Upamo, da se bodo razmere v kratkem zbolj-šale. Pozdrav vsem!
Mrs. Therese Gazvoda.
(County Fair). Kakor je bila letos huda suša, ki je zadela farmarje, je bilo videti na razstavi prav lepe farmarske pridelke. Gledalcev je pa bilo letos prav malo. Druga leta jih je bilo toliko, da si komaj kaj videl in si se s težavo preril skozi gnječo. Letos bi pa prav z lahkoto in komodno hodil po razstavi s kraja v kraj z velikim hrvatskim dežnikom. Temu je najbrže tudi vzrok velika nezaposlenost.
Kakor sem že omenil, je bila v.gorenjem Michiganu letos zares velika suša. Od 5. julija ni bilo pravega dežja, ki bi namočil suho zemljo. Ako pa ni dežja, pa veste, da ni tudi pridelka in še to kar je, je bolj slabejše vrste. To je zopet dalo povod, da so razne potrebne reči zopet poskočile na ceni in druge, ki bi morale iti dol, so obstale na isti višini. — Res, slabe čase smo doživeli. Denarja ni, pridelkov ni, kar je, je pa drago. Upanje pa imamo na boljše čase.
Pozdravljam vse čitatelj e tukaj in v stari domovini.
vo uljudnost in postrežljivost, katere smo bili deležni vsi, posebno pa še mi Jugoslovani, in še posebej Slovenci.
Dolžni smo zahvalo tudi Mr. Stahlu v Parizu za tako hitro transportacijo naše prtljage in nas samih, ker smo želeli čimprej oditi nap-'ej in priti v domovino. Hvala lepa, da se nam je v tem oziru tako hitro postreglo.
Nikdar ne pozabimo prijaznosti gospodov Blum v Baselu in Majdichu v Buchs. Oba sta nam prav prijazno prihitela na pomoč.
H koncu se moramo tudi zahvaliti Mr. Krakarju in njegovim uslužbencem za postrežljivost in sprejem v Ljubljani.
Naše potovanje prav lahko prištevamo k rekordnemu. Iz Clevelanda smo se odpeljali 31. julija popoldne in smo prispeli v Ljubljano dne 9. avgusta ob 9. uri zjutraj. Vlak vozi direktno iz Pariza v Ljubljano in se nič ne preseda. Toplo priporočamo vsem, ki mislijo potovati, Francosko parcplovne družbo.
vili novo društvo, katerega namen je, informirati novodošle izseljence o tukajšnjih prilikah in jim dajati potrebna navodila. Dalje je namen zbirati podatke o našem izseljeništvu,. posredovanje dela v času nezaposlenosti in pomoč v bolezni ali v slučaju smrti. Želimo obilo blagoslova! — V nedeljo, dne 17. avgusta, je bila povabljena skupina naših slovenskih pevcev v bolnišnico Alvear, kjer so peli sv. mašo v slovenskem jeziku. Naprošeiii so bili od slovenskih usmiljenih sfe-ster, ki strežejo bolnikom v o-menjeni bolnišnici. Po končani slovesnosti so jim častitaje in se jim lepo zahvalile ter jih prosile, naj jih še kedaj razveselijo s kakšno pesmico. — Pevci so rade volje obljubili, da so v slučaju bolezni kakega rojaka vedno pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči.
S. T.
UREDNIKOVA POŠTA
John Lekan, družina Lavrich, Anton Eppich, John Zakraj-šek, Stanislav Dolenc, Rose Re-par, Josip Blar, Peter Kavas, Joseph Preskar, Anton Tom-sich, Alojzija Persa, Ivan Ko-lanko, Mary Marolt, Agnes Le ba, A. Novak, Anton Zorman, George Maurich, Acursius Somrak, Leopold Misnas in John
KrauthaUer.
SLABE DELAVSKE RAZME RE V MANISTIQUE
Manistique, Mich.
Delavske razmere so tudi tukaj prav slabe. Veliko je delavcev, ki ne delajo niti polovico časa. Nekateri pa prav nič. Zraven se pa še širijo go vorice, da bo na zimo še slabše. — Od 9. do 12. sept. je bila tukaj okrajna razstava
Anton Krašovec.
ZAHVALA
Ljubljana, Jugoslavija.
Dolžnost nas veže, da se u-radnikom Francoske paroplov-ne družbe zahvalimo, posebno tem, ki so uslužbeni na parni-ku "lile de France", ki je od hajal iz New Yorka dne 1 av gusta.
Iz urada J. L. Mihelicha, iz Clevelanda, kjer smo kupili karte, se nas je peljalo 48 z zgoraj omenjenim parnikom Mr. August Hollander, nadzornik, nam je skazoval usluge celo pot in nas je spremil od New Yorka do Ljubljane.
Prav posebno smo hvaležni šefu Stewardu, nadzorniku tretjega razreda, za vso njego-
NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE
Cinco Saltos (Rio Negro).—
Slovencem v Cinco Saltos gre na splošno še precej dobro. Ni nas posebno veliko, a ker imajo nekateri svoje farme, je vsaj za te bodočnost kolikor toliko preskrbljena. Med farmarji je precej rojakov delavcev, ki pomagajo farmarjem.
Zadnjič je bilo poročano, da se je poročil Andrej Kralj iz Dornberga. Isti dan se je tudi poročil še drugi rojak, namreč Venceslav Saksida, z Argen-tinko Rosario Pardo. Mlademu paru veliko sreče.
Buenos Aires. — Kakor že znano, so se pred nedolgim časom vršile v našem mestu ve. like nogometne tekme med Jugoslovani in Argentinci. Zmagala je Argentini j a. — Pa-roplovna družba Lloyd Sa-bauda je v prilog jugoslovanskim izesljencem odredila poseben oddelek za Jugoslovane. Nastavi j enci tega urada imajo nalogo,da grejo Jugoslovanom v vsem na roko ter jim v lastnem jeziku dajejo nasvete in navodila. — Lep banket je bil prirejen v hotelu Mayc v po čast slovesa g. Jove Marčetiča dosedanjega naselniškega komisarja, ki je odpotoval na svoje novo mesto v Zagreb, v staro domovino. Banketa se je udeležilo lepo število odličnih osebnosti. G. Marčetič, srečno pot.—Bratje Hrvati so ustano
—Član K.S.K.J., Cleveland, Ohio: Vaš dopis glede urednika "Glasila KSKJ.", ki je objavil dopis glede sokolske slav-nosti v Clevelandu, ne bomo priobčili, dasi se strinjamo z Vami glede načel na celi črti. Prav imate, ko pravite v dopisu, da priobčati v katoliškem časopisu reklamo za svobodomiselne Sokole, se pravi pljuvati v lastno skledo. Vendar, dokler tako početje mirno prenaša vodistvo Jednote, čemu naj se vtikamo mi v to stvar? ! Zato urednika Glasila lepo v miru pustimo, naj mož hodi svojo pot. Ako je vsem prav, ^kakor je, pa naj bo še nam i Vam!
Namigovanje. — Uradnik
(svoji mladi ženi) : PogleJ» Marinka, kako naglo teče čas prve zakonske ljubezni.
Žena: Ne vem; nisi mi še kupil ure, ki si mi jo obljubil
pred poroko.
* * *
Mudi se. — Načelnik vaške požarne brambe (ko je stopi' v gostilno) : Osem vrčkov pive. toda hitro se obrni, v Novi vasi gori, gremo gasit.
* * *
Dobra kuharica. — Minka,
pri nas imamo večkrat goste. Boste znali kuhati za nje?
—	Seveda, milostiva; na oba načina.
—	Na oba načina? Kako to•
—	No, za goste, ki naj še pridejo, in za one, ki jih ne želite več.
—Mrs. J. D., Sheboygan, Wis.: J.P.Z. Sloga je na svobodomiselni podlagi. Radi tega niso sprejeli č. g. Luka Glade ka v to zvezo. Krivda zna biti pri obeh straneh. "Obzor" je samostojen list in piše po svoje. Katoliški list A. S. se ne bo vmešaval v to afero. Oprostite in pozdravljeni!
Slaba nagrada. — Ata, danes sem samo jaz znal odgovoriti učitelju na vprašanje.
Potem pa te je gotovo P°" ivalil.
O ne; klofuto mi je Prl' peljal.
—	Kaj pa te je vendar vpi'a' šal?
—	Kdo mu je podstavil Ž*
belj na stol.
>'fi * *
Kakor hočete. — Nekdo Se je prišel trgovcu ponujat 28 knjigovodjo. Ta je bil zadovoljen s prikupijivim mladen1 čem. — Seveda se razui»et9 tudi na dvojno knjigovodstvo-— Kaj bi se ne. Na zadnje* mestu sem moral poznati ce trojno. — Ker kaj takega * knjigovodstvu ne poznajo i» s je vsled tega odgovora trg čudil, je knjigovodja razloZ''_ Eno knjigo sem vodil, v ^ ri je bil vpisan resničen do ček trgovca. Druga knjiga
ZANIMIV JEDILNI LIST'
Neki pariški odvetnik, ki zbira dokumente prošlih dni, ima v svoji zbirki tudi jedilni listek iz 1. 1870, ko so Pariz oblegali zmagoviti Nemci. Pozimi je Parižanom pošla vsa hrana, da so morali uživati meso manj simpatičnih živali. Neki višji policijski činovnik je pozval na 'večerjo dne 17. novembra 1. 1870 svoje goste in jim obetal na jedilnem listu naslednje prezapeljive jedi: Juha iz konjske krvi, pasje ledičke,
polnjene podgane z Vinsko omako,
pasje možgane, vino in likerje po volji. Opazka na listu se glasi: "Prišlo je vseh 16 povabljencev, med temi 8 dam; vsi so bili nenavadno zadovoljni z ve-
y • f t
čerjo.
bila za družabnike, katera izkazovala nobenega dobic*'' a tretja knjiga je bila z».da karijo, v kateri je bila vpis»n izguba.
$ * %
Prenaglila se je. — čen^j na stara dama je v umetni8 galeriji stresala svojo sitrL°1,0 —- In tukaj je že zopet skrpucalo, kakršni pravite metnost. Mar je to podo» sliki? — Dovolite, gospa, & > ogjjasil gospod, — to ni sh ampak ogledalo.
plač*3'
v indijskih kaznilnicah
Življenje v indijski kazenski koloniji.
So stvari v Indiji, ki jih potnik, sledeč velike avtomobilske ceste, vobče ne opazi. In vendar so baš te stvari tako važne, da ne more mimo in preko njih nihče, ki mu je pri srcu indijska kultura in bit indijskega ljudstva. K tem stvarem štejemo tudi indijske kaznilnice. Navadnega potnika te u-stanove ne zanimajo, saj srečuje bedo ob vsakem koraku v velikih mestih. Za tistega pa, ki hoče natančno proučiti indijsko deželo, je obisk takšne kaznilnice silno pomenljiv in važon. V njej vidi novo psiho ljudstva, novo bit človeka, ki se je pregrešil zoper obstoječi zakon.
Na ladji se je pisec teh vrstic seznanil z višjim angleškim justičnim uradnikom. —
Temu znanju se mora zahvaliti, da je smel obiskati moderno indijsko kaznilnico v Karahiju. Daleč zunaj mesta leži skupina hiš, opasana z visokim zidom. V ta kompleks dospeš samo škozi močno zamrežena vrata, pred katerimi stražijo vojaki z nasajenimi bodali. Da dospeš v notranjost zgradbe, pa moraš skozi več kontrol'. Vojaštvo, ki vrši straž-niško službo, ni belopolto, ampak barvasto. Ko smo stopili naprej, smo ugledali kakih 20 mj-ko zročih ljudi, ki so čepeli na tleh. Vsi so bili ukovani v verige. Ta trop je bil določen za transport drugam.
Pogledal sem v gospodarske prostore, ki so v posebnem krožnem traktu. . Notranjščina stavbe je razdeljena na več od-
sekov, ki so vsak zase močno omreženi. Za temi mrežami so zaposleni zločinci. Videl sem take, ki so mesili kruh, mleli moko v mlinih iz kamna in o-pravljali druga dela. Vsak izmed njih je nosil na sivi obleki pločevinasto znamko, na kateri je bil poleg številke zabeležen zločin in doba, ki jo ima prebiti v kaznilnici. Večina teh zločincev je obstojala iz morilcev in tatov živine. Med njimi je bilo nemalo nomadizujočih Belučistancev, ki so se pomaknili na jug in prišli tam v konflikt s postavo. Premišljenih umorov se v Indiji pripeti mala. Večina teh dejanj se odigra v afektu, recimo zaradi cigarete ali kakšne di;uge malenkosti, ali pa, ker naščuva storilce fakir. Zato se kaznujejo v Indiji umori jako strogo; zakon se poslužuje čestokrat smrtne kazni. Drugi predpisi zahtevajo deportacijo v Anda-mane ali pa smrt na vešalih.
V	indijski kaznilnici ne najdeš sicer nobenih samotnih celic, zakaj primerov takšnega kaznovanja v tej deželi skoro ne poznajo.
Obsojenci so zaposleni, in sicer v družbi. Na velikem kaz-nilniškem dvorišču v Karahiju je več pravokotnih zgradb, ki tvorijo v sredini veliko, zračno dvorano. Njena okna segajo do tal, so brez šip, a seveda močno zamrežena. V tej dvorani se zbirajo obsojenci k delu. Tukaj tko preproge ali pletejo koše, kroje obleko ali ši vajo perilo. Veščina teh ljudi je vsega občudovanja vredna.
V	kaznilnici lahko kupiš za mal denar dragoceno prepro go. Priliko lahko izrabi vsak, ki ima srečo, da pride gem na obisk — le da so takšni slučaji precej redki.
Ponoči spe kaznenci na trdih deskah, če ni ovir kar pod milim nebom na dvorišču, če pa vreme nagaja, v dvorani, ki
je hkrati delavnica. In najdejo se, ki niso še nikoli živeli v tako urejenih razmerah, ob rednem delu in jelu in rednem petju, — da, tudi petju, zakaj tudi pojoča grla krajšajo jetnikom dolgi čas.
Ena najznamenitejših kaznilnic na svetu je pač kaznil-niška kolonija na Andamanih. Andamani so skupina otokov med Burmo in Sumatro, na vzhodu bengalskega zaliva. — Otočje tvori kakih 50 otokov in vsi ti otoki štejejo kakih 30 tisoč prebivalcev. Prevladuje tropsko podnebje z nezdravim zrakom. Monsunski vetrovi ne-nehoma prežijo na naseljence. Rast ima na teh otokih pristno tropski značaj. T)ako n. pr. najdemo tukaj najfinejše in najodpornejše vrste lesa. Tu kaj pa tudi prebiva ena najne-navadnejših praljudstev, pri tlikavski Vinkopci, ki nimajo z ostalimi ljudstvi v Indiji nobene skupnosti in jih zaradi
tega uvrščajo prej med črnce kakor med drugopolte rase.
To otočje je angleška vlada v preteklem stoletju sklenila naseliti in napraviti iz njega kolonijo za zločince. Ko so 1. 1857 potlačili veliki upor v Indiji, ni vedel Lord Canning, kam naj pošlje številne krivce in kolovodje vstaje. Tedajci se je domislil Andamanov. Izbral je otoke za to, da se na njih o-snuje vzorna kazenska kolonija za zločince. Izprva je šlo delo težko izpod rok. Ovirala ga je mrzlica, slaba oskrba in naravnost divjaško zasledovanje zločincev po avtohtonih prebivalcih. Zločinci so umirali v velikanskih množinah. Še danes je umrljivost na Andamanih velika, čeprav manj obsežna kakor v početku. Malarija je tisto zlo, ki trebi ljudi z neusmiljenostjo z zemlje. In malarija se v teh krajih ne da omiliti.
Kaznenci so razvrščeni po
rti o*
tentatorjev, roparjev in r,v ških ter ženskih morilcev- ^ kor smo že zgoraj omenil1' ^ večina teh ljudi na vesti U re, ki so bili izvršeni v jezi. Pri ženskah treba
uP0' Mn o'
števati tudi materinstvo, j ge med njimi pridejo sd11
ge mea njimi pnueju .0, zaradi umorov otrok. P0^,^' ma se namreč primeri, da ^ na povelje fakirja usmrtj.e(}aj> nega sina ali hčer, zlasti ^ ^.j. če je rodila hčer, kadar Je čakovala sina in obratn°-^ Pri deportacijah vodi ^pje' naziranje, da si mora nec sam najti življensk0 jj, cijo v prognanstvu-	je-
ki so obsojeni na dosnn . g čo, morajo najprej PrfSz z# mesecev trajajoč zapei strogimi predpisi. Ce _ plr odporni, jih spravijo . upn°
daljnjih 18 mesecev v s p
kjer je discipl^ (Dalje na 3. str»nW
Oče zapravljivemu sinU-
Veš ljubi sin, jaz bi že P« val tvoje dolgove, a kdo bo 1 tem moje?
* * *
Ako mi moreš kaj uzeti-moreš mi dati.
*
nt?®'
Ako kupuješ, česar ne P° f buješ, bodeš prodajal, ce trebuješ.
posebnih smernicah. Y^^« kaznencev tukaj sestoji
ječo,
J
Torek, 23. septembra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sfran 3
TEDENSKI KOLEDAR
28 Nedelja — Venceslav. -9 Pondeljek — Mihael, nadang. 50 Torek — Jeronim.
1	Sreda — Remigij.
2	Četrtek — Angeli varuhi.
3	Petek — Terezija D. J.
4	Sobota — Frančišek Asiški.
K. Zakrajsek:
ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Kesanje, ako je pravo, je vsikdar združeno s trdnim skle-jj0l»> da ne bomo več grešili. Zato je trdni sklep resna volja, 9 se bomo v prihodnje greha varovali.
, V naravi človeka je, da obeta, da ne bo nikdar več ^a ali onega storil, ko išče odpuščanja za kak svoj presto-71' Enako je pa tudi v človeški naravi, da radi odpustimo,
se nam zagotavlja, da se to ali to ne bo več ponavljalo. v Ko je otrok kaj zakrivil proti svojim starišem in je kazno-&a'kako dobro ve, da bo samo s trdnim sklepom poboljšan j a
dobil
odpuščanje. "Mama, saj ne bom nikdar več!" kriči.
Enako moramo tudi mi Bogu trdno obljubiti poboljšan je,
Brez trdnega sklepa
nil	dobiti njega odpuščanje.
esanja in brez kesanja ni odpuščanja. 8 ^ Ko delamo trdni sklep, moramo imeti resno voljo, ^da ■ Oltlo v prihodnje varovali vsakega smrtnega greha,
buditi domače in letoviščarje, ker drugače bi bili vsi zgoreli. Morali so rabiti lestve, da so se rešili, ker so stopnice že gorele.
m
Nesreča z granato
131etni Danijel Rijavec 151etni Lojze Boltar iz Grgar-ja sta šla nabirat vojno želez-je. Na nesrečo je Rijavec naletel na nerazstreljeno granato, katero je hotel v svoji nepremišljeni radovednosti s kamnom odpreti. Granata se je s ,silnim pokom razpočila in ga do smrti razmesarila. Zraven stoječega Lojzeta je pa zelo nevarno ranila.
H
liki
Ako
s^u bilo žal za vse druge grehe, samo za enega ne, trdni ei) za nič. Trdni sklep mora obsegati vse smrtne grehe, lnj.v^i trdnem sklepu moramo dalje trdno skleniti, dano po-Nekdo je veliko pisal proti veri in jih ve-- v brezverstvo. Morda je pisal nemoralne stvari. sto ikal nemoralne slike. Trdno mora tak skleniti, da bo vse 150 se uničijo ti spisi, take slike, take knjige. Ako to ni tjag0ce> je dolžan javno pohujšanje popraviti z jasno izjavo,
jf°ia, kar je storil, in prosi vse odpuščanja, dej „,0l'Jeno škodo mora popraviti.
popraviti. ZaPeljal
___________________r-^-T- Kdor je komu kaj ukra-
ali Prigoljufal, ta mora imeti resno voljo vso škodo poprave^ , 2adnjega vinarja
VltUo Pove
Nekateri krade, goljufa, pa pri spo-
Potem bi
bila Potem pa misli, da je s tem vse urejeno, dj sp°ved nekaj strašno slabega. Ne! Ko gremo k spove-tavj ram°. ako moremo, vsako škodo že pred spovedjo polj1' ali pa takoj po spovedi, ali pa kakor hitro mogoče. % J Pa. če kdo storjene škode ne more popraviti? Nima riti.' Tak mora imeti pa vsaj trdno voljo, prej ko prej to sto-
' Mo ima pa malo, pa mora po malem odplačevati. Prej ^lovek, ne kradi, ne goljufaj. Ce si, pa popravi škodo ■**»•«»•» rp • blatro peče na vesti. Zlasti na smrtno
Prej! ,Ako bi
se s popravilom škode morda lahko izdal, vprašaj le Jjjjg ka za svet, kako bi povrnil, da bi se ne zvedelo za tvo-
Ij^jJ^'itti sovražnikom moramo iz srca odpustiti vsa razža-ftili
v Pred vsem pa moramo skleniti trdno, da bomo opu-r-tili^ ,grešne priložnosti. Kristus Gospod je povedal nekoč W j "Ako te oko pohujša, izderi ga in vrzi proč! Bolje je
.'ofesa biti zveličan, kakor z očesom biti pogubljen. Ako Vk-' noga pohujšuje, odsekaj jih! Bolje brez roke, brez
t Hi
zveličan, kakor drugače biti pogubljen. Ali je Kri-
^ dT1 S tem povedati, da si moraš telo pokvariti, ako ti je %clj V Pohujšanje ? Ne! To bi bilo greh proti božji za-Kristus hoče s to priliko reči: Ako ti je kaka stvar, tlMij°eSeba> kak kraj, tako mil in drag, kakor ti je tvoje oko, k J' grešno priložnost, proč jih moraš dati, zapustiti, dru-%t°Č Pogubljen. Ako ti je kaka oseba, kak kraj, kaka • potrebna za življenje, kakor ti je roka za delo, no-Y °j°> Pa ti je v greh, proč mora, drugače boš pogubljen. •SiijH2en nauk za sveto spoved, za trdni sklep! Dva živita %j)i erešno življenje. Imaš delo, kjer delaš greh. Imaš Ski te zapeljuje k brezverstvu. Imaš službo, kjer do- j užiš, pa je združena z grehom. Samo pod enim po-%*<*eš dobiti odpuščanje, ako odstraniš to grešno pri e tig' ne vem s kakimi žrtvami, kako težko bi ti to bilo. ^Puščanja tudi pri spovedi dobiti ne moreš. Takim
Posvetitve nove cerkve
V	Ukvah je v soboto, 13., in v nedeljo, 14. septembra goriški nadškof posvetil novo cerkev. Stara cerkev je bila stara okrog 700 let. Pripomniti je, da so Ukljani sami prispevali vse za novo cerkev, kar jim bo gotovo Bog, poplačal.
--o-
Smrtna kosa
V	Idriji je umrla Frančiška Poljanškova, stara 84 let, vdova po pred 47 leti umrlem rudniškem pazniku na Brusovcu.
V	bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl Anton Kožuh, mesar z Oseka. — V Kostanjevici na Krasu je umrl France Trampuž. — V Tolminu so pokopali Nežo Tutovo iz Žabč. — V Levpi je umrla Marija Jug. — V Ponikvah na Krasu je umrla Marija Zlobec, po domače Poslančeva, stara 24 let. — V Soči je umrla Katarina Kravanja iz Soče, stara 85 let.
Lipa-
Nekaj domačih delavcev, ki delajo v kamnolomu pri Lipi, je bilo precej poškodovanih, ko je pred časom eksplodirala mina. Zdravijo se v bolnišnici.
Požar v Prvačini
V	nedeljo, 31. avgusta, je izbruhnil požar v hlevu posestnika Petra Furlanija. Ogenj se je hitro razširil in se prijel tudi hiše. Gospodar, ki je bil v cerkvi, je hitel domov reševat živino. Rešil je krave in je hotel še po konja, pa se mu je obleka užgala in se je precej opekel. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
--o-
Nesreča v hudourniku Bela
Dne 21. avgusta je Jožef Ba-loh, posestnik na Selu, nosil
drva čez hudournik Bela pod Sedlom. Tam ni ne brvice ne mostička in je moral po skakalnicah. Spodrsnilo se mu je in je padel. Pri padcu je zadel ob oster kamen in obležal mrtev ob vodi.
-o-
Požar v Črnem kalu V sredo, 27. avgusta, je začel goreti kozolec posestnika Pavliča, ki je bil napolnjen s senom. Vaščanom se je posrečilo, da so ogenj omejili samo na Pavličeva poslopja.
-o-
Huda kača — v Hudem logu Služkinja Josipa Kačiča je šla na polje nabirat zelenjave za prešiče. ' Nevede je stopila na veliko kačo, tako imenovano "črnico". Kača se je hudo razdražila, da je ubogo deklo tako pretepla po nogah od kolen do stopala, da ni mogla hoditi, ampak se je po kolenih priplazila domov. Ubožica nog niti čuti ne.
-o-
Duhovniška vest G. Jakob Cian, docent in prefekt v malem semenišču v Gorici, je imenovan za župnika v Červinjanu.
NŠirom Jugoslavije
Nesreča
Pri delu se je ponesrečil 41-letni delavec Jožef Roje iz Medloga. Neki njegov tovariš ga je po nesreči udaril z močnim železom po roki, da mu jo je zlomil.
-o-
Nesreča
Posestnik Janez Levstik, doma v Nemški vasi, je prekladal trame. Pri tem mu je spodrsnilo in trami so se mu posuli na noge in mu jih pomečkali.
-o-
Nesreča pri delu
Kovaški vajenec Janez Noč, ki je zaposlen na Jesenicah, je doživel nesrečo, ko mu je pri delu odletel precej velik kos železa naravnost v glavo in mu občutno poškodoval oko.
-o-
Utonil
V Bohinjsko Savo se je šel kopat 241etni delavec Franc Dolinar iz Gorij. Kopat se je šel pri vasi Polje. Nevešč plavanja je zašel pregloboko in utonil.
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
V INDIJSKIH KAZNILNICAH
(Nadaljevanje z 2. strani.)
manj stroga, čeprav še vedno dovolj trda. Sledi triletna nastanitev v barakah in isto toliko časa trajajoče delo na prostem. V naslednjih petih letih postane kaznenec "delavec" in se lahko povzpne do nadzornika. Ne zasluži pa še vedno nič. Če je kljub vsemu temu ostal zvest delu, postane po desetem letu na otoku prost, se lahko gospodarsko osamosvoji in zasluži, če se mu nudi prilika. Vendar je zelo dolga pot do te stopnje. Tekom 70 let se je kolonija spremenila v čedno naselbino, v kolonijo, ki je sicer odrezana od zunanjega sveta, ki pa je postala to, za kar je bila namenjena: sredstvo angleške pozicije v Indiji. Če pomislimo, da je v tej koloniji stalno približno 20 tisoč kaznencev, šele zapopade-mo, kako modra je bila politi ka vlade, ki si je izbrala An-damane samo zategadelj, da so njeni dominijoni vedno prosti elementov, ki jim lahko postanejo opasni.
Za Indijca pomeni depor-tacija na Andamane toliko kakor za nas peklenski ogenj. — Njemu, ki s toliko nežnostjo visi na svoji domovini, pomeni deportacija smrt. Daleč od ljubljene domovine je tudi najslabšemu zločincu kazen strašna pokora.
Požar
V Šmartnim pri Litiji je požar uničil kozolec gospe Pla-ninškove. Kozolec je bil napolnjen s senom.
VLADA BO SODELOVALA S KALIFORNIJSKO GROZD NO INDUSTRIJO
Program federalne farmar-ske oblasti glede grozdne industrije je uresničen. Več kakor 85% celokupnega kalifornijskega grozdja je oddano na desetletno pogodbo novi kooperativni organizaciji California Grape Control Board, kateri je poverila vlada, da privede do boljšega položaja v tej industriji in da stabilizira trg.
Vlada bo držala svoje roke proč do črke. Grape Control Board ima dalekosežne pravice in je sestavljen iz članov zveze kalifornijskih vinogradnikov, kalifornijskih pridelovalcev in odpošiljateljev grozdja, katerih noben ni federalni uslužbenec. Kakor do zdaj izgleda, ne bo to sezono odposlanih ven več kakor 50,000 železniških vozov, dočim jih je bilo lani 63,000, in v prejšnjih i letih celo 73,000.
Zagotovljeno nam je, da nobena federalna oblast ne bo nadlegovala tistih, ki žele kupiti grozdje za domačo uporabo in za izdelovanje sadnega soka. V slučajih potrebe bodo ; mestni zastopniki obravnavali : vse take slučaje z državnimi in federalnimi oblastmi, i Kakovost in cena je letos bolj-i ša, kakor kdaj poprej. Naj pa j se kupovalci poslužijo že zdaj ; velikih odpošiljatev, ki stoje že na vseh chicaških progah, predno se prične naval.
SOLZE SO STRUPENE
Anglapki biolog Fleming je ugotovil, da so solze strupene. Seveda niso strupene tako, da bi se izplačalo solze zbirati za zastrupljenje raznih sovražnikov, tekmecev ali pa tašč, temveč so solze strup samo za one male organizme, za bakterije, ki razdevajo človeško telo. — Kakšne solze je učenjak nabral, tega ne pove; on pove le, da je solzno tekočino polil na neko kulturo bakterij, in že po preteku ene minute -se je pokazal učinek na kulturi. Kamor je namreč prodrla solzna tekočina, tam so poginile vse bakterije, kakor da bi jih uničil strupen plin. Strup v solzah je za bacile tako hud, 'da ga lahko 40,000krat razredčimo, pa še vedno učinkuje na bacile.
;>ik
SVete odveze dati ne sme in ne more, ker bi bila
4 . K ,
/govedi pojdi, če si se odločil, da boš pustil greh. (v^e^. greb pustiti, moraš najprej pustiti grešne priložnosti. Prožnosti živeti, pa ne. grešiti, je pa toliko kot
*°citi --	- ••
Pa se ne sežgati
niisli na vse to, ko greš k spovedi!
11 neodrešenih krajev
^^■i1VGOdovlču
Jutranjih urah je
h Vi ^hnil požar pri u fariji Bratuševi v
^ PohiglJ S° V naglid l€
\


morilec
se je iz Trsta
Hj, ^ki (,r iz Trsta
pri-e iz-
JuIzgledal je
l6Ž. v azal
Sostilni na Poje 7 v av°Jo učenost s
V a j«.
-lavno zasra s° , . mudeči se
« j/ Potem ddoscen.ie. Ne-W. J® Pa neznanec J0 Nabergojevo.

Pretresljiva nesreča
V	nedeljo, 20. avgusta, sta šla zgodaj zjutraj na lov lovski čuvaj Alojz Čermelj in tovarniški delavec Franc Fakuč. Šla sta lovit jazbeca. Nesreča.je hotela, da se je Čermelju spodrsnilo in pri padcu se mu je sprožila puška, ki je zadele Fakuča v desno stran prsi. Pre peljali so ga v bolnico, kjer je popoldne že umrl.
-o-
Ogenj
V	Lokvah pri Trnovem je ogenj uničil hišo Štefana M a-kuca št. 68. Ogenj so opazili nekateri, ki so šli zgodaj zjutraj nabirat malinje. Hiteli so
m
Naznanilo in zahvala.
Aftfta Mepp
S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno in žalostno vest, da je nemila smrt utrgala nit življenja ženi, kakor tudi materi,
Po dolgi in mučni bolezni, previdna s sv. zakramentom je 13. septembra 1930, v Waukegan-u, mirno zaspala v Bogu. Pokojna jt bila rojena na Vrhniki, fara Sv. Pavla, 26. junija 1877. stara 53 let. Spadala je k društvu Marija Pomagaj št. 79, društvu Sv. Družine št. 6, in društvu Krščanskih Mater. Pogreb se je vršil 16. septem septembra. Pokopana je bila s sv. mašo, katero so brali naš častiti župnik Rev. M. J. Butala, in dva pomožna duhovnika in sicer, Rev. John Plevnik in Rev. M. Stanczak. Njeno truplo je bilo spremljeno na pokopališče Ascension.
S tem naznanilom se vsem najlepše zahvalim, in sicer društvu Marije Pomagaj št. 79, društvu Sv. Družine št. 6, in društvu Krščanskih Mater, kakor tudi društvu sv. Jožefa št. 53, in pa društvu Catholic Order of Foresters, in tudi še društvu sv. Ane št. 127.
Še enkrat se prav lepo in iskreno zahvalim za vse obžalovanje, katero so izkazali vsi naši prijatelji in znanci in tudi ki so nas tolažili v naših bridkih žalostnih urah, in hvala vsem, karkoli je kdo storil za pokojno, bodi si v času bolezni ali v času smrti.
Tebi pa, preljubljena žena in mati kličemo: Počivaj v miru in sveti naj ti večna luč, dokler se zopet vidimo nad zvezdami.
Priporočimo io v vašo molitev.
Žalujoči ostali:
JOHN REPP, SR., soprog; sinovi: JOHN REPP, JR-IGNATZ REPP, FRANK REPP, ANTON REPP in JOSEPH REPP. Hčere: MARY STANCZAK, ANNA REPP, JENNIE REPP, in PAULINE REPP.
North Chicago, 16. sept. 1930.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O.
Leto 1930.
Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71 st St.
Podpredsednik, Anton Strniša.
Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.
Zapisnikar, Joseph Zakrajsek.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Leo Kushlan, William Vidmar, J os. Germ.
Zastavonoša, John Modic.
Vratar: Jacob Korenčan, Anton Frankovic.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno «»-varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Phone: Canal 4340 -
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI.
1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča
dela izvršujem točno po naročilu.
Dostavljam na dom.
Night and Morning to keep them Clean, Clear and Healthy
Write for Free "Eye Care" or "Eye Beauty" Book Marine Co., Dept. H. S.,9 E. Ohio St., Chicago
in
v domovino
Ako ste to jesen namenjeni .v staro domovino, ste vabljeni, da se pridružite svojim rojakom, ki bodo odpotovali iz New Yorka
v sredo, 1. oktobra t, .t
z znanim angleškim brzopar-nikom
AQUITANIA
Kakor na drugih skupnih potovanjih te linije, se Vam nudijo tudi ob tej priliki razne Ugodnosti.
Ako hočete hitro in udobno potovati v družbi svojih rojakov priglasite se takoj na
LEO ZAKRAJŠEK
MIDTOWN BANK OF NEW YORK
>30—9th Ave., New York, N.Y.
SEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
ILE DE FRANCE, 3. okt. (4.
pop.) ; 24. okt. (7. zveč.)
PARIS, 10. okt. (6. pop.) ;
S. dec. (4. pop.) FRANCE, 26. sept. (7. zv.) ; 17. okt. (7. zveč.)
Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali

213 N. Michigan
Avenue,
i
Chicago, 111.
Grozdni sok za dom je legalen
Popolna protekcija zagotovljena
Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo
mo.
KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE
Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na
ŽELEZNIŠKIH PROGAH.
VLADA SE NE BO VMEŠAVALA.
California Grape Control Board, Ltd.
San Francisco, California
85% vse kalifornijske produkcije grozdja je letos postavljenega na trg potou agencij, ki sodelujejo z
CALIFORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd.
Te agencije so:
California Fruit Exchange California Vineyardists Association San Joaquin Grower-Shipper Association
J.
9
k SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
2
Še isto noč sva se poročila in pobegnila v Kadiz, namreč vajina mati in jaz ; njena mati je ostala doma, ker je bila bolna. Zavoljo mene je vajina mati zapustila svoje ljudi in ono malo premoženje, kolikor ga je se o-stalo po izplačilu odkupnine za moje življenje ter domačo deželo; tako močna, silna je ljubezen ženske. Vse je bilo pripravljeno in v Kadizu se je nahajala angleška adja, Mary, iz Bristola, na kateri je bilo mesto na-jeto za naju. Toda ladjo je zadrzal v luki nasproten veter, ki je bil tako močan da m kapitan ni upal odriniti na morje, dasi je želel, da naju reši. Dva dni in eno noc smo ostali v pristanišču; ves čas sva se bala vsega mogočega, ne brez vzroka, a vendar sva bila nadvse srečna v najini ljubezni. Jecarji, v katerih oblasti sem bil v ječi, so bili raznesli govorico, da sem pobegnil, seveda s pomočjo hudiča; iskali so me vsepovsod. Ko je de Garcia zaznal, da pogrešajo tudi njegovo zaročenko, je takoj uganil, da midva nisva daleč drug od drugega. V svoji premetenosti, ki jo je podžigalo sovraštvo in ljubosumnost, je naju zasledoval korak za korakom, dokler ni naju navsezadnje izsledil.
Tretji dan zjutraj se je vihar polegel; dvignili so sidro in ladja je krenila po prelivu proti morju. Ko je bila že precej daleč m so se mornarji pripravljali, da bi razvili jadra je prihitel k ladji čoln s kakimi dvajsetimi' vojaki, kateremu sta sledila še dva druga čolna; njihov vodja je pozval kapitana, naj ustavi ladjo, da bi mogli po naročilu oblasti nanjo in jo preiskati. .Slučajno sem bil takrat na krovu; baš sem hotel oditi, da bi se skril v ladji, ko je nekdo, v katerem sem spoznal de Garcio, skočil pokonci in zavpil, da sem jaz tisti pobegli zločinec, katerega so iskali. Kapitan se je bal, da ne bi vojaki vdrli na ladjo in vrgli njega samega z mornarji vred v ječo, in je bil pripravljen izročiti me. Tedaj pa sem si v silnem strahu in obupu strgal obleko s telesa ter jim razgalil grozne
brazgotine.
'Angleži ste!' sem zavpil proti mornarjem, 'pa me hočete izročiti tem hudičem, ko sem vendar vaše krvi? Poglejte, kaj so .mi že prizadejali,' sem rekel in jim kazal na pol zaceljene rane, izvirajoče od razbeljenih klešč; 'ako"me izročite njim, me iznova pošiljate v trpinčenje in smrt. Imejte usmiljenje vsaj do moje žene, če ga nimate do mene ; ako pa se ne usmilite ne enega ne drugega,' mi dajte vsaj meč, da se s smrtjo rešim mučenja.'
Tedaj je zavpil eden mornarjev, doma iz Southwolda, ki je poznal mojega očeta: 'Pri Bogu! Jaz ti hočem stati na strani, Thomas Wingfield. Ako hočejo zgrabiti tebe in tvojo prijazno ženo, morajo prej mene ubiti'; in vzel je lok iz shrambe, ga napel, položil puščico na struno in pomeril proti Špancem v čolnu.
Tedaj pa so zavpili ostali mornarji:
'Ako želite kogarkoli izmed nas, le pridite na krov in si ga vzemite, peklenski mučilci!'
Ko je kapitan videl srčnost mornarjev, se je še sam ojunačil. Špancem sploh ni dal odgovora, temveč je velel, da naj polovica mornarjev z vso naglico razvije jadra, ostali pa naj se pripravijo, da bi branili ladjo, ako bi skušali vojaki splezati nanjo.
V tem sta prispela še druga dva čolna in se
s kavlji oprijela ladje. En vojak je splezal na verige in odtod na palubo. Ves divji sem potegnil mornarju lok iz roke, ga nategnil do špice in izpustil. Puščica ni zgrešila cilja; tudi jaz sem znal dobro streljati z lokom, kakor ti, Tom, in vojak se je z angleško puščico v srcu prevrnil v morje.
Po tem dogodku ni nobeden več skušal splezati na ladjo, dasi so streljali na nas s puščicami in ranili enega mornarja. Kapitan nas je pozval, naj odložime loke in se podamo za ograjo v zavetje; jadra so se namreč jela napenjati. Tedaj je de Garcia vstal v čolnu in preklinjal mene in mojo ženo.
'Vaju že še najdem,' je kričal in vpletal med grožnje španske kletvice in grde besede. 'Tudi če moram čakati dvajset let, enkrat se bom gotovo maščeval nad vama in vsemi, ki so vama dragi. Dobro si zapomni to, Lui-za de Garcia; skrij se, kamor hočeš, našel te bom, in kadar se zopet srečava, boš šla z menoj za toliko časa, dokler se bo meni zljubi-lo, ali pa bo tista ura tvoja zadnja ura.'
"Nato smo odjadrali proti Angleški, pu-stivši čolne za seboj.
Sinova, sedaj poznata zgodovino moje mladosti in kako je prišlo, da sem poročil vajino mater, katero smo danes pokopali. Juan de Garcia je držal svojo besedo."
"In vendar je čudno," je rekel moj brat, "da je mogoče, da jo je po toliko letih umoril, tembolj, ko ste rekli, da jo je ljubil. Tudi najhudobnejši človek bi se zgrozil nad takim dejanjem."
"Nič čudnega ni na tem," je odgovoril oče. "Kaj vemo mi, kakšne besede so bile izgovorjene med njima, preden jo je zabodel? ISTi dvoma, da ji je marsikaj rekel, saj je zavpil proti Tomu, da bo sed&j videl, koliko resnice je v prerokbah. Kaj pa je bil de Garcia prisegel pred leti? —Da bo morala ž njim ali pa jo umori. Mati je bila še vedno lepa, Geoffrey in prav mogoče je, da ji je dal na izbiro, beg ali smrt. Ne skušajta več dognati, sinova". — Oče si je nenadoma zakril o-braz z rokama in začel ihteti, da ga je bilo groza poslušati.
"Da bi nam vendar bili vse to povedali davno prej, oče, sem rekel,- čim sem mogel govoriti. "Danes bi živel en zlodej manj na svetu in meni bi bila prihranjena dolga pot!"
Niti slutil nisem, kako dolga bo ta pot!
ŠESTO POGLAVJE.
Z Bogom, draga!
Dvanajst dni potem, ko smo pokopali mater in nama je oče pripovedoval, kako se je bil poročil ž njo, sem bil pripravljen, da se podam na pot. Naključje je naneslo, da je baš tedaj bila neka ladja namenjena, da odpluje iz Yarmoutha proti Kadizu. Ime ji je bilo Srečolovka, s sto tonami tovorne zmožnosti ; vozila je volno in drugo blago in se nameravala vrniti s tovorom vina in dogami iz ti-sovine za loke. Na tej ladji mi je oče najel mesto za vožnjo. Povrh tega mi je dal petdeset funtov v zlatu, vsota, kakršno sem u-tegnil potrebovati za svojo osebo; povrh tega sem dobil priporočilna pisma od zveze yarmoutskih trgovcev do njenih zastopnikov v Kadizu, v katerih so bili obveščeni, da mi lahko izplačajo denarja, kolikor bi ga potreboval, do skupne svote stoinpetdeset angleških funtov; in dalje, da naj mi tudi sicer ko-\ likor le mogoče pomagajo.
►
* TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva"— Trgovci - Posamezniki
t,
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. t Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
___________________v—
* / |:fa<x><><><><>o<>o^o<^^	:>°<> $ ! f
Dve najnovejši plošči
75c
PISANO POLJE
OCMXXKKKWKVO j. M. Trunk	i^KKKWOOOOOO
te
25142—Jest	pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ............................
25143—Samo	Tebe ljubim, valček, , Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25100-F	Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c
25101-F—Bleški	valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c
25102-Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Šubelj ................................--7Sc
25103-Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c
25104-F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c
25105-F—Kak	ribcam dobro gre,
Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c
25106rF—Al' me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	pa davi slanca padla
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c
25110—-Ljubca,	kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c
25111—Leži,	leži ravno polje,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25112—Oh,	ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno Ijubco imam,
Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ..............-...................75c
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Šubelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šub el j......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti, ,
Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c
25124—Moji	tovarši so me napravli,
V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle,
Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c
25128—Katarina,	polka,
Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c
25129—Gozdni	valček,
Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c
25132—F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133—F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c
25134—	F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo
Tudi malo — odmevov.
(Konec.)
G. Podgoričan pa ni umel pointa, in zgrabi le za izraz "tako se mu zdi," in poskakuje samega veselja, da je baje našel pri Comptonu in meni Ahilevo peto." Tako se dozdeva dr. Comptonu in — kakopak — tudi g. Trunku. Samo dozdeva. In zdi se nam lahko marsikaj. Vse mogoče in ne-
mogoče
vzklika. Njemu,
zanimivo m
lez v New lorKU, j., in z. uei, ^ciu
. ,.v -- ,domestilu, visi humonsticno .......................................«»c _ • „ v ;
Podgoričanu, se pa baje nič ne dozdeva, vse je na razumski podlagi. "Razum — seve če je zdrav — mi pove, da je vsak osebni bog, kateremu se pripisuje 'ustvaritev' in 'ronanje' vsemirja, popolnoma nemogoč. Zame eksistirajo samo bogovi v človeških glavah. Tudi kr ščanski troedini bog ni pri meni nikaka izjema. Tudi ta 'živi' | samo in edinole v glavah svojih častilcev. To je moje osebno prepričanje, ki sloni na goli razumski podlagi, ki se mi zdi vsekakor najboljša. In ker dozdaj še ni bilo opaziti na meni kakih simptomov možganske obolelosti, se mi močno dozdeva, da je tudi to prepričanje — zdravo."
Tako o sebi, in o svojem — razumu. Pripeti se mu pa smola, da rabi prav isti izraz "se mi močno dozdeva", na katerem pri dr. Comptonu in meni jaha.
Nix, g. Podgoričan. Strel je šel daleč v stran. Vsaj jaz priznam g. Podgoričanu in mislecem in filozofom njegove vrste, recimo rdečim filozofom, popolnoma, niti ne samole kak dozdevno zdrav razum, in ne trdim, da bi bili morda nori, niti ne trdim, da bi oni operirali samole s kakim dozdevanjem, ampak za Boga milega, naj tudi on ne misli, da smo se mi morda razumu odpovedali, in da operiramo samole z nekim dozdevanjem. On pravi, da mu njegov zdravi razum pove, da je kak osebni Bog nemogoč. Dobro, če mu, in jaz nočem trditi, da se mu to le dozdeva. Ampak tudi meni in nam pove enako pristno zdravi razum, da je osebni Bog, in nam se to nikakor ne samole morda dozdeva. Vprašanje je le, kje razum tudi pravilno o-perira, pri njemu ali pri nas. Je že tako, da se onega, ki se z nami ne strinja, postavlja v kolikor mogoče slabo luč, ampak predebela je, ako g. Podgoričan vindicira zase zdravi razum, dr. Comptonu . . . nam pa dodeli le — dozdevanje, kakor bi mi ne imeli razuma, ali ne znali ta razum rabiti. Kdor predaleč gre, nikamor ne pride.
*
Oddelek, kateri sledi, o na-v zraku. Baje
G. Podgoričan napravi P11 tem nekako isto napako, «e se istoveti morda v svojem f* dan jem psihologičnem razP» loženju s skupino raz® "brezvercev". Sam odkriva, t napako, ker končno razpre«« te razne skupine, in pri«1?* "pekočo vest". "grizenJe. "nemir" . . . itd. Pravi o seo. da je "prepričan brezverec-in je postavil svoje prep"caljj na "zdravo razumsko P°d_ go." Mu nočem ugovorjati, ^ to je njegova subjektivna^ deva, in je sam za to odgO.0 ren, namrdč za to razum podlago. Vobče pa prePr^ nih ateistov ni; dasi tako za ju jejo, in v kaki beznici je ^ več takih zatrjevanj, kar ® biti dobro znano tudi g. ričanu, in našteva on kal vrst takih — ateistov, pa sega v območje dus^ borb, katere so pa za materialista španske vasi
tč'
Nehote se pa le dotakn^ ga vrlo misterioznega ob111 notranjih borb. Piše: _ 2.
"Tudi glede 'notranje P jf! note' naj bo potolažen; L občutim; v moji notranj0 .. sledu o kakšni 'praznoti praznota tudi zapušča ^ sledove. Vsekakor bi ^ občutil, če bi se 'vselila' ^ toda dozdaj se še ni ^ ^ kaj podobnega. Ce pa se j primeri, da bi se tudi jaz pl j obrnil' — na tem puM^c j svetu je vse mogoče —111 . vf, g. Trunk tedaj še živ, x j da bom tisto minuto zrel norišnico!"	^ ;f
Mnogo Pavlov imamo-bili nekdaj Savli. Kak ^ list se na sebi ne more ^ noma izogniti duševn^1 y Sicer naj pa bo previde%fiI govori o — norišnici-^ , je je Voltaire živel, je ^ smešil in zabavljal; ko Je ^ koncu, k smrti, je besne' jal, rjul.
■ -	• SiP
Pomisleka vredno je se :8,
ieg»!
G. Podgoričan me oP1 da bi naj jaz smatral v)1™ $
"zrelega za ^
se kdaj m
norega,
nico", ko bi se	^
zgodilo, da bi se on J* p nil," in bi jaz o tem $ pomeni "spreobrnil"? " V bi prišel morda do moje^'> raj krščanskega nazira«-1 daj bi bil on — nor. ^ . / pač sledi, da mora on 2 ' #'r ne in vsakega, ki ima ^ ^ sko naziranje, smatrati ^ ko — norega. Milijoni i „»• radi f J
joni bi bili nori radi ziranja. Kam pridem0-out.
■0» *
Zadevo o "Molek"^ / čah" sem že pojasnil- ^ J< mi je vseeno, ako je j/ Molek in Podgoričan 1 jjP1 goričan . . . itd. Pri Prosvete je, ako se zad J
štirje P /
75c
75c
25135-F—Večerni	valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio .......................
25136-	F_Po gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ........................
25137-	F_Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor,
škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
25138-Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c
25139_Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25140—Pleničice	je prala,
Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
25141—Žabja	svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naroČite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na	*
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
sem jaz že večkrat o tem ugibal, ampak roba izgleda prav po muštru g. Antona Gardna, ki nekaj nekje pobere in uvrsti v opazovanja. Ali je Podgoričan nehote smuknil v Gardno-ve hlače Meritorično pa je g. Podgoričan na krivem, ker filozofija verstev bi ga lahko poučila, da je vsak bog-malik pravcato nadomestilo od človeške strani, ko je človek odrinil Boga, in enako vsa razna verstva, enako delo človeško, ko je izginila vera, prava vera. On sam ali posamezniki ne. morejo služiti v protidokaz. — Hudi ,'neverniki" so naravnost hudo "verni", pač praznover-ni, pri številki 13! Verska psihologija je še malo razvita, a kolikor je, priča proti zatrdilu
g. Podgoričana.
*
Tudi oddelek o "grizenju" je po Gardnovem muštru. Priznam pa, da sem vsaj večkrat to omenil.
s tem, da trije, Ijajo eno in isto,
dai eden, toraj, da
ji/
ene in iste hlače. Tu point.
Ce sem se glede g■ ^V zmotil, naj bo malo f da sem "ustrelil debei^./ zla", saj v borbi za _.,f
'j
smo si nasprotniki, ben nasprotni^ se ne s jih njegov naspi njega dobi po grbi
Glede laži pa je r drugačna. Ko bo P čan prav pojmil laz. "spreobrniti", ker obrniti ne morem, ko ^ pr. trdil, da g. Mol^ ^ stari kraj. V Leadvil^ ^ pač precej oster z
muhe, nameravanih
pa ne poznamo.	^ ((
"Amerikanski	p
naivečji ilovensk'	*
najstarejši slovensk' meriki Naročajte
tU? ?0d
ut<,r se
J