Poštnina plačana v gotovini. Štev. 7. V Lubliani, dne 16. februsria 1933. Posamezna ftav. Din 1*— Leto XVI. j-janska c.I Ljubi \ Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/II., teleton 3I22 do 3I26 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzeraitvo: četrtletno I Din, oollctao II Din, celoletno 31 Sla; za lao« zemstro razen »merliei četrtletno 12 Din, pslleiao D Is, celolttao 48 Dla. laerlka Uitno I dolar. - Račun poštne hranilnice, podružnice i LlaHiaai, it 10.711. Ob 350letnici smrti Matije Gubca Kar je ljudska šola za preprostega človeka,!kmečke vojske. Pa še laži so se posluževali gra-to naj bi bila šola svetovne zgodovine za narode ščaki, samo da so zbegali ljudstvo. in njihove voditelje. Če temu tli tako, ni tega kriva šola, temveč so krivi učenci sami, ki no- Prepričani smo, da bo banovinskl svet vsem vprašanjem naše banovine posvetil vso svojo skrb in da bo odobril med zasedanjem proračun, ki naj spričo hudih časov razbremeni ljudstvo na najnižjo mero banovinskih doklad, ker je splošna Tako se je pri Planini na Štajerskem zbrala gospodarska stiska zajela prav vse sloje, močna četa kmetov, ki pa se je hitro razpr5ila,| Letošnji proračun dravske banovine je se-čejo poslušati modrih naukov, temveč zidajo ko je slišala, da se baje bližajo Turki. Vest je stavljen tako, da so po možnosti upoštevane sesamo na svojo namišljeno pamet, često pa tudi bila neresnična in so jo razširili le plačanci gra-danje i,uc]e razmere. Črtalo se je iz njega vse, na osebno sainoljubje. ( | ščakov, toda učinkovala je le. Tako se je zgo- kar nj neizogibno potrebno. Že lanski proračun V sredo 15. t. m. smo obhajali spominski dan dilo, da so združeni graščaki 9. februarja leta na$e banovine je bil v primeri s predlanskim na najžalostnejši dogodek, odkar smo prišli Slo-; 1573. v mesarskem klanju pogazili kmečko voj- močno skrčen, letošnji je pa še bolj, kar priča, venci in Hrvati v današnjo domovino. Se danes sk0, pobili dobršen del premagancev, voditelje da preživljamo še hujše čase, kakor smo jih lani. marsikdo stisne pesti, ko čuje imenovati ime na-jpa ujcij. Matijo Gubca so zmagoviti trinogi ob-1 Lanski proračun dravske banovine je znašal šega mučenika Matije Gubca. Hudo je trpel tiste sociilI na strašno smrt. Pred cerkvijo sv. Marka 111,951.978 Din, tako da je letošnji znižan za čase naš kmet pod objestnimi graščaki, zato je v Zagrebu so postavili nalašč za to napravljeni 16,462.795 Din. Lanski je bil znižan v primeri s vedno bolj vrela v njegovi duši želja po svobodi, železni prestol. Z ognjem so ga razžarili, nato predlanskim samo za 4,400.721 Din. Vidimo torej, o kateri je bil slišal od dedov. Od ust do ust je pa s0 v svojj sirovi objestnosti posadili nanj Ma- da je jnieia banska uprava pred očmi še mnogo šlo geslo: «Le vkup. le vkup, uboga gmajna, v tij0 Gubca in ga kronali z razbeljeno železno bolj kakor lani neizogibno potrebo varčevanja in boj za staro pravdo!« Posebno krut je bil gra- kron^ za «kmečkega kralja«, kar so zasmehljivo Je proračun skrčila, kolikor se je pač dalo. Pri ščak v Donji Stubici Franc Tahi. Zato je: prav oznanili zbeganemu narodu. I splošnem oddelku in glavni pisarni so se znižali pod njegovim gospodstvom dvignil glas Matija ,z r()da v r0(}ie gIo p0r02ii0 0 tej grozni ža- izdatki od lanskih 7,392.720 na 6,788.314 Din. Pri Gubec in sklical na sestanek zastopnike kmečke ]jtvi zatjranega slovanskega kmetstva. Danes pa upravnem oddelku so se izdatki povišali od lan-raje iz raznih krajev Hrvatske in Slovenije. kaž^ da so nekakj samopa§ni voditelji pozabili skih 283.356 na 534.860 Din. Močno so skrčeni v Ustaši so si izbrali vrhovno sodisce: Matijo to bddko Š0,0 naše zgodovine. Kakor so pod. letošnjem proračunu izdatki za kmetijski oddelek, Gubca, Ivana Pasanta in Ivana Mogaica. Za po- ,egali takrat raznj voditelji vplivu in denarju so- ki so znašali lani 13,503.040, letos pa znašajo sa-veljmka ustaške vojske so pa izbrali 11'jo Gre- vražnikoVj prav tako sejej0 danes z obilno roko mo 8,875.660 Din. Tudi izdatki za prosvetni od-goriča. Hitro se je zbrala vojska 16.000 kmetov, nagi sovražniki podporo za svoje temne naklepe, delek so zelo skrčeni, in sicer od lanskih 9,290.021 ki so pa bili slabo oboroženi m so imeli slabe za- Zaslep|jeni voditelji pač ne vedo, da so prav ti na 5,150.486 Din. Pač so se pa nekoliko dvignili povednike. Mnogi pokrajinski zastopniki so na pri|iznjeni njihovi današnji zavezniki tisti, ki bi izdatki za tehnični oddelek, in sicer od lanskih lastno pest zbirali vojsko, da napadejo domače radi ugonobili. Če pa so pozabili ti voditelji 38,147.918 na 39,153.787 Din. Oddelek za socijalno gras^ake. . . 'bridko usodo Gubčeve vojske, ie ni pozabil na-1 politiko in narodno zdravje je izkazoval lani Namesto, da bi zdruzili vse sile, je vlekel rod y trdni ye v da je {q sovražnikom vgečno 26.139.314 Din izdatkov, letos pa samo 16.342.705 vsak poveljnik na svojo stran, da so vsi skupaj punkta5ko razdiralno delo nekih bivših vodite-'Din. Finančni oddelek izkazuje letos znatno pobili lahek plen dobro oboroženim in slo/um gra- ,jev obsojeno na neuspeh, se je stisnil ves narod višane izdatke; lani so znašali 10,690.676, letos Sčakom. Kmete same sta vodila slepo navdušenje In želja po maščevanju, železna pest oblast- nikov in njihov .denar pa sta si poiskala izdajice. ,573 morda še sramotnejši dan narodne nesreče, taksne razmere so temeljito zrahljale moo okrog svojega vladarja in ne bo nikdar dopustil, da bi zgodovina beležila za 15. februarjem leta Proračun dravske banovine za leto 1933./34. Predlo*? letoSajesa proračuna določa 95,489.183 Dia izdatkov in je 2,662.573 Din letos pa l,466.101 Din * _ __ _ _ _______ _ _ ________" Dri HninHl/ili irl^JmA /11 OA K o t pa 14,221.797 Din. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo je ostal v svojem proračunu skoro ne-izpremenjen; lani je imel 2,805.152 Din, letos pa 2,215.530 Din izdatkov. Komisija za agrarne operacije se bo morala še bolj skrčiti, saj je padel njen proračun izdatkov od lanskih 1,047.308 na 739.943 Din. Rezervni kredit je znašal lansko leto v primeri z lanskim za 16,462.795 Din maniši Danovinski svet dravske banovine se je sestal včeraj v sredo na svoje tretje redno zasedanje v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani, da začne obravnavati predlog banovinskega proračuna za leto 1933./34., ki je v glavnih obrisih na-sleden: IZDATKI: DOHODKI (kritje): Din 6,788.314 534.860 8.875.660 splošni oddelek in glavna pisarna . upravni oddelek....... kmetijski oddelek...... prosvetni oddelek . ...........5,150.486 tehnični oddelek................39,153.787 oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje . .............16,342.705 finančni oddelek . . . . . . . . 14,221.797 oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,215.530 komisija za agrarne operacije . . . 739.943 rezervni kredit....... . 1,466.101 Skupaj 95,489.183 Hii si že član Vodnikove družbe? banovinske doklade....... trošarine ........... banovinske takse in davščine . . . prispevek avtobusnih podjetij . . . razni dohodki......... državna dotacija in banovinska trošarina ..........._ 17,000.000 Skupaj . . . 95,489.183 Din 40,000.000 19,050.000 9,250.000 350.000 9,839.183 Pri dohodkih vidimo, da so banovinske doklade poskočile od lanskih 31,440.000 na 40 milijonov dinarjev, medtem ko so trošarine zelo padle, in sicer od lanskih 41300 000 na 19,050.000 Din. Banovinske davščine in takse so znižane skoro za polovico, od 18.010.000 lani na 9.250.000 Din. Prispevek avtobusnih podjetij je močno znižan, in sicer od lanskih 1.500.000 na 350.000 dinarjev. Razni dohodki so znašali lani 7,768.231, letos so pa proračunani na 9,839.183 dinarjev. Državna dotacija je bila izkazana lani v proračunu sama in je znašala 11,9.33.747 Din. letos pa znaša z banovinsko trošarino vred 17milij. Din. Reke padajo ... Prav vsakdanji pojav je naraščanje rek po hudih nalivih ali na pomlad, ko topla južna sapa naglo jemlje sneg. Ko preneha naliv ali pa zmanjka snega, spet reke pjstopno padajo, dokler ne dosežejo svojega običajnega stanja. To stanje merimo na posebnih ob mostovih postavljenih vodomerih. Kaj radi primerjamo človeško življenje z reko, zlasti pa tisti važni del uarodnega gospodarstva, ki mu pravimo denarništvo, zato govorimo pri danih razmerah o denarni povodnji in o denarni suši Ce pogledamo nazaj, moramo ugotoviti eno: da so bila po vojni pogosto denarna deževja in ponekod celo poplave. Ves svet je kakor za stavo vrthičil denar, kar je povzročilo povsem naravno, da so stali visoko denarni merilci — obrestne mere. Danes se kaž® po vsem svetu baš obratni pojav. Svet se obrača spet nazaj k stvarnim vrednotam in pri teh Btremljenjih pada zanimanje za denar in je naravna posledica tega težnja po znižanju obrestne mere. To je prav tako naraven pojav kakor nizko stanje vodomerov, kadar reke upadejo. Zanimivo pa je pri tem dejstvo, da niso bili dolžniki pokrenitelji težnje po znižanju obrestne mere, temveč denarni zavodi in delno tudi razumni vlagatelji sami. Denarni zavodi so spoznali, da ne bo mogel upnik trajno plačevati visokih obresti. Zlasti kmet je prišel v hude škripce. Ko se je zadolžil, ni znašal ta dolg niti desetine njegovega imetja, danes pa je pacla s cenami kmetijskih pridelkov tudi cena zemljišč, tako da je poprejšnji mali dolg narasel na polovico današnje .vrednosti posestva. Temu dejanskemu stanju je treba prilagoditi obrestno mero. Nihče ne bo pri tem prikrajšan, temveč bo vlagatelj le pridobil. Z nizko obrestno mero so najbolje zavarovani dolgoletni žulji ma- Minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovid je 7. t. m. predložil narodni skupščini obširen dodatek k zakonu o likvidaciji agrarne reforme. Dodatek vsebuje mnoge podrobne določbe k posameznim členom veljavnega zakona in tudi nekatere izpremembe tega zakona. Najvažnejše določbe dodatka so naslednje: Po dosedanjem zakonu o agrarni reformi so bili gozdovi in vse cstale površine cerkvenih vele-posestev, ki do dneva uveljavljenja tega zakona 6e niso bili pritegnjeni k agrarni reformi, izvzeti od razlastitve. Te določbe se s tem dodatkom fcrtajo, tako da so cerkvena veleposestva povsem Izenačena z ostalimi veleposestvi. Posebne važnosti so tudi nove določbe, ki so dodane členu 24 dosedanjega zakona. Po tem tlenu so gozdna veleposestva, kolikor v dravski banovini merijo nad 1000 ha, predmet razlastitve. Do sedaj ni bilo določeno, v kateri izmeri lahko ministrstvo na vsakem posameznem veleposestvu izvrši razlastitev. Sedaj je dodana Členu 24. nova 8. točka, ki razlastitveno pravo ministrstva znatno omejuje. Določeno je, da more minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za gozdove in rudnike na veleposestvih razlastiti največ do 25 odstotkov onih gozdnih zemljišč, ki Mirko Brodnik: 5 Goljava (Povest iz naših dni.) cLahko noč. Ne pozabi pogasiti ognja. Lahko no5!> Zaprla je vrata v kuhinjo in pogasila ogenj. Potem je neodločnih korakov krenila v svojo iumnato. » * * Nekaj domačega ji je zavelo v obraz, ko je stopila vanjo. Zdelo se ji je, da se ji je s srca odvalil težak kamen, ki jo je tiščal k tlom, da se je razklenil razbeljeni svinčeni obroč, ki ji je stiskal sence. Bela postelja je stala v kotu in jo vabila. Kako rada je legla druge dni k počitku. Danes ji ni bilo do njega. Danes so jo mučile druge misli. Sedla je za mizo in zastrmela predse. Z levico Bi je podprla glavo, desnica pa je nemirno lezla po mizi. Ustavila se je pri predalu. Podzavestno ga je odprla in segla na dno. Njegova slika je bila tam. Drugi večer, ko jo je prišel čakat pred kapelico, ji jo je dal. Ona mu svoje ni mogla. Nobene ni imela. Zagledala se je v sliko. Videla je smehljajoči »e obraz in lepe oči, ki so strmele vanjo. Roka ji je drhtela. Strašna bol ji je vnovič stisnila srce. Slika je jela postajati medla, nejasna. Solze so ji pomeglile pogled. lih vlagateljev, ki so vložili prihranke v naše kmetije. Ti vlagatelji morajo pustiti kmetu dihati, zavedujoči se, da je denar najvarneje spravljen v kmečki zemlji, vendar pa je obrestovauje mogoče le tako dolgo, dokler kmet s pridom obdeluje svojo zemljo. Kakor hitro omagajo njegove roke, pa propade tudi vrednost kmetije in najboljša njiva ni nič več vredna kakor kameniti laz. Zgovorni so zgledi, ko bo pognali denarni zavodi kmetije na boben, pa ni bilo kupcev in so banke same prevzele kmečka posestva. Ne le, da jim ne prinašajo ta mrtva posestva nikakšnih dobičkov, temveč jih nasprotno še dušijo z vso svojo težo. Dejstvo je, da padajo denarne reke, z njimi pa morajo pasti tudi obresti na tako stopinjo, da bo spet mogoče sožitje med upnikom in dolžnikom. Vlagatelji bodo morali pač spoznati, da je zanje važnejša varnost denarja kakor dvomljiva pridobitev obljubljenih visokih obresti. na posameznih posestvih skupno presegajo 1000 hektarov. Ker pa je večina razlastitev v dravski banovini že z ministrskim odlokom določena, se ta določba nanaša le na nove razlastitve, v glavnem torej le na gozdove cerkvenih veleposestev, ki sedaj spadajo pod agrarno reformo. Popravki že odrejenih razlastitev, kolikor bi se pokazali za potrebne, se bodo izvršili po predlogu ministra za kmetijstvo s sklepom ministrskega sveta. Nove razlastitve se bodo v bodoče vršile samo v korist vasi in naseljenskih skupin v neposredni bližini takih gozdov, ako so ti gozdovi za njihov razvoj in napredek potrebni. Kakšni so izdatki slovenskih občin Uprava dravske banovine je izdala zanimivo knjižico pod naslovom »Samoupravno gospodarstvo v dravski banovini®, iz katere posnemamo podatke o izdatkih slovenskih občin: Vsi izdatki občin dravske banovine brez Ljubljane so se gibali po odobrenih proračunih za zadnja tri leta takole: Leta 1930. so znašali 109,749.000 Din, leta 1931. 119,691.000 Din, lani «Zakaj si mi to napravil?> je šepnila. cZakaj si me pahnil v nesrečo? Verjela sem ti, zaupala sem ti, ti pa si tak.. •> Očitala mu je, zavedala se je, da ni prav napravil, toda sovražiti in zaničevati ga ni mogla, čeprav je to s svojim dejanjem zaslužil. «Zakaj si mi to napravil?! je neprestano iz-praševala sliko. Toda slika je molčala. Smehljajoči se obraz je ostal neizpremenjen, oči so še zmeraj strmele vanjo. Glava se ji je sklonila in obležala na roki. Blodne misli so se ji podile po njej. Kaj ji zdaj še ostane? Morala bo z materjo iz hiše in bog ve kam ju bo zaneslo. In morala ga bo srečavati in druga bo hodila z njim. Druga bo gospodarila na Goljavi. Kaj naj mu reče, če se še kdaj vidita? Ali naj mu pljune v obraz? Zaslužil je, toda vedela je, da tega ne bi mogla storiti, če bi tudi hotela. Kaj ji zdaj še ostane? Da bi ostala v tem kraju, kjer jo je slednji košček zemlje spominjal njega? Da bi ostala med ljudmi, ki jim gotovo ni ostalo skrito njuno prijateljstvo? In potovka bo prav gotovo raztrobila vsem, kako strašno jo je udarila vest o Janezovi zaroki. Ljudje bodo mislili in mislili ter spravili na dan še dosti več, kakor je bilo res. Opravljali jo bodo in za njo kazali. Ali sme ostati med njimi? Take misli so jo prevzemale. , si je trpko rekla. Vzela je kos papirja in napisala za mater: Bodite zdravi in ne skrbite zame. Daleč odhajam. Dobro se mi bo godilo. Kadar pride pravi čas, se vrnem. Anica. , je dejal Hitler, Na mizi je še zmeraj ležala njegova slika. Pograbilo jo je in obšlo jo je, da bi jo pograbila in raztrgala na tisoč koščkov. Že se je krivil papir pod njenimi prsti, ki so krčevito drgetali. clzdal si me, izdal... Poglej, kaj si napravil z menoj!... Zakaj si mi nakopal toliko gorja? Povej!... > Toda slika je molčala. Smehljajoči se obraz je ostal neizpremenjen, oči so še zmeraj nemo strmele vanjo... «In vendar te imam rada... Ne morem te pozabiti, ne morem te, Janez. Srečo, življenje bi dala zate, da bi bil moj.. .> cčeprav si me zavrgel, čeprav si si izbral drugo, te ljubim .. > S sveto pobožnostjo je nesla sliko k ustnicam in jo poljubila. Poljubila jo je dvakrat, trikrat, neštetokrat. In ko je novic odprla košaro in jo osnovi zgraditi svetovni red. Zahtevali bomo pregled mirovnih pogodb. Svet mora razumeti, da leta 1919. naloženi pogoji niso samo krivični, temveč tudi neizvedljivi.* Državni kancelar Hitler je nadalje zahteval enako varnost za vsak narod, toda po zemljepisnem položaju in po sedanjih potrebah. Poljski koridor se mu vidi seveda strašna krivica za Nemčijo. Hitler je dalje izrazil mnenje, da se mora poljski koridor ukiniti in vse to ozemlje zopet vrniti Nemčiji. Kar se tiče komunizma, je poudarjal Hitler, da je to svetovna nevarnost, proti kateri se mora vsaka država boriti z vsemi sredstvi. Dalje je poudarjal, da o kakem povratku Hohen-zollerncev ne more biti govora. Glede prekomor-skih odnošajev je izjavil, da se Nemčija ni odrekla svojim kolonijam in da se mora rešiti tudi to vprašanje brez oklevanja. Minila nedelja je potekla v Nemčiji že v znaku volilne agitacije. Narodni socialisti so priredili dolgo vrsto shodov in obhodov. Ker je vlada prepovedala glavno komunistično in glavno socialnodemokratsko glasilo, so bili socialisti seveda na boljšem ter so razvili v svojem drugem tisku silno gonjo. Že začetek kaže, da bo volilna borba izredno burna in krvava. Zadnja nedelja beleži zopet dolgo prsto spopadov med narodnimi socialisti in levičarji. Žalostni račun izkazuje več mrtvih, nad sto hudo ranjenih in veliko število laže ranjenih. V Eislebnu so komunisti napadli hitlerjevski sprevod in oddali nanj več strelov. Razvila se je pravcata poulična bitka, v kateri sta bila dva mrtva, trije hudo in dvanajst laže ranjenih. Spopad se je pozneje ponovil, tako da je število skrila prav na dno, je bila slika vsa mokra od solza. Še poslednjič je pogledala po svoji čumnati. «Pozdravljena, sobica moja. Nikdar več se ne vidiva. Nikdar več > Vzela je košaro s tal. Ni bila težka. Potem je utrnila luč in stopila v kuhinjo. Prisluhnila je pri vratih v izbo. Skozi ključavnico je čula materino globoko dihanje. Oprezno je odprla vrata, da niso zaškripala. Počasi je stopila v izbo in se namerila k postelji. Mati je spala. Sklonila se je nad njo in jo poljubila na čelo. «Zbogom, mati! Odpustite mi, mati! Nisem mogla drugače, res nisem mogla ...» Za trenutek jo je prevzela strašna bol, toda premagala jo je. Mirno, skoraj hladno je za sabo zaprla vrata. Potem je odrinila zapah v veži in odklenila hišna vrata. «Zbogom, dom.» Tiho, žalostno so zaškripala hišna vrata, kakor bi jokala ob njenem slovesu. Z drhtečo roko jih je zaklenila in položila ključ na okno med rože. Bela cesta je bila v mesečini kakor žareča puščica v svet. Kam jo zavede? V srečo? V še večji obup, kakor je ta, ki ji zdaj trga obup? Povej, cesta, povej! Pobešene glave je šla od doma. Presušeni pesek ji je škripal pod nogami. mrtvih naraslo na pet, število hudo ranjenih pa na šestnajst. V Stuttgartu so se spopadli narodni socialisti in komunisti na večjem shodu, pri čemer je bilo sedem komunistov hudo ranjenih. V Darmstadtu so se spopadli narodni socialisti in komunisti. Pri streljanju je bila smrtno ranjena ena oseba. Tudi v raznih berlinskih okrajih je prišlo do spopadov med narodnimi socialisti iu komunisti. Na obeh straneh je blo več ljudi ranjenih. V Diisseldorfu so prijeli 50 komunistov, češ, da so kovali zaroto proti državi. Pod naslovom «Italija oborožuje Madžarsko> objavlja «Echo de Pariš* v zvezi s svojimi prejšnjimi vestmi in kot odgovor na italijansko in madžarsko zanikavanje vseh teh vesti nadaljnje podrobnosti o tihotapstvu orožja iz Italije na Madžarsko. Med drugim piše: «Med vojnimi letali, ki jih je poslala Italija na Madžarsko, je 12 lovskih aparatov znamke Fiat. Vsak izmed njih je opremljen z motorjem 550 konjskih sil. Nadalje je dobavila Italija Madžarski 20 izvidniških in bombarderskih letal, opremljenih z motorji po 650 konjskih siL Teh 32 letal, ki so spravljena na raznih madžarskih letališčih, pa je samo del pošiljke, namenjene iz Italije na Madžarsko. Drugi del vojnih letal za Madžarsko obsega 48 velikih vojnih letal. Letala so bila odposlana r posameznih skupinah t teku prejšnjega meseca na Madžarsko. Letala so preletela avstrijsko ozemlje v višini 6000 m, tako da jih je bilo 8 prostim očesom hudo opaziti. Letala so krenila na pot z italijanskega pomožnega letališča v Polezzu ter so pristala pri Szegedu na Madžarskem, odkoder so jih odpre-mili v razna mesta. cEcho de Pariš* poudarja pri tej priliki, da predstavlja zanikanje teh vesti po madžarski vladi novo potvorbo resnice, in dodaja, da lahko postreže madžarski in rimski vladi še z novimi podrobnostmi in nadaljnjimi razkritji o Ozrla se je proti vasi. Mirno, pokojno je ležala v noči. Malo luči se je svetilo izza drevja. Na nebu vse polno zvezd. Kje je njena zvezda, ki jo vodi? Ali gleda nanjo? Ali je to noč potem-nela in se utrnila? V daljavi je zagledala nekoga, ki se je bližaL Kdo hodi po tej poti tako pozno zvečer? Zdaj je prišel na ravnino, kjer ni drevja. In tedaj jo je obšlo spoznanje. Janez je! Janezi Srce ji je burno udarilo, kakor bi ga nekaj hotelo razgnati. Noga je hotela nazaj, proti domu, k njemu! Srce je hotelo! Misel je hotela, vse, vse. Toda ostala je volja. Ali bo zmagala v boju s srcem? V boju z ljubeznijo? «Močna moram biti!* si je šepetala in stisnila ustnice. «Močna moram biti! Bežati moram pred njim!* «Vrni se k njemu! Poslednjič! Povej mu, da ga ljubiš... morda... morda... se te usmili.. .> «Prepozno.. .*, je rekla volja. ', je ukazoval pesek pod nogami. In ostala je močna. Obrnila se je naprej na pot in skoro zbežala proti postaji. Mogoče je takoj po vojni razlikovati zmagovalce in premagance, vendar pa je nemogoče na taki nostni akademiji, tri gledališke predstave in več priporočal, naj strokovne organizacije stavijo predavanj in nagovorov pred telovadnimi vrstami. Tudi društveni odseki so bili delavni. Načelnik br. Milan Jelinek je podal poročilo o tehničnem delu društva. Društvo je sodelovalo na več javnih nastopih sosednih društev z 72 telovadci in na domačih prireditvah s 330 telovadci. Prosve-tar br. Zdenko Dolinar je v svojem poročilu očr-tal prilike in razloge, ki vplivajo na- razvitek sokolskega dela. Blagajnik br. Feliks Kalin je poročal o finančnem stanju društva, a o celem društvenem inventarju je podal poročilo br. Franc Bratanič. Na predlog nadzornega odbora je bila dana odboru razrešnica. Delo v društvu v preteklem letu je potekalo v splošno zadovoljstvo. Zato so bila vsa poročila z odobravanjem sprejeta. Predložena uprava društva je ostala skoro neizpremenjena: starosta Pero Rajčevic, podsta-rosta Franc Aleksič, tajnik in blagajnik Feliks Kalin, načelnik Zdenko Dolinar, njega namestnik Mil. Jelinek, prosvetar Zd. Dolinar; člani odbora: Amalija Hribarjeva, Mirni Rotkvičeva, Josip Kalin, Anton Šetinc, Alojzij Strniša, Stjepan Zivko in Miko Goršak; nadzorni odbor: Mijo Dolinar, Franc Bratanič, Drago Rotkvič in Anton Šin-vec; prosvetni odbor se je konstituiral takole: predsednik Zdenko Dolinar, tajnik Feliks Kalin, člani: Flvira Dolinarjeva, Mirni Rotkvičeva, Maca Frlanova in Drago Rotkvič; prednjaški zbor je nasleden: Zdenko Dolinar, Milan Jelinek, Drago Rotkvič, Francka Udirjeva, Maca Frlanova, tajnik prednjaškega zbora in načelništva Feliks Kalin. HRASTNIK. Občni zbor krajevne organizacije JRKD za Dol-Hrastnik se je vršil predzadnjo nedeljo ob ogromni udeležbi v Dolinškovi gostilni. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je organizacija dosegla v preteklem letu mnogo uspehov posebno v prid delavstva in je pomagala povsod, kjer je bilo potrebno. Izvoljen je bil zopet stari odbor z majhnimi dopolnitvami. V odboru so zastopani vsi kraji in vsi sloji iz obširnega okoliša naše krajevne organizacije. Z največjim zanimanjem in burnim pritrjevanjem so zborovalci sledili govoru narodnega poslanca g. dr. Rapeta, ki je poročal o načrtu novega občinskega zakona in o političnem položaju. Prikazal je nesmiselnost Mačkovih in Koroščevih punktacij in pastirskega pisma. Z zadovoljstvom so zborovalci vzeli na znanje, da je država trdno J odločena zatreti protidržavno rovarjenje. Držav-[ ni zakoni so za vse enaki. G. poslanec je tudi svoje predloge In zahteve za novi pravilnik o starostnem zavarovanju in je obljubil, da bodo take zahteve v prid delavstvu gotovo podpirali vsi poslanci dravske banovine. Po končanem občnem zboru je poslanec g. dr. Rape sprejemal stranke in obljubil svojo pomoč v raznih zadevah. KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Dne 5. t m. je imela sokolska četa letni občni zbor, katerega se je udeležilo 31 članov in članic. Zbor je trajal tri in pol ure in je z ogorčenjem zavrnil pastirski list proti Sokolstvu ter izjavil, da bo kljub tem napadom vztrajno deloval za sokolsko misel. Nato so sledila poročila funkcionarjev. Iz teh je razvidno, da je bilo delo čete vsestransko uspešno. Telovadne nastope je priredila četa tri in razen tega tri igre in en izlet, kar je za mlado četo in tukajšnje razmere vsekakor lep uspeh, posebno če upoštevamo, da so bile vse prireditve glede na gospodarsko stisko vstopnine proste in so se morali stroški kriti s prostovoljnimi prispevki, kar je lep dokaz požrtvovalnosti posameznih članov. Za prihodnjo letno dobo ima četa na programu zopet tri igre in namerava prirediti tudi svoj letni telovadni nastop, kar je glede na tukajšnje razmere in na to, da je prebivalstvo po večini nemške narodnosti, združeno še s posebnimi tež-kočaini. Izvoljen je bil nov odbor, ki ga sestavlja v celoti prejšnji odbor z majhno izpreroembo funkcij. Za starosto je bil izvoljen br. Prinčič, podstarosta je br. Sajevic, načelnik br. Podlogar, načelnica sestra Henigmanova, blagajnik br. Podlogar, tajnica sestra Henigmanova, prosvetar br. Legiša, knjižničar br. Zupančič, odbornika br. Grčman in Kotar, revizor br. Prpič in Šneler. Tako izvoljeni odbor nam je jamstvo, da se bo delo v četi v tekočem letu še podvojilo. Že sedaj pa se vsem prijateljem Sokolstva priporočamo, da se udeležujejo sokolskih prireditev. Novoizvoljenemu odboru želimo obilo uspeha. LJUBNO OB SAVINJI. V nedeljo 12. t m. je priredilo pevsko in prosvetno društvo «Raiufca» Golarjevo veseloigro «Dve nevesti*. Ker so bile vbge zasedene z našimi najboljšimi igralci, je igra izredno dobro uspela. Čisti dobiček je «Ra-duha» naklonila domačim siromašnim brezposelnim, zato je obsojanja vredno ravnanje nekaterih prenapetežev, da so se poslužili zastonjkarskega prevoza z avtomobilom, ki jih je odvedel na prireditev iste igre, ki jo je igralo Prosvetno društvo v Radmirju. Kljub vsemu je vendar govorila nabito polna dvorana, da so Ljubenci s priljub- tej zadevi, ki kaže zahrbtne spletke izvestnih krogov v Evropi v prav žarki luči. List napoveduje tudi odkritje še drugih sličnih zadev, ki imajo vse svoj izvor v Budimpešti, Rimu in na Dunaju. Japonskokitajski spor presoja Društvo narodov v Ženevi, pa seveda ne tako, kakor bi bilo všeč Japoncem. Zato sta mikado in japonski ministrski predsednik pooblastila japonskega zastopnika pri Društvu narodov Macukua, naj sporoči izstop Japonske iz Društva narodov, če bo sklep odbora devetnajstorice v maudžurskem vprašanju nesprejemljiv za japonsko vlado. Obenem je dobil naročilo, naj vztraja v naslednjih dveh točkah: 1.) Japonska ne prekliče priznanja države Mandžukuo. 2.) Japonska odklanja priznanje kitajske oblasti v Mandžuriji. Obenem bo pa japonska vlada zvrnila vso odgovornost za neuspeh pogajanj za dosego sprave na Društvo narodov. Kitajsko zastopstvo v Singapuru javlja, da se japonske čete mrzlično pripravljajo na skorajšnji napad na Jehol. Oddelki japonske konjiče in topništva, ki so korakali iz činčova proti jeholski fronti, izjavlja dalje kitajsko zastopništvo, so krenili proti Čing-čiantunu, ker je baje v čangčunu in okolici prišlo do neredov. V Čingvantao so priplule dve japonski križarki in ena torpedovka. Razen tega sta priplula dva parnika, obložena z živežem za vojaštvo. Kitajske čete so v Nankingu prepodile japonska letala, ki so nepričakovano navalila nanje. DOPISI BREGANA. V nedeljo se je vršil občni zbor Sokola v Bregani, ki je bil zelo dobro obiskan od članstva. Zbor je otvoril starosta br. Pero Raj-£evič, pozdravil prisotne in nato v daljšem govoru zavračal protisokolsko pastirsko pismo ter aa koncu predlagal, da se pošlje SSKJ protestna Orzojavka, ki je bila soglasno sprejeta. Tajnik br. Feliks Kalin je podal izčrpno tajniško poročilo, Jz katerega se je videlo, da je društveno delovanje bilo zelo obsežno. Društvo je v minilem letu proslavilo desetletnico svojega obstoja z javnim nastopom. Razen tega je priredilo dve slav- Enajsto poglavje. Ko se je Janez vračat z očetom od Španovih, fe komaj čakal, da pride domov. Takoj je sklenil iti k Anici in ji razkriti svoj načrt. , si je rekel. Doma se je naglo preoblekel. t ga je vprašal oče, ki je tudi opazil, s kakšno neučakano naglico se Panez nekam pripravlja. «Ne, majhno pot imam še. Pa po vasi bi rad pialo pogledal.* «Le glej, da boš kmalu nazajl Jutri bo delo!* Potem ga je še Meta silila z večerjo. cNapravila sem ti žlikrofe, ki si jih zmeraj ro rad jedel.* «0, botra, ko sem pa tako sit. Pri Španovih $o nama nauosili polno mizo.*' Ze je hotel iti. cVsaj poskusil bi jih...* [ «Kar spravite jih. Morda jih bom, ko se iz-. prehodim.* Meta še ni hotela odnehati. Toda vse zastonj. 'Janez je bil že zunaj. Šel je kar čez vrt, da bi bil prej na cesti. Med potjo je še enkrat premislil svoj načrt. Najprej se pelje v trg in odpove v hranilnici vlogo, dediščino po materi. Takrat je bilo pet tisočakov, zdaj jih bo vsaj sedem, če ne osem. To bo lahko opravil tisti dan, ko bodo pri notarju nlelali pismo. Oče bo silil k poroki. Najbrž bodo že drugo nedeljo trije oklici za enega. In dober teden nato poroka... Poroka... , si je dejal. <Ško-da, da vam nisem tega v lice povedal. Sami ste krivi, če vam nisem mogel.* Anica in njena mati ostaneta v hiši. Tisti dan, ko dobi denar, stopi pred očeta in mu pove resnico. Vedel je, kaj bo potem. To, kar mora priti. Od doma pojde. Anico in njeno mater vzame s seboj. V Ljubljano pojdejo ali kam drugam. Delal bo, rad bo delal, saj bo za njo. Ne bo mu treba več poslušati očeta. Svoj dom si ustvari in ona bo v njem kraljevala. Ob tej misli se mu je pogrelo srce. Saj ne bo več dolgo, da bo sam svoj gospod. Kaj mu bo domača bogatija brez nje, ki mu je več kakor denar, polja in hiše? Več kakor vse bogastvo sveta. Zdaj ga čaka. Srce ji trepeče v bojazni, da ga ne bo. Toda on pride. Na svoje srce jo pritisne in poljubi. Pove ji, kako je vse napravil, da bo prav. Srečna bo, vesela. Ni je pustil na cedilu... Pot med gostim drevjem se je vila kakor kača. Ni je hotelo biti konca. Ko bi imel peruti in mogel zleteti k njej, da ji ne bi bilo tako hudo, siroti 1 Zdaj je prišel iz gozda na piano. Na hribu stoji hišica. Tam je ona. Ni več luči v njenem oknu. Kaj že spi? Ne, saj ni mogoče! Ob oknu sloni in gleda po dolini. kje prihaja on. Morda joka? Dobra je, Anica, tako dobra, da ji ni enake. Hudo mu je, da je tako pozen, toda drugače ni bilo mogoče. Saj je zaradi nje. Zaradi sje je igral komedijo pri Španovih, samo zaradi nje. Zdaj ga je že gotovo opazila. Vstala je ie in skrivaj odhaja iz svoje kamrice. Tiho skozi vežo, da je mati ne sliši. Pri kapelici ga čaka. Kapelica se sveti v mesečini, vsa bela, kakor srebrna. ' Ali se ni zganila senca ob zidu? Ne, samo veter je, ki ziblje veje. «Anica!* Ni odgovora. Ni še prišla. Zdaj, zdaj se »dpro hišna vrata in stala bo na pragu in gledala, kod prihaja. Morda še mati bdi in se sirota ne upa iz sobice? Krenil je h kapelici. <Še malo počakam*, si je rekel. In čakal je: Slednja minuta mu je bila večnost. Nemo je strmel v temna vrata, ki se niso hotela odpreti. Potem se je odločil. Oprezno se je približal k hišici. Pod njeno okno je krenil. Zaprto je bilo in zagrnjeno. Tiho je potrkal. , je grajal Lipnik napake njegovega očeta. Mož se je popraskal za ušesi. Spomnil se je prisege. «Ne, prisegel pa ne bom*, se je uprl samemu sebi. «Zahteval bom seveda mejo tam, kjer stoji mejnik. Mirno pa bom potrdil s prisego, da mejnika nisem prestavil.* Možaka sta dospela na Poljano v precejšnji razdalji. Lipnik se je takoj napotil k županu zaradi občinskega ogleda. Drugi dan je prejel Klemene pismeno povabilo. II. Čim sta Lipnik in Klemene odšla iz gozda, je vstal za grmom možak s potuhnjenim obrazom. Čepel je v goščavi blizu mejnika, kjer je oprezno poslušal. Debele izbuljene oči so se mu svetile kakor jastrebu, kadar zalezuje svojo žrtev. Cul je vsako besedo, kakor pravi pregovor: cKadar se dva prepirata, tedaj se tretji smeje.. .> Štrbunc, tako so rekli Poljanci vaškemu kočarju, se je zavedal, da ni za Jelšo žive duše. Več se nm ni bilo treba skrivati, zakaj vas je bila oddaljena skoro pol ure od gozda. Pot, ki je držala tod mimo, se je v llosti izgubila. Možic je prilezel iz svojega skrivališča in sždel na štor ob mejniku. Z nekim sovražnim zadovoljstvom si je gladil rjavo resasto brado in govorili «Sta že skupaj... Kmalu sta se naskočila.. .> Dedec se je maščevalno zarežal. Ves, kakršen je bil, je sličil ogabnemu gozdnemu škratu, o katenh pripovedujejo pravljice, da so prebivali nekdaj v temnih lesovih. «Štrbunc, ti si navihan!* je hvalil samega sebe. «Kako premeteno si ju razdvojil!* Potem se je zaglobil v preteklost. Pred mno* gimi leti je bilo — takrat, ko je še živel stari Lipnik, ki je pokojnega Klemenca smrtno sovražil. Sprla sta se zavoljo mejnika. Pol vasi je pričalo za Lipnika, ostala polovica pa je govorila za Klemenca. Pravda je iztekla tako, da je izgubil Lipnik nekaj sežnjev gozda, sosed pa ja moral plačati polovico stroškov. Soseda se od takrat nista moglavideti. Vsak dan sta molila v očenašu: «Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo...» V resnici pa si nista nikdar odpustila. Hodila sta k izpovedi in obujala kesanje, odhajala pa sta vedno s prejšnjim grehom. Lipnik je molil kakor cestninar: «Gospod, zahvalim te, da nisem tak, kakor je ta, ki pa sovražim.* Klemene pa je zavijal oči in hvalil Boga, ker je ustvaril pekel za grešnike in nebesa za pravičnike. Župnik Andrej si je mnogo prizadeval, da bi ju pomiril in sprijateljil. S tem namenom je prišel večkrat na Poljano. Zdaj se je oglasil pri Lip-niku in drugič pri Klemencu. Župnika sta sicer znesek 20.000 Din za dovršitev ceste Sava— Št. Lambert. Tajniško poročilo je podal g. Oce-pek. posestnik iz Senožet. Organizacija šteje nad 120 članov, ki so poslali protestno brzojavko ministrskemu predsedniku g. Srškiču in obsodili nesrečne punktacije. Blagajnik g. Ivan Baš, posestnik, je podal svoje poročilo, ki je prav zadovoljivo in jc bilo soglasno vzeto na znanje. Zborovalce je nato pozdravil odposlanec sre-skega pododbora iz Zagorja g. Mrnuh ter sporočil tudi brzojavni pozdrav narodnega poslanca g. Mravljeta. ki se zaradi nujnih opravkov ni mogel udeležiti občnega zbora. Prav tako je oprostil zadržanega banovinskega svetnika gosp. Birollo, sporočil njegov pozdrav ter obenem obvestil zborovalce, da tudi banovina prispeva k dograditvi omenjene ceste 15.000 Din, kar «;o zborovalci z zadovoljstvom vzeli na znanje. Priporočal je ustanovitev kmetijske zadruge, ki je za povzdigo kmetijstva, zlasti živinoreje, velikega pomena, in sporočil, da so predlagani za Zagorje trije svinjski sejmi, kar bo v korist svi-njere.cem. Nato je predsednik predlagal zaup-, nico gg. poslancu in banovinskemu svetniku, ki je bila soglasno sprejeta. Učiteljica ga. Menaže-tova je prečitala resolucijo o važnih gospodarskih zadevah. Med drugim zahteva resolucija, naj cesto Sava—Št. Lambert prevzame bano-1 vina. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z agilnim predsednikom g. Vrtačnikom. ki je s pozivom na delo za stranko zaključil lepo zborovanje. ŠT. VID PRI GROBELNEM. V nedeljo 12. januarja se je vršil občni zbor krajevne organizacije JRKD, ki je bil zelo številno obiskan. Občnega zbora se je udeležilo okrog 70 volilcev in se je vpisalo v stranko precej novih članov. Poročilo o delu in uspehu krajevne organizacije je podal tajnik g. Franjo Bevc. Spomin zvestega člana, nenadno umrlega bivšega tajnika g. Jakoba Po-valeja so počastili navzočni s klici «Slava». Nato se je sprožila misel, kako bi prišli v Št Vidu do poštenih cest, od katerih sta dve zelo prometni, j Videlo se je pri vseh zborovalcih, kakšno veliko zanimanje vlada za ceste. Tako se je razvila zelo stvarna in koristna debata, katera občinska cesta naj bi se tlakovala s kamenjem. Prišlo je tudi do glasovanja. 60 zborovalcev je glasovalo za cesto Št. Vid—Bodrež—Ločnica in 8 za cesto Grobelno—Platinovec—Ločnica. Izvolila sta se nato dva cestna odbora; prvemu načeluje g. Ce-rovšek Jernej in drugemu g. Metličar Valentin. Tako upamo, da bodo tisti, ki bodo marljivejši in vztrajnejši, imeli prej zgrajeno cesto, ki bo v korist vsem občanom. Tako so že nekateri posestniki obljubili, da bodo darovali kamenje zastonj. Med temi so gg. Poglšek Rudolf, Mastnak Anton, Šket Karel in še drugi. Zahvaljujemo se jim že zdaj za njihovo naklonjenost. Upamo tudi, da nam bo država ali banovina priskočila na pomoč z denarno podporo, ker bodo občani sami zvozili kamenje na cesto s prostovoljnim kulukom. Na delo torej! V nekaj letih ali še prej bomo imeli vsaj eno cesto dograjeno. Nato so bile volitve odbora krajevne organizacije JRKD. Za predsednika je bil izvoljen Golež Franc, za podpredsednika Cerovšek Jernej, a v ostali drugi odbor ugledni možje. Odbor nam je porok, da bo delal v prid državi, občini in vsem tukajšnjim prebivalcem. VELIKA PIREŠICA. Občni zbor Sokola se je vršil v nedeljo 5. t. m. Po pozdravnem govoru se je brat starosta dotaknil tudi znanih punktacij ter škofovskega protisokolskega pastirskega lista. Vse članstvo je gonjo proti Sokolu in državnemu edinstvu ogorčeno obsojalo. Sledile so volitve novt uprave, ki je ostala po večini stara. V treh letih našega obstoja smo se morali mnogo boriti z našimi nasprotniki, kar nas pa ni oplašilo. Mnogo mlačnežev je sicer odpadlo, ali jedro je ostalo in ostane! Pohvalno omenimo člana brata župnika Kramaršiča, ki ni prebral na prižnici škofovskega pastirskega lista. Bratje in sestre, vzlic vsej gonji in rovarjenju naših nasprotnikov s podesetorjeno silo na delo za našo organizacijo! VELIKI PODLOG. (Smrtna kosa.) Dne 9. t. m. smo pokopali g. Franceta A r h a, posestnika iz Velikega Podloga. Pokojnik je bil star komaj 49 let. V mladosti je bilo mnogo let rudar v Nemčiji. Med vojno si je nakopal bolezen, ki ga je 14 let mučila in kateri je naposled podlegel. Pokojni Arh je bil eden najstarejših naročnikov «Domovine». kateri je pridobil tudi več novih prijateljev. Bil je tudi zelo delaven in požrtvovalen član gasilnega društva. Kako je bil pokojni priljubljen med vaščani, je pokazal njegov pogreb. Pred hišo in na pokopališču pa mu je zapelo domače pevsko društvo žalostinko. Preminili Arh zapušča vdovo in šest otrok. Naj mu bo lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje! Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem sejmu dne 7. L m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: krave 2, telice 3-25 do 4-50, biki 2-50 do 3-25, voli 3 do 4-25 Din. Na svinjskem sejmu dne 8-1 m. v Ptuju se je trgoval kilogram žive teže po 7 do 8 50 Din. Na sejmu v Kranju so bile cene za kilogram žive teže: voli I. 5, II. 4, III. 3-50; krave I. 4, II. 3-50, III. 3; biki 3-50, telice 4, teleta 7, pitane svinje 7 do 9 Din; prasci za rejo 200 Din par. Cene tujemu denarju Na zaorebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 ameriški dolar za okrog 58 Din; v devizah: 1 holandski goldinar za 23-20 do 23-32 Din; 100 nemških mark za 1362-78 do 1373-58 Dan; 100 italijanskih lir za 293-18 do 295-58 Din; 1 ameriški dolar za 57-22 do 57-50 Din; 100 francoskih frankov za 223-35 do 224-47 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-01 do 170-87 Din. Vojna škoda se je trgovala po 217 Din, a investicijsko posojilo po 44 do 46 Din. Sejmi 20. februarja: Pišece, Videm, Braslovče, Gornji Tuhinj, Velike Lašče, Lož, Višnja gora. 21. februarja: Ptuj. 22. februarja: Teharje, Sv. Filip v Veračah. 23. februarja: Loče, Šoštanj. 24. februarja: Beltinci, Moravče, Bučka, Laško, Zubina, Cerknica, Crmošnjice, Lesce, Kozje, Rogatec. 25. februarja: Bogojina. Priporočajte in širite »DOMOVINO"! Kratke vesti = Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Hrastniku priredi v nedeljo 19. t. m. sadjarsko predavanje v zvezi s praktičnim delom v Pra-protnem. Predaval bo strokovnjak višji sadjarski nadzornik gosp. Humek iz Ljubljane o škodljivcih sadnega drevja in o obnovi češpljevih nasadov. oba soseda spoštovala, nista pa se ravnala po njegovih besedah. Kadar je prišel gospod župnik k Lipniku, tedaj je vselej zasukal besedo tako, da so govorili o Bosedu. Navadno je omenil: «No, kako pa Klemene? Ali se je že kaj poboljšal ?> Kiemenc je bil ves preplašen. «Oho!> Tedaj se je spomnil sosedov Lovro, kaj je vse videl in slikal za Jelšo, ko je šel ponoči z vasovanja. Menda je bilo prav ob polnoči in tema je bila kakor v rogu. V hosti se je pojavilo silno lomastenje. Slišal je čudne korake in kar nenadno je zagledal pred seboj dve debeli svetli očesi... litrov, špirita in žganja nad 100 litrov, ostalih pijač kakor tudi sadnega žganja, pridobljenega z destilacijo pa najmanj 25 litrov. = Zbor mlinarjev in Žagarjev v Kranju. Te dni se je vršilo v Kranju veliko zborovanje mlinarjev in Žagarjev. Zastopani so bili iz kranjskega, tržiškega in škofjeloškega okoliša, vodil pa je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev združenja g. Ivan Kosiša iz Ilovke, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnika g. Pristova, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo tajnika g. dr. Pretnarja iz Ljubljane, zadružnega načelnika g. Bitenca in tajnika gospoda šiško iz Kranja. Ko je naglašal nujno potrebo po ustanovitvi lastne strokovne organizacije, je omenjal tudi težkoče do zdaj neorganiziranega mlinarskega in žagarskega stanu. Podrobno o nalogah organizacije in o položaju mlinarske stroke za časa žitnega monopola in po likvidaciji tega ter o položaju Žagarjev, ki je v marsičem podoben onemu mlinarjev, je poročal g. dr. Pretnar. Zanimivo je dejstvo, da je bilo mlinarstvo priliki poslal naslednje pismo: škodbe. * Velika nevarnost za sadno drevje. V zadnjilf dneh je na banovinskih in okrajnih cestah v ptuJ ski okolici zaposlenih precej ljudi pri čiščenju sadnega drevja ob cesti. Tako čiščenje pa je poj trebilo tudi ob naši državni cesti, ker se je pred leti v smeri proti Ravnemu polju pojavila bolezen na sadnem drevju. Ker se zaradi pomanjkanja kreditov to drevje ni očistilo, se j^ bolezen prenesla na drugo sadno drevje, in to, kakor pravijo strokovnjaki, na področje 10 občini Temeljito čiščenje je zaradi tega nujno potrebno^ * Beg iz mladega življenja. V vasi Prapretneui« Zakalu blizu Stahovice si je v petek dopoldne, končal življenje mladi, komaj 24 let stari posestj nik Peter Jerše, ki je bival s svojo ženo in mladoj letnim otrokom na malem kmečkem posestvi^ Zadnje čase so opazili, da je postal nekam tih, vendar pa ni nihče slutil, da mu gredo po glav| samomorilne misli. 2e nekaj dni poprej je očisti^ staro vojaško karabinko, ki jo je imel skrito hiši, ln čakal na ugodno priliko, da izvrši svoj" naklep. Ko je v petek dopoldne odšla žena j nesto, je napisal pismo, v katerem prosi ženo >dpuščanja, češ, da mu ni nič več do življenja. io je zapečatil pismo, se je umil, obril in ob-ekel v nedeljsko obleko. Pod kozolcem ob hiši e napravij na tleh ležišče iz stelje, oprl puško ob >okončni steber kozolca, nastavil cev na srce in iprožil. Bil je na mestu mrtev. • Neznan mrtvec. V gozdu poleg Kališ pri logatcu so našli te dni truplo neznanega mo-ikega. Bil je to najbrže prosjak, ki je ponoči za->redel v gozdu, padel v potok in zmrznil. Neznanec je bil star okrog 45 let, lase je imel ostri-.ene, oblečen je bil v črno raztrgano suknjo, emnorjave hlače in nosil je tudi moder prednik. • Obstrelil se je. Pred kratkim je pregledoval tarelo pištolo posestnik Jurij Fiirer iz Vrbol »ri Mariboru. Pištola se je nenadno izprožila in e krogla zadela dvajsetletnega kovaškega pomoč-lika Franca Rožiča iz Vrbol v levo nogo. Rožič » bil prepeljan v bolnišnico. • Strašna nesreča kmečkega delavca. Te dni se b pripetila v Hudem v občini Št. Vidu pri Stični »uda nesreča. 221etni Adolf Zupančič je rezal lamo na slamoreznici. Prijel je z obema rokama ilamo in jo potlačil v stroj. Stroj pa je zagrabil >be roki in ju grozno razmesaril. Slamoreznica je >dtrgala Zupančiču obe roki, in sicer eno nad apestjem, drugo pa pri dlani. Zasebni Vedranov ivto je nesrečnega Zupančiča, ki je postal tako za »se življenje invalid, prepeljal v ljubljansko bol-lišnico. • Mačka, ki molze kravo. Neki kmet iz mari-iforske okolico pripoveduje o svoji mački, ki nič ie$ ne lovi miši in tudi sploh ne išče več hrane, ter mačka pri vsem tem ni prav nič shujšala, se nu je zdelo vse skupaj čudno in je začel mačko >pazovati. Nekoč je opazil, da se je mačka splavila v hlev. Sel je za njo in na svoje veliko za-hidenje videl, da je mačka sesala kravo. — Ce je »e to le resi • Značilen primer za blagoslov alkohola. Na 'rati pri Škof ji Loki je bil predzadnjo nedeljo ivečer v gostilni gosp. Antona Hafnerja pretep, takršnega že dolgo ne pomnijo v škofjeloški oko-ici. Alkohol je bil vzrok, da se je krvavo končala abavna prireditev, ki se je vršila v korist pre-tranjevalne akcije za brezposelne. Obisk zabave • bil prav lep in se je zbralo pri plesu mnogo anečkih fantov, delavcev in nekaj posestnikov iz 'asi Suhe, Sv. Duha, Virinaš, Papirnice, Dorfar-ev in drugih okoliških krajev. Dolgo je bil v »stilni mir. Ko pa je ljudem stopilo vino v glavo, O prišli do besede znani rogovileži in pretepači, ^krog 19. se je spopadla trojica najbolj razvnetih B Jo je eden dobil s polenom preko hrbta. Ko so Nosegli vmes orožniki, so mnogi mislili, da se bo Bbava lahko vršila v miru in redu. Najhujše pa ) šele prišlo. V veži pri mizi je sedelo pet voja-ov, ki so tudi že precej globoko pogledali v ko-»ree. Vojaki bo lačeli na ves glas prepevati, kar ta plesalcem v gobi ni bilo po volji. Eden od iuitov je zahteval od vojakov, naj utihnejo. To pa e bil povod, da sta si naenkrat stala nasproti dva ovražna tabora in da se je razvila pravcata bitka. rantje so besno navalili na vojake, vojaki pa so ačeli udrihati s sabljami in bajoneti. V gneči so e bliskali tudi noži in borilci so polomili in raz-netali sploh vse, kar se je dalo premakniti. Mnogo ►retepačev je bilo že ob začetku spopada oblitih krvjo, odnehati pa niso hoteli. Na nekem vojaku o razbili stol, da mu je glava kar obtičala med leščicami. Med strašno bojno vihro je gostilničar )rosil za pomoč iz Škofje Loke. Še preden je ta >rišla, so vojaki zapustili krvavo bojišče, fantje >a so pozneje nadaljevali pretep med seboj. Go-tilničar je izkušal pretepače v posameznih gru-šah spraviti iz hiše, pa ni imel pravega uspeha. Sna od takih gruč je zunaj napadla torbarskega nojstra Petra Kajzerja, ga vrgla na tla in obdelo-rala s pestmi. Divjaki so napadli tudi gostilni-iarja, ki je mojstru prihitel na pomoč. Naposled 10 se razdivjanci le nekako izmotali iz hiše in so a njimi seveda takoj zapahnili močna hišna vrata, 'retepači so okrog hiše še dolgo divjali in izkušali [lomiti vrata. V gostilniških prostorih je vse raz- bito, pobeliti pa bo treba tudi stene, ker so močno oškropljene s krvjo. Kako se godi pretepačem, še ni znano. Mnogi od njih so se poskrili, osem so jih že zaprli, nekega vojaka pa so morali zaradi hudih poškodb prepeljati v bolnišnico. Vse kaže, da bo treba zakonske določbe o kaznih za pretepe in poboje še poostriti. * Novorojenček r snegu. Nedavno popoldne sta naletela dva šolarja iz Braslovč pri nabiranju vrbovih mačic v bližini Savinje na neki čuden omot. Ko sta otroka v svoji radovednosti odvezala cunje, sta našla v njih mrtvega novorojenčka. Najdeno dete je bilo moškega spola. O najdbi je bilo obveščeno orožništvo, ki poizveduje za brezvestno materjo. * Žrtev vročekrvnega Bosanca. 281etni delavec Valentin Žagar se je napotil nedavno zvečer na Kodeljevo tik Ljubljane, kjer je povasoval pri svojem dekletu. Vračajoč se domov je naenkrat zagledal na cesti pred seboj brezposelnega Bosanca Hasana Puškarja, ki je bil nanj ljubosumen. Med obema je nastal prepir, ki pa ni trajal dolgo. Bosanec je naenkrat potegnil nož in zamahnil proti Žagarju. Zadel ga je tik pod srce in nato pobegnil. Žagar je imel še toliko moči, da je odšel na Zaloško cesto do stražnice, kjer je povedal, kaj se mu je pripetilo. S stražnice so pozvali na pomoč reševalni avto, ki je Žagarja prepeljal v bolnišnico. Vročekrvnega Bosanca so aretirali. Mi. kljubujemo prehladu > kašlju, katarju itd. prsnimi Karamelami s 3 jelkami ^k^^uleka/uuiKicU^.ini^ersaindmfdakaJi. Zakonska žaloigra v Halozah. Nedavno ponoči je posestnik Jurij Pernek iz Gruškovja ubil svojo ženo Marijo, ki je bila že legla k počitku. Ta zločin je posledica dolgotrajnih sporov, ki so je Slakova fanta vsestransko podpirala in ga zalagala tudi z denarjem. Njuno razmerje ni ostalo brez posledic in Slakova je bila že šesti mesec noseča. To pa je naenkrat ohladilo fantovo ljubezen. Začel je izostajati in se nazadnje ni več prikazal. Slakova je razočarana sklenila, da gre v smrt. Napisala je več pisem za svojega ljubčka in jih pustila v stanovanju, nato pa je brez sledu izginila. Dne 7. t. m. je bilo po preteku 32 dni najdeno njeno truplo v Krki. Šestošolec Stanko Not je opazil pod Turkovim kozolcem v vodi žensko truplo in o tem obvestil orožništvo in policijo. Truplo so potegnili iz vode in ugotovili, da gre za pogrešano Slakovo. Na truplu je več znakov, ki vzbujajo sum, da je morda storila nasilno smrt. * Napad na orožniško patruljo. Orožniška patrulja iz Zavrča je te dni pri posestniku Kukcu v Muretincih napravila hišno preiskavo zaradi tatvine koles. Eno kolo so našli v slami, drugo pa skrito v shrambi. Ker posestnikov sin Martin Kukec, ki je bil osumljen tatvine, ni mogel dokazati, odkod ima kolesa, mu je orožniški narednik g. Kos napovedal aretacijo. Ko je to slišal Martinov brat Jožef, je izkušal preprečiti aretacijo in je proti orožniku zamahnil tudi z vilami. Orožniki so oba brata odvedli v ptujske sodnijske zapore. * Po desetih mesecih odkrit zločin. Lani 28. aprila je nenadno umrla posestnica in gostil-ničarka v Tunjiški Mlaki pri Kamniku Ivana Ra-kefova, po domače Jamovka. Splošno se je mislilo, da je umrla za kapjo. Nekaterim pa se je vendarle videla njena smrt nekoliko čudna, čeprav nihče ni mogel ničesar trditi. Rakefova je bila dolgo vrsto let gostilničarka v tej znani gostilni, kamor so prejšnje čase radi zahajali izletniki iz Kamnika. Bila je štirikrat poročena, vendar ni imela potomcev. Za dediča je določila svojega nečaka Antona Vombergarja, ki je že več let bival pri njej na posestvu in ji pomagal pri delu. Ljudski glas je po nenadni smrti stare nastali zaradi razočaranj v zakonu. Zakon je bil gostilničarke obsodil njenega nečaka Antona, da sklenjen že leta 1921. in se je Jurij Pernek pri ženil k Mariji, ki je bila vdova in več let starejša od njega. Marija je imela iz prvega zakona sina, svojega drugega moža pa je vzela na soposest. V zakonu, ki je bil sprva na videz srečen, sta se rodila dva otroka, ki pa sta kmalu umrla. Ker sta bila zakonca solastnika posestva in ker se je vedno bolj uveljavljala velika razlika v starosti, ni bilo prepirov ne konca ne kraja. Sedaj, ko je te prepire zaključil zločin, je mož star 38 let, žena pa je štela že 53 let. Mož je že prej v prepirih večkrat napadel svojo ženo in je bil zaradi tega že večkrat kaznovan od štirih dni do šest mesecev. Ker je bilo skupno življenje nemogoče, sta živela zakonca vsak zase. Ko je bil lani mož spet zaprt v ptujskih zaporih zaradi napada na svojo ženo, mu je žena med tem zarubila vino in jabolčnik. Ko se je mož vrnil iz ječe, je bilo med njima zaradi tega seveda še večje sovraštvo. Prejšnji četrtek zvečer je prišel Jurij Pernek v sobo svoje žene, ki je že ležala v postelji. Ves razburjen je zahteval od žene pojasnilo, zakaj mu je dala zarubiti vino in jabolčnik. Ze po prvih besedah ji je grozil, da jo bo ubil, in je tedaj ženin sin, ki je prenočeval v isti sobi, zaradi teh groženj kar napol oblečen utekel iz hiše. Zena je moža zavrnila, češ, da mu bo že ob drugi priliki vse pojasnila. To je razburjenega moža še bolj razkačilo. Privlekel je iz kota sobe toporišče za motiko ter pričel z njim na vso moč udrihati po ležeči ženi. šele, ko se ni več ganila, je odšel. Ko se je čez kako uro vrnil sin, je bila mati že mrtva. Komisija, ki je izvršila raztelesenje, je ugotovila po vsem životu nesrečne žene polno velikih krvnih podplutb, na trebuhu pa veliko rano, ki je segala do črev. Reva je bila slabotna, trpela pa je tudi zaradi poapnenja žil in je vse to pospešilo njeno smrt. * Zagonetna smrt. Nedavno je izginila premožna zasebnica, 401etna Ana Slakova, ki je stanovala v Šolski ulici v Novem mestu, in se je lansko leto seznanila z nekim 201etnim fantom, ki ki je obljubil zakon, češ, da bo dobil lepo posestvo, ko postane polnoleten. Spričo takih obljub jo je on spravil s sveta najbrž iz bojazni za dediščino. Kamniški orožniški kaplar Mihael Na-potnik je že pred šestimi meseci čul o tem govoriti, zato je previdno poizvedoval naprej >n dognal več podrobnosti, ki so zelo obremenjevale Antona, kateremu je po tetini smrti pripadlo posestvo z gostilno in trgovino. Tako je nekdo trdil, da se je izrazil čevljar Avgust Hafner iz Podboršta pri Komendi, da dobi od Vombergarja kol'kor hoče denarja, samo če molči o nekem dejanju. Dalje je nekdo pripovedoval, da je isti Hafner izjavil, da je dobil že 16.000 Din od Vombergarja, ker mu je preskrbel strup, da je umoril svojo teto. Tudi se je Vombergar izrazil, da mora zaradi tetine smrti kar na debelo izdajati derar. Na podlagi teh in podobnih izjav je orožniška patrulja (Mihael Napotnik in Dušan Jeličič) zaslišala čevljarja Avgusta Hafnerja. Ta je sicer priznal, da mu je posodil Vombergar denar, da si kupi šivalni stroj, vse druge očitke pa je odločno zavračal. Naposled pa je priznal, da ga je Vombergar večkrat nagovarjal, naj umori njegovo teto Ivano, ker se boji, da mu ne bo zapustila do-sestva. Večkrat sta imela sestanke, da se pogovorita o umoru, za katerega je Vombergar obljubil Hafnerju 10.000 Din. Dogovorila sta se za dan 28. aprila. Hafner trdi, da je nagovoril nekega svojega znanca, da izvrši dejanje, za katero bo prav dobro plačan. Prijatelj je soglašal s tem in ponoči okrog 11. ure sta prišla pred gostilno. Vrgla sta v okno pesek in s tem opozorila Vombergarja, da jima je odprl vrata. Vedel je, po kakem opravku sta prišla, zato je stisnil Hafnerju v roke 2000 Din, češ: «Le dobro napravita!« Nato je odšel v podstrešje, dvojica prijateljev pa je ostala v veži in se pripravljala na nečloveško dejanje. Hafner je pred pričami na orožniški postaji podal naslednjo izjavo, katero je sam podpisal: «Jaz sem ostal pred vrati sobe, v kateri je spala Ivana Rakefova, prijatelj pa je šel k postelji, od katere sem čul slabotni glas gostilničarke: ,Kaj pa je zdaj?' Nato se je čulo le še nekako ječanje. Čez deset minut pa je že prišel prijatelj iz sobe in nato sva šla skupaj proti Pod- borštu. Izročil sem mu 2000 Din, katere mi je prej dal Vombergar. Od teh mi je prijatelj dal 200 Din, da bi molčal. Cez mesec dni sva se z Vombergarjem sestala v Kamniku in ob tej priliki mi je izročil hranilno knjižico Mestne hranilnice za 11.000 Din, katere sem polagoma dvigal.« Aretirani Vombergar je najprej vse odločno tajil, potem pa je le priznal, da mu je Hafner prigovarjal, da je pripravljen za večjo denarno nagrado spraviti s sveta Rakefovo, na katero je že dalj časa kuhal jezo, ker ga je pred leti naznanila zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev. Hafner je bil takrat zaprt osem mesecev. Vombergar mu je obljubil večjo vsoto denarja, če izvrši ta čin, vendar pa je bil prepričan, da Hafner ne misli resno. V nadaljnji izjavi trdi, da je Hafner prišel usodne noči mimo hiše, vendar pa nista govorila. Ko sta pozneje prišla s Hafnerjem skupaj, je ta zahteval denar in zagrozil, da bo napravil z njim isto kakor s teto. Šele tedaj, pravi Vombergar, sem bil prepričan, da je teto umoril Hafner, prej pa sem mislil, da jo je zadel mrtvo-ud. Toliko je spravila na dan prva preiskava. Iz nje je jasno, da je bila Rakefova res umorjena. Sodna preiskava bo najbrž spravila na dan še prav zanimive reči. Ni še pojasnjeno, ali je Hafner sam umoril Rakefovo ali pa je to storil označeni prijatelj, ki ga morda sploh ni. * Prijet prijatelj tuje lastnine. Varaždinska policija je te dni aretirala na podlagi tiralice mariborske policije 281etnega brezposelnega delavca Franja Šanjeka, ki je osumljen več vlomov in tatvin, ki jih je izvršil lansko leto v Mariboru in okolici. Šanjek je bil priveden v Maribor, kjer ga sedaj zaslišuje policija. Nekaj očitanih mu grehov je že priznal. * Žrtev napada. Nedavno zvečer so trije vini-čarji z Ivanjskega vrha napadli posestnika Friderika Kupliča in ga nevarno poškodovali na glavi. Kupliča so prepeljali v bolnišnico. * Na 15 let obsojen požigalec. V ormoškem okraju je v letih 1931. in 1932. večkrat gorelo, ne da bi se dalo dognati, kako je ogenj nastal. Niti toliko niso mogli ugotoviti, ali je bil zaneten po nemarnem ali po neprevidnosti. Naposled se je posrečilo ljudem in orožnikom, da so izsledili požigalca, 241etnega posestnikovega sina Jožefa Rajha iz šardinja. Izročili so ga sodišču in te dni se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Obtoženec je sin malega posestnika in je doma staršem pomagal pri delu. Hodil je tudi na dnino k sosedom. Ljudje ga opisujejo kot maščevalnega fanta, ki je razen tega vdan še pijači. Obtožnica ga je obdolžila, da je zanetil pet požarov, in sicer, da je zažgal 4. novembra 1931. gospodarsko poslopje Ivana Gašpa-riča v Šardinju, 16. aprila 1932. viničarijo Antona Munde v Šardinju, 11. oktobra 1932. gospodarsko poslopje pri cerkvi Sv. Trojice pri Veliki Nedelji, 13. oktobra 1932. gospodarsko in stanovanjsko poslopje Vincenca Kocipra v Šardinju. Skupna Škoda, ki so jo povzročili požari, znaša okrog 400.000 Din. Pri zadnjem požaru, ki ga je Rajh zanetil pri Kociprovih, ga je po naključju opazil neki sosed, ki ga je ovadil orožnikom. Požar pri Kociprovih je zahteval tudi človeško življenje. Pri reševanju se je namreč smrtno ponesrečil Herman Rajh, ki je skočil v hlev, da bi rešil živino. Pri tem se je goreči strop sesul nanj. Rajh se je tako opekel, da je dva dni pozneje podlegel poškodbam. Obtoženec je svojo krivdo pri današnji razpravi priznal in je bil obsojen na 15 let robi'« in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. * Otroško trupelco štiri leta v dimniku. Grozen zločin je bil odkrit v Deželičevi ulici v Zagrebu, zločin, ki ga je storila neznana mati, kakor vse kaže, že pred dobrimi štirimi leti. Brezsrčne matere še niso našli. Na podstrešju hiše št. 60 v omenjeni ulici so našli v dimniku zavoj, v njem pa okostnjak otročička, ki mu spola niso mogli določiti. Vsi znaki kažejo, da je bilo tru-pelce nesrečnega otročička v dimniku že od septembra leta 1928., ne da bi kdo opazil sledove zločina. Trupelce je bilo seveda tako izsušeno, da se okajena koža z mesom ne da odstraniti od koSčic. Cunje, ki je bilo v nje zavito trupelce, so že razpadale. Hiša, kjer so našli v dimniku izsušeno otroško trupelce, je last dr. Maixnerja. Na podstrešju suše stranke perilo in služkinje prihajajo tja skoro vsak dan. Nobena ni opazila nič sumljivega in trupelce bi bilo še dolgo viselo v dimniku, da ni neka služkinja slučajno brisala vrvi, kamor obeša perilo. Opazila je, da visi iz luknje v dimniku krpa. Hotela jo je potegniti iz dimnika, pa je od groze kriknila, ker so se vsule iz nje kosti in koščki lobanje, ki se jim je na prvi pogled poznalo, da so deli otroške lobanjice. Vsa prestrašena je služkinja povedala domačim, kaj je našla na podstrešju. Obveščena je bila policija in na podstrešje je prišla komisija. Poleg papirja, ki je bilo vanj zavito trupelce, so našli v dimniku še kos platna in prt z monogramom A. M. in dve ženski krili. Našli so tudi liste šolskega zvezka, ki so bile na njih z okorno roko mladega učenca napisane šolske računske naloge in narisani razni liki. Policija se seveda zanima, čigav je bil ta zvezek, ker utegne z njegovo pomočjo izslediti brezsrčno mater. Vse kaže, da je bila detomorilka služkinja, ki je pred štirimi '-žila v tej hiši. • Dve obsodbi zaradi uboja. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani sta se vršili dve razpravi zaradi uboja. V znani gostilni pri «Korlu» v Strahovici v bližini Kamnika so 7. novembra lani popivali kmečki fantje in možje. Tam so bili tudi delavec Karel Petek Iz Stranj in drugi njegovi tovariši. V drugi družbi je bil tudi delavec France Slatnar. Med njim in Petkom je vladalo staro sovraštvo. Ko je Slatnar zapustil gostilno, je šel za njim Petek in ga z nožem napadel na cesti. Prizadejal mu je 32 ran. Pri tem mu je pomagal neki mladi znanec. Karel Petek, ki je krepak in hud človek, je pred sodniki sicer skesano priznal zločin, izgovarjal pa se je na pijanost in razburjenost. Petek je po napadu pustil svojo žrtev Slat-narja v krvi ležečega na cesti, sam pa je šel nazaj v gostilno, kjer je nadalje popival. Slatnarja so pozneje prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je podlegel hudim poškodbam. Petek je bil obsojen na pet let robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let. Drugi obtoženec je bil oproščen. — Dva dni poprej se je izvršil uboj na Vrhpolju pri Kamniku. Jakob Klemene je šel s svojimi tovariši mimo Dolarjeve hiše. Bil pa je tako neroden, da je padel v Dolarjevo apnico. To je Klemenca tako razjarilo, da je začel zabavljati in rentačiti. Mladi France Dolar pa je zgrabil poleno in udaril Klemenca tako silno zadaj v tilnik in po desni nadlehti, da se je ta zgrudil na tla. Prepeljan v ljubljansko bolnišnico je Klemene kmalu izdihnil. Dolar je pred sodniki dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je bil zelo razburjen. Obsojen je bil zaradi uboja samo na 14 mesecev strogega zapora. Shod je otvoril načelnik II. skupine g. Kraut-berger, ki je pozdravil zborovalce in odposlance organizacij in občin in narodnega poslanca go-> spoda Mravljeta in naglašal, da se je zbrala na shodu vsa zagorska kotlina, da enodušno dvigne svoj glas proti grozeči nesreči, ki se bliža Za* gorju s tem, da se misli ustaviti obratovanje ; Za njim je govoril predsednik Delavske zbor niče g. Čobal, ki je orisal bedni položaj rudarjev Trboveljske premogokopne družbe, ki danes ob' upano prosijo pomoči in rešitve iz bednega po ložaja. Zagorska kotlina r-" - drugega ka kor delo in kruh. Med govorom g. Cobala so se spustile rudarg ske žene v jok in je nudilo kaj žalostno sliko, ka» je na stotine in stotine žena in otrok jokalo in glasno zahtevalo kruha. Poročevalec Delavske zbornice g. Golmajefc je poročal o zadnjem posredovanju v Beogradu.] S poslancem g. Mohoričem je obiskal več mlni-J strov, katerim »e T-doČil obupni položaj in pros pomoči. Zastopnik Naroune strokovne zveze g. Vladi mir Kravos se je v svojem govoru dotaknil pred vsem izjave ministra za gozdove in rudnike, če; da bo treba ukreniti vse potrebno, da se odločil nim činiteljem dopove, da ne smemo pustiti naši rudarjev umreti od gladu. V imenu Narodne stro^ kovne zveze je izjavil v-MAmnosf in obljubil vs' pomoč in podporo. . Nadaljnji govornik g. Marinček, zastopnik Ju-j goslovenske strokovne zveze, je poudarjal da je pogrešno mišljenje nekaterih, ki pravijo, da w treba predvsem podpreti državne rudnike. Drža va je dolžna skrbeti za vse državljane enako in je tedaj upravičena zahteva rudarjev iz revirjev I Trboveljske premogokopne družbe, če zahtevajo, i da mora država preskrbeti odjem premoga tudf j pri tej družbi. S tem se ne podpira samo družba/ ______ ___i - i - j________j . i.:______ ■___? nego se podpirajo * mnoru Vi morajo sicer. IZ POPOTNIKOVE TORBE BORBA. NAŠIH RISARJEV ZA OBSTANEK. Zagorje, februarja. Zagorje Še ni imelo takega zborovanja kakršno je bilo v ponedeljek popoldne. Akcijski odbor rudarjev, v katerem so zastopane vse strokovne organizacije, je sklical zborovanje pred rudniško restavracijo glede na pojavljajoče se glasove o ustavitvi dela v premogovniku. Četudi je bilo sklicano za 15. uro, so začele prihajati trume zboro-valcev takoj po poldnevu. Ob napovedani uri je bilo pred rudniško restavracijo zbranih nad 4500 zagorskih in okoliških prebivalcev. Poleg rudarjev so se na zborovanju zbrale njih žene, trgovci, obrtniki, uradniki in zastopniki vseh ostalih stanov. Prostor pred rudniško restavracijo je bil nabito poln, velika množica ljudi pa se je zbrala tudi na mostu nad restavracijo. Shoda so se udeležili med drugimi tudi zastopniki Delavske zbornice, strokovnih in drugih organizacij, zagorske občine na čelu z županom kakor tudi zastopniki vseh okoliških občin. Na-vzočen je bil' tudi narodni poslanec g. Mravlje, katerega so zborovalci posebej pozdravljali in ga prosili pomoči. umreti od gladu. Viharno pozdravljen je govoril nadalje na-v rodni poslanec g. Mravlje, ki je obljubil, da bo storil vse, da se odpomore bedi zagorskih rudarjev. Vse svoje sile bo zastavil, da bo minister za gozdove in rudnike izpremenil svoje stališče in skrbel, da odda država tudi nekaj več naročil Trboveljski premogokopni družbi, ker le na ta način misli, da bo beda vsaj delno odpravljena: V Beogradu bo poskrbel, da sestavi delegacijo' vseh poslancev dravske banovine, katerim na čelu bosta stala tudi oba slovenska ministra, in tako sestavljena delegacija bo obiskala vse one ministre, ki rešujejo to pereče vprašanje. Pre« pričan je, da ni treba obupavati, ker se da še najti primerna pot, da se bo tudi zagorski kotlin} pomagalo. Izvajanja g. poslanca so vzeli zborovalci z vidnim zadovoljstvom na znanje. Na shodu sta govorila še zastopnik rudarjevi gosp. Arh in podpredsednik bratovske skladnice gosp. Šober, ki sta obravnavala vprašanje rudarjev in zahtevala nujno odpomoč, ker beda žena rudarje in njih družine v obup. Ob koncu shoda je bila predložena od zboro« valcev brzojavna resolucija, ki je bila odposlana predsedstvu vlade in ki se glasi: »Rudarsko delavstvo, nameščenci, obrtništva in ostalo prebivalstvo občine Zagorje in okolice, zbrani na javnem zborovanju v Zagorju 13. februarja, odločno protestirajo proti sedanjemu načinu zapostavljanja zasebnih rudnikov nasproti državnim pri nabavah premoga državnim želez--nicam. Zahtevajo odločno, da se te nabave v bo-' doče dele po ključu iz leta 1929. Dosedanji način postopanja, ki splošno škoduje gospodarstvu dravske banovine, je predvsem zadel tukajšnje( prebivalstvo, ki je zato prišlo v skrajno bedo in obup, čemur bo sledila katastrofa, če se to stanje ne izboljša.® Ni bilo menda Zagorjana, ki bi bil ostal doma. Trgovci in obrtniki so vzajemno z rudarji prišli polnoštevilno na shod in med shodom zaprli vse; trgovine in obrate. Dostojno in resno so poslali v svet klic, da stradajo in da jim je treba nujno pomagati. Naj ne ostane ta niihnv klic le glas vpijočega v puščavi. Ce hočete brati pretresljivo in res zelo lepo knjigo, naročite pri upravi «Slovenskega Naroda> toman tProkletstvo ljubezni*, ki stane v dveh delih samo 30 Din (po pošti 35). blagajniku, ali bo plačeval še naprej članarino ali ne. Če član ne plača dva meseca članarine, tedaj izgubi pravico na posmrtnino. Lahko pa plačuje članarino druga oseba naprej. PREKMURSKI GLASNIK Plenitelji prekmurskih trgovin pred sodniki. Pred malim senatom v Mariboru se je znašla za-hiiniva družba. Sedem ciganov in ena posestnica, njem ukradenih reči, se je zagovarjalo. Cigani so bili obtoženi vlomov v dve trgovini. Obtoženi so: Franc, Štefan in Janez Baranja, Ignac in Josip Cener in Karel in Jožef Kakaš ter Rozalija Le-poševa iz Kermedina. Cigani so v noči na 17. novembra lanskega leta vlomili v Dolnji Lendavi v trgovino Irene Cipotove, iz katere so odnesli naj-raznovrstnejšega blaga v skupni vrednosti 8535 dinarjev. V naslednji noči je sledil nov vlom v Ro-: gaševcih. Cigani so se spravili nad trgovino Jožefa Rosenbergerja in jo popolnoma oplenili. Napravili eo trgovcu škode za 30.000 dinarjev, ki pa je bila delno povrnjena, ker so našli orožniki del blaga,' ki so ga vlomilci odvrgli na begu. Pri delu so bili namreč zasačeni in bi bili skoro ujeti. Beg se jim je posrečil le z uporabo orožja, s katerim je eden od roparjev zavrnil zasledovalce. Blago, ki so ga odnesli iz trgovine Irene Cipotove, so zlikovci prodali še istega dne v Radkovcih soobtoženki Ro-Ealiji Lepoševi za znesek 3000 dinarjev. Ko so ^rožniki tolovaje izsledili, so vsi priznali svojo irivdo in isto je izvršila tudi Lepoševa. Pred so-liščem so pa vse skupaj zopet postavili na glavo se izgovarjali, da so jih orožniki prisilili k •iznanju. Razprava je H1,1 v svrho zaslišanja ovih prič preložena. Inaši na tujem Ptice smemo krmiti le s suSio krmo Koristnim pticam pevkam posvečamo zadnja leta tudi pri nas precejšnjo pozornost Posebno po mestih in trgih kakor tudi pri naprednejših kmetovalcih je opaziti, da so že med letom napravili dovolj krmilnic in raznih valilnic (umetnih gnezd), da privabijo taok čim več koristnih ptic v bližino selišč. Ne smemo namreč pozabiti, da drobne ptice požro dnevno ogromno mrčesa, ki bi sicer delal veliko škodo na drevju in drugod. Sinica na primer požre dnevno toliko žuželk, kolikor sama tehta. Zarod enega siničjega para požre letno 150 kg raznega škodljivega mrčesa, kar je enako 120,000.00o mrčesne zalege in gosenic. V zimskem času je po posvečati tem pticam vso pozornost s pravilnim krmljenjem. Ni vseeno, kaj in kam jim polagamo hrano. Predvsem je treba, da je krma zavarovana pred pokvar-jenjem. Skrbeti moramo, da ptice krmimo rajši po malem, toda čestokrat, v lahko dostopnih prostorih. Najbolje je, da je krmilnica zavarovana s streho pred snegom in dežjem. V ljubljanskem parku vidimo zares praktične krmilnice, ki so dovolj velike, pokrite in ob straneh s steklom zavarovane, a deska, kamor se polaga krma, je s stranskimi deščicami obita, tako da tvori plitvo, odprtemu zaboju podobno mizico. Na deželi je prav lahko najti prostor za krmilnice. Postavljamo jih lahko pod skednji. lopami, uticami in drugod. j Posebno pripravna krma za zimo je razno oljnato seme, kakor konoplje, solnčnice, seme kumar in buč, sodne peške, lan, mak in podobno, j Tudi posušene jagode bezga in belega trna so prav dobra krma za ptice. Jasno je, da so tudi' ječmen, ajda, proso, oves. deteljno seme. razno, travno seme in odpadki po skednjih zanje dobra j krma. Nikakor pa ni pokladati pticam nagnitih jabolk, plesnivega kruha in pokvarjenega krompirja. Glavno pravilo je pri zimskem krmljenju ptic: Pokladaj suho krmo dnevno in redno! Druga črnila, posebno ona, ki jih uporabljajo za razne listine, vsebujejo organska barvila. Tudi pri takih madežih poizkusimo s kisom ali z limono, ki madež vsaj nekoliko odstrani. Potem je pa treba beliti. In sicer rabimo za to vodikov dvojni okis ali pa zelo razredčeno klorovo apno (1 gram klorovega apna na 1 liter vode), nato pa spet temeljito izpiramo v sveži vodi. Izpiranje je zelo važno pri vsakem takem čiščenju, da se temeljito odstranijo sledovi kemičnih sestavin čistila. Iz Essen-Karnspa (Nemčija) nam pišejo: Slovenska pogrebna blagajna v Karnapu je imela letošnji občni zbor 22. januarja pri gostilničarju g. Grundmannu. Zbor je otvoril naš predsednik g. Rudolf Podgornik, ki je pozdravil vse zboro-valce. Iz poročil povzemamo, da je imela blagajna lani 564 članov. Umrlo je lani sedem članov in je blagajna izplačala za pet članov po 200 mark in za dva po 100 mark. Na novo se je vpisalo 33 članov, izstopilo pa jih je 17. Pregledniki so našli blagajno popolnoma v redu. Pri vo-jlitvah je bil izvoljen za predsednika g. Anton Koncilja, za podpredsednika g. Andrej Breznikar, jza prvega blagajnika g. Ivan Brunik, za drugega 'blagajnika g. Andrej Haffner, za prvega tajnika g. Karel Vodušek, za drugega tajnika g. Martin Pire, za preglednike gg. Jožef Fidej, Feliks Ha-.cin, Alojz Knez in Vincenc Knez, za blagajničar-ska moža pa gg. Franc Centrih in Gregor Stare. [Tukajšnjo Slovensko pogrebno blagajno je ustanovil leta 1927. g. Kalan in jo je vodil do leta 1929., nato pa jo je prevzel tedanji odbor z gg.: Antonom Konciljo, Ivanom Brunikom in Andrejem Zupančičem na čelu, katerim se imamo zahvaliti, da so jo tako v redu vodili. Prispevki se plačujejo takole (mesečno): Od 1. do 18. leta plača član 30 pfenigov in mora biti šest mesecev že član, da ima potem pravico na posmrtnino do 100 mark; od 18. do 60. leta plačajo po 40 pfenigov in morajo biti ti šest mesecev člani, da dobe prvO leto 100 mark, drugo leto 150 mark in tretje leto 200 mark. Oni, ki so že dosegli preko 60 let, morajo plačati na mesec po 1 marko, 701etniki pa po 2 marki; imajo pa sicer enake pogoje kakor zgoraj omenjeni člani od 18 pa do 60 let. Ako se Izseli kak član iz Nemčije, mora takoj javiti ŽENSKI VESTNIK Madeži od črnila Ce hočemo odpraviti madeže od črnila, ne moremo vedno s tem računati, da se bo dal vsak madež kar tako odstraniti. Prejšnje čase, ko je bila znana le ena vrsta črnila, tako zvano Gallusovo črnilo, je bilo odstranjevanje madežev dokaj preprosto. Z nekoliko deteljne soli, pomešane z vodo, smo z lahkoto odstranili tak madež. Danes pa to ni več tako enostavno, ker imamo zdaj mnogo vrst črnila, med njimi takih, ki so nalašč tako sestavljena, da se ne dajo odstraniti. Zato je odstranjevanje madežev od takega črnila prava umetnost. Iz papirja se še nekam odstrani s prav ostrim rezilom. Vendar je treba počakati, da se črnilo popolnoma posuši, ker sicer se nam papir rad raztrga. Pri blagu pa je drugače. Ce se nam je pomazalo blago s črnilom, ga izkušajmo takoj z vodo odstraniti; to nam uspe najbolje s tekočo vodo pod vodovodom. Ce pa ostane še madež, moramo poizkusiti, da ga odstranimo na drug način. Poizkusimo s prav močno razredčeno solno kislino (en del solne kisline na deset delov vode) in s tem iz-pirajmo madež. Sledove solne kisline pa odstranimo potem s temeljitim izpiranjem v sveži vodi, ker sicer nam razje blago. Ta način snaženja pa uspe le, če je madež še svež. Najbolje je, če vemo, od kakšnega črnila je madež, da se potem vemo ravnati. Ce je navadno črnilo, kakor ga uporabljajo po šolah, ga odstranimo » kisom ali z limono. Za kuhinjo Slanikova solata. Slanike namakaj v vodi, da jim odvzameš nekaj slanosti, potem jim potegni kožo dol, meso pa zreži na dolge, tenke kosce, ki jih zloži na plitev krožnik v obliki mreže. Štiri ali pet jajc skuhaj v trdo, jih nato olupi in beljake kakor rumenjake (vsake zase) na drobno sesekljaj. Beljake pobarvaj s sokom od pese. Pripravi kuhano krompirjevo solato, nekoliko zelene solate, pese v solati itd. Nato nadevaj na mrežo, ki si jo pripravila s slaniki, malo solate, pese in krompirja, po vrhu pa položi sesekljane rumenjake in beljake. Tako pripravljena slanikova solata ni samo po okusu dobra, temveč lepa tudi na pogled. Lcšnikova žolča. 12 dek lešnikov stresi na pe-kačo in jih postavi v pečico, da se osuše in koža razpoka. Nato jih z roko na dlani odrgni, da k' že odpadejo, potem pa jih zmelji. V lonec deni pol litra mleka, 6 rumenjakov, 12 dek sladkorja, 12 gramov v žlici vode raztopljene želatine in zmlete lešnike. Vse skupaj d^bro zmešaj, postavi na štedilnik in mešaj toliko časa, da se zgosti, a zavreti ne sme. Ko je krema kuhana in hladna, primešaj še sneg šestih beljakov, napolni v čaše in postavi za dve uri na led ali v snesj, da e strdi, nato pa daj na mizo. Na vrh lahko daš še stolčeno oslajeno sladko smetano,' a ni neizogibno potrebno, le če hočeš posebno fino pripraviti, za kako slavnost na primer. Lcšnikova torta. 10 dek lešnikov opeci, odstrani kožice in lešnike zmelji. Dve jajci in še tri rumenjake, 10 dek sladkorja in lešnike dobro mešaj, da naraste, nato primešaj sneg treh beljakov. Nato testo razdeli v dva dela: v en del primešaj 4 deke kakava in 6 dek vanilijevega sladkorja. Potem speci vsak del zase. Pečeno in hladno poinaži s poljubno mezgo, zloži skupaj in oblij s kavnim ledom. Kavni led: 20 dek sladkorja in dve žlici močne kuhane črne kave dobro mešaj, da se zgosti, potem pa polij po torti. Listnica uredništva Pečarovei — Murska Sobota. Na tak način ne gre. Sicer pa je brez podpisal Ižakovci. Sorodstvo in sosedstvo seveda nista oviri. Glavno je, da vsi drugi pogoji ustrezajo. Sv. Florjan ob Boču. Brez podpisa! Pa tudi 3 podpisom ne moremo objaviti, ker je tožljivol Hum pri Ormožu. Ne spada v list. Ako je koga razžalil, naj ga razžaljeni toži. Št. IIj v Slovenskih goricah. Dopisništvo prav dobro došlo! Kratko in jedrnato! X Ameriški visokošolec in kraljica. Mnogo smeha vzbuja v Rimu pustolovščina mladega ameriškega visokošolca, ki je srečal v neki rimski bolnišnici italijansko kraljico. Visokošolec je sedel v zdravniški sobi, ko je vstopila starejša dama in začela z njim govoriti. Zgovorni mladenič ji je pravil o svoji bolezni, o bivanju v Rimu, o življenju v Ameriki in o drugem. Naposled je pa dejal: tGovorite sicer gladko angleško, vendar se vam pa pozna, da niste niti Angležinja niti Američanka. Jaz sem vam povedal o sebi že mnogo, sedaj mi pa še vi povejte kaj o sebi.* «Jaz sem italijanska kraljica), je odgovorila dama. «Menda se hočete norčevati iz mene>, je dejal visokošolec. «Ne, res sem italijanska kraljica.* Ameriški visokošolec je dami verjel, vstal je, stopil k nji in ji krepko stisnil roko, rekoč: I «To je pa imenitno! Vedno sem si želel govoriti e kraljico in zdaj se mi je želja izpolnila.* Po ' kraljičinem odhodu je izkušala strežnica ameriškemu visokošolcu dopovedati, da ga je polomil, ko je stisnil kraljici roko, toda mladenič si tega ni dal dopovedati. X Strahotne posledice nedavnega potresa na Kitajskem. ki Iežejo sicer jajca v vod()) ko pa nov ljudi. Weson sicer ne trdi, da bi bilo to hra- d . iz jajgec paglavci> jih samice zvesto čuvajo, nivo izredno okusno, temveč mu zadostuje, da včasih pa se zgodi, da luže, v katerih bivajo žabje je redilno in zdravo. | družjne ^radi vročine izhlape. V takem primeru X Vsaka Nemka mora .meti deset otrok. Po ge navadno samec loti reševanja mladičev. Paglavci se prisesajo na njegovo kožo in tako jih nese iz izsušene luže v tako, v kateri je še zadosti vzgledu fašističnega diktatorja Mussolinija je sprejel tudi Hitler za svoje geslo razmnožitev nemškega naroda. V narodno-socialističnem tisku vode.'Ne^aTmtal^b ki živi TČhileju," p a Trna se dan za dnem poziva nemški narod, naj pazi poSebno skrivališče za svoje mladiče. Te ne le na čistočo svoje krvi temveč tudi na svojo žabe spravljajo namreč mladiče v grlo? ul številčnost, zakaj narod, ki se ne razmnožuje je razgirjeno v v0 mognjo v tej mognji prežiVe dovolj hitro, je obsojen na pogin ah zasužnjenje. mkdi pag]avci vso svojo mladost in dovrše tudi Ta Hitlerjev nauk je bil prav nazorno očrtan m g. razvoj Ko kafejo mamicam iz grl, 80 Ž9 okritiziran v predavanju, ki ga je imel te dni na raz^ite ^bice Dunaju berlinski profesor dr. Hans Waldeck, ki je govoril o ureditvi porodov. Že med predava- X Obresti so bile v starih časih prepovedane, njem je izkušala tolpa narodno-socialističnih po- Naziranje o obrestih je zdaj bistveno drugačno, balinov govornika motiti. Pozneje so začeli ne- kakor je bilo v prejšnjih časih. Vsekakor vidimo kateri na ves glas kričati, da mora imeti vsaka tudi zdaj prizadevanje za čim večje znižanje Nemka najmanj deset otrok, in planili so na pre- obresti, ki pomenijo v bistvu dohodek brez vsa- davatelja ter ga začeli obdelavati s pestmi. Nastopiti je morala policija, da je napravila red. X Proti odstranjevanju bezgavk. Proti široko kega dela. Bili so časi, ko je bilo sploh prepovedano jemati obresti. Medtem ko je bilo pri Rimljanih pobiranje obresti urejeno s posebnim za?- razširjeni praksi odstranjevanja bezgavk nastopa k°nom' J? bll° krščanstvo na stališču, da se obre-vodja moskovske bolnišnice za bolezni v grlu in £ uPiraj Prijatelj gospodinje, patentirani štedilni obroč, ki je prikladen za vsak štedilnik. Poveča toploto na 75%, prihrani na kuri vil 60% in pospeši kuhinjo za 30%. Čuva posodo, ker kuha on popolnoma zapitem štedilniku. St tne za srednje gospodinjstvo 170 do 250 Din. «Jelodvor», Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 2. 46 ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Slaba tolažba. Zdravnik: ovem vam pa, kako se imenuje, da vas ne bom po nepotrebnem strašil * V počastitev spomina. A: «Kaj, tvoja žena je šele dva dni v grobu, pa že igraš na kitaro?* B: tSeveda, igram vesele pesmi v počastitev njenega spomina. Moja žena je namreč imela zelo rada kitaro.* Če je stric prehlajen. A: cPomisli, že tri noči nisem spala, ker stric fVso noč kašlja.* B: cZakaj pa ne pokličeš zdravnika?* A: cNi vredno, ssj i ta k že jutri odpotujem .. Pozor! Nabavite si čevlje domačega ročnega dela po najnižji ceni pri Francu Kokolju, čevljarju v Laškem, trgovina s čevlji in usnjem. 48 Kmetsko posestvo na Dolenjskem v sredini med Mokronogom in Sevnico, deset minut cd glavne ceste, zidana nova hiša, sr.dni vrt, gozd, njive in travnik, vse v dobrem stanju, prodam resnemu kupcu za okrog 45X00 Din proti takojšnjemu plačilu. Pojasnila daje Fr. Flajs. p. Tržišče, Dolenjsko. 49 V šoli. Učitelj stavi učencu vprašanje. Ta globoko pomisli, a ne zna odgovoriti. V tem mu sosed za-šepeče: cTi si osel!* Učitelj opazi šepetanje in jezno opozori: «Ne pripovedujte, bo že sam počasi na to prišel!* Umetni zobje. Mati hčerke, ki ji je pobegnil mož: «Če bi ga zdajle dobila, tega potepina, bi mu že pokazala zobe.* Služkinja sliši to in pravi: «Gospa, saj mu jih lahko pošljete kar po pošti.* Otroški voziček. Žena sestavlja og'as: «Proda se otroški voziček .. .* Mož: <.Ne pozabi pripisati: Ponudbe pod ,Prazen'.* Drži besedo. Dva pijanca se prigugata iz krčme in prvi pravi: «S častno-besedo si ženi obljubil, da no prideš nikoli več zvečer pijan don.ov, pa si zopet pijan* Drugi pijanec: Na sodišču. Sodnik: «Zakaj ste vlomili v blagajno gospoda ravnatelja? Povejte čisto po pravici!* Obtoženec: