GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE) ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ SIMPOZIJ O INDUSTRIJSKEM OBLIKOVANJU BREZ KVALITETNIH IN ODLIČNO OBLIKOVANIH IZDELKOV NE BO MOGOČA PRODAJA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV NE DOMA, ŠE MANJ V SVETU t V Ljubljani je bil v ponedeljek, 13. marca, simpozij o industrijskem oblikovanju, Uti ga je priredil Svet za industrijsko oblikovanje v Londonu v sodelovanju z Republiško gospodarsko zbornico Slovenije. -V: Na 'simpoziju so sodelovali g. Paul Reilly, direktor Sveta za industrijsko oblikovanje v Londonu, prof. MiSha Black, vodja katedre za industrijsko oblikovanje " na Kraljevi visoki Šoli za design (dizajn)-, ter Michael Farr, diplomirani ekonomist; vsak od njih je podal kraj-,ši referat Jef' pokazdi z barvnimi diapozitivi Zanimive do-' sežke britanskih industrijsluh oblikovalcev. V razgovorih pred in po simpoziju se je večkrat slišala' beseda design. — industrijsko oblikovanje v zvezi z Iskro, njenim skromnim; a zelo uspešnim oddelkom za industrijsko. oblikovanje, katerega, vodi v Jugoslaviji in v inozemstvu že. zelo poznhn in priznan designer, tov. Davorin Savnik. ..' Kot organizatorju mi je bil najbližji referat »Upravljanje in politika industrijskega oblikovanja«,- ki ga je podal g. Farr, iz katerega povzemam nekoliko misli in ugotovitev: Proizvode in storitve vseh vrst je. treba oblikovati tako, da bi bil stik z ljudmi najuspešnejši. Industrijsko oblikovanje ja pretvarjanje konstrukcijskih rešitev in komercialnih pogojev v predmete, prilagojene tržišču; tržišče pa sestavljajo ljudje. Pfva oblikovalčeva naloga je torej v tem, da razume in pozna Svoje' tržišče, .da ne spozna Samo to, kaj je na tem tržišču' potrebno danes, temveč tudi to, kaj bo tržišče Zahtevalo in tudi konzu-miralo jutri! Od kvalitete in OBLIKE proizvoda, je že danes izključno odvisna prodaja nekaterih proizvodov, in je cena le spremljevalec. Potrebno pa je naglasiti dejstvo, da pa je izguba nekega podjetja zaradi zgrešenega designa ali zaradi odsotnosti industrijskega oblikovanja njegovih proizvodov lahko Posnetek iz orodjarne tovarne elektromotorjev Železniki občutna, če ne celo usodna! Zato je izbor najbolj primernega oblikovalca za nek določen posel, za neko določeno SOLIDARNOST NA PREPIHU? nalogo, za vsako podjetje izredno važen. Design — industrijsko oblikovanje postaja v tem. neslutenem napredku proizvajalnih sil integralni del rentabilnega poslovanja, in se ga danes nikakor ne more in ne sme več ignorirati!; . ■•. Zaradi vedno večjega pomena designa v vsaki proizvodni organizaciji, pridobiva mesto direktorja designa, oz. po' naše industrijskega oblikovanja na pomenu in vlogi, saj je v VSeh pomembnejših5 industrijskih podjetjih v industrijsko razvitih deželah enakopraven član strokovnega ' kolegija generalnega direktorja ih je obenem! hie-rarhijsko. na istem nivoju z direktorjem proizvodnje in direktorjem prodaje. Direktor industrijskega oblikovanja je direktno podrejen ge- (Dalje na 6. strani) Iniciativa naših organizacij v združenem podjetju za odpravo nekaterih zakonskih določil, v osnovnem zakonu o podjetjih in združenjih podjetij,'je že v obravnavi na vseh republiških in zveznih forumih. S sklepom organov upravljanja ZP . je naša zahteva dobila pravno moč za odpravo prelivanja . sredstev po sili Zakona iz | ene v drugo organizacijo. Pripomniti moram, da so ta naš predlog sprejeli z 'izrednim poudarkom, da je ta naš predlog zahteva, katero pozdravljajo, da je edinstvena, spodbudna tudi. za druge organizacije. Dogodilo se je namreč prvič, , da gospodar.-, ska organizacija zahteva direktno od zveznega, organa, Izvršnega Sveta in Zvezne skupščine Spremembo o tako važnih zakonskih gospodarskih določilih. Proizvodnja ZP v februarju Tovarna Plan v 900 N-din v 000 N-din Izpolnitev % Elektromehanika 17.132 18.424 107,5 Elementi 6.943 6.416 92,4 Avtomatika 4.286 3.482 81,2 Sprejemniki 4.367 2.341 53,6 Aparati 3.178 2.729 85,9 Avtoelektrika 7.184 6.014 83,7 Elektromotorji 1.672 1.094 65,4 Naprave 3:049 1.850 60,7 Elektronika 617 512 83,0 Kondenzatorji 3.169 3.302 104,2 instrumenti 1.312 1.491 113,6 Polprevodniki 1.103 1.061 96,2 Usmerniki 733 890 121,4 Mikron — ' jfj| — PSO-Servis-montaža 852 658 77,2 SKUPAJ PODJETJE 55.600 50.264 90,4 Kakšne izglede imamo, da dosežemo ' to spremembo? Formalni postopek . vloge najbrž ne 'bo zadostoval. Zato pripravljamo posvetovanja na vseh nivojih. Prvi fazgovorieo.se pričeli s Centrom delavskega samoupravljanja ; »Repuibličkog . veča SSJ za Srbiju«. Organizatorji posvetovanja o problemih združenih podjetij so.se v načelu strinjali z našo zahte-.vo.. Z. velikim; optimizrnom smo šji v - razpravo, tudi na Centralni, odbor ZSJ za industrijo in rudarstvo. Zbor je bil sklican na našo zahtevo. Posvet se je-vršil v Beogradu v prostorih Centralnega odbora ZSJ. Predstavniki združenih podjetij širom, goslavije so na tem posvetu zagovarjali svoja stališča. Večina udeležencev, pa so predstavljali združena podjetja .Iz Srbije.' V tej republiki je največ manjših združenih podjetij. Njihova razprava pa se je bistveno razlikovala od naših teženj do te isprenvem-,be zakona. Njihova utemeljitev je sledeča: Solidarno jamstvo odgovarja njihovim organizacijam v končni fazi in trdijo, da je 'to eden izmed garantov; da je poslovanje vseh organizacij v ZP povezano in da s tem veča'Intereš vseh organizacij v sestavu ZP za poslovanje - tudi drugih organizacij. V kolikor -ne ' bi bilo ■kolektivnega jamstva in še nekaterih elementov, bi.imeli 'neko posebno obliko, z zelo 'Slabimi vezami integraci je-in bi; ta oblika bila podobna poslovnemu, združenju. Nada-, lje utemeljujejo, da je ZP pravna celina, katera mora biti tesno' povezana,'.' ker drugače se ne bi pojavljala potreba za tako obliko združevanja gospodarskih ' organizacij. To je eden izmed elementov,. kateri karakteri-zira to obliko v' eno gospodarsko celino. Predložene so tudi vezane kritike na stečaj ené. organizacije v sestavu ZP. Nekateri so mišljenja, da je potrebno omogočiti stečaj organizacije, vendar so to bili posamezniki. Osnovni zakon o podjetjih predvideva stečaj samo'za ZP kot celoto. Zaradi tega bi lahko, organizacija v ZP, ki slabo posluje, povzročila izgubo v breme drugih organizacij) kap se je pri nas dogajalo. - Utemeljitev,;, .k-i,;so jo. zagovarjali', predstavniki iz Srbije, da se'vsaka organizacija z referendumom . zavestno odloči.za .integracijo in s tem tudi za pokrivanje' slučajne izgube. Tako utemeljevanje povezujejo že, z znanimi dokazi, da je tako integrirano podjetje pravna ekonomska celina, ki je čvrsto povezana z ekonomskimi cilji dosežene . integracije.: Nakazovali so tudi nekatere ukrepe pri na-, stali izgubi, npr. dogovorjene kazni ' ali naknadnem obračunavanju škode, začasne .prisilne uprave itd. Učinkovitost takih ukrepov ; ni v našem primeru prišla do izraza. Vsa razprava je potekala v večurnem dokazovanju z naše in njihove strani, dokončnega sklepa pa nismo formulirali: imenovana ' bo komisija, ki bo to nalogo dokončno oblikovala naknadno. Popolnoma v skladu z našimi težnjami pa smo se srečali z enim samim združenim podjetjem Srbije,; in to »Azbest-Cement« iz Popovca pri Paračinu, poleg ostalih ' slovenskih predstavnikov iz Maribora, ki so vztrajno posegali v razpravo in dokazovali enaka stališča našim. Zaradi takega stališča predstavnikov ZP iz Srbije, zaključujemo, da v teh ZP še ni tako razvito delavsko samoupravljanje, niti na nivoju gospodarskih organizacij) . še manj pa v delovnih enotah. Vse pravice so centrali-(Dalje na 2. strani) iz poslovnega poročila tovarne za elektroniko in avtomatiko © Rezultati lanskega poslovanja nezadovoljivi © Izkazani dohodek onemogoča razširjeno reprodukcijo © Vse službe v tovarni bi morale stremeti za znižanje poslovnih stroškov © Potreben je boj za boljšo kvaliteto in ugodnejšo prodajo © Individualna odgovornost — pogoj za boljše gospodarjenje © V preteklem poslovnem letu je tovarna 'za elektroniko in avtomatiko na Pržanu svojo proizvodno nalogo presegla za 27,9 %, oz. dosegla realizacijo v vrednosti 70,428.260 novih dinarjev. Nasproti letu 1965 je bila njena proizvodnja večja za 32,2 %.’ Kljub mnogim težavam med letom, so bili, kot govore podatki, .proizvodni rezultati ugodni, manj ugodni pa rezultati poslovanja, kar bomo skušali na kratko pojasniti, povzemajoč podatke' iz zaključnega. računa tovarne -za leto 1966. Najbolje bo, če se lotimo posamezne proizvodne panoge in pogledamo, s kakšnimi problemi se je delovni ko-' Tektiv srečaval v preteklem letu in kateri so vzroki,, ki so vplivali na manj uspešni poslovni rezultat tovarne. že kmalu v začetku leta je na domačem trgu prišlo do zastoja v prodaji gramofonov. Da ne bi prišlo do prevelikih zalog, se je bilo treba preusmeriti na izvoz, kar pa ni bila za tovarno lahka stvar. Prodor na tuje tržišče je razen hude inozemske konkurence oviralo- tudi to, da maša proizvodnja gramofo- no »Rudi Čajavec« v Banja Luki. Lani je ta proizvodnja pokazala zadovoljive rezultate, je pa sicer dokaj problematična zlasti glede nerednih plačil s strani odjemalca. Glede na precejšnjo Stagnacijo pri prodaji televizorjev na domačem trgu se je pa nov sprva ni bila vsestransko ustrezna zahtevam tujih kupcev. No slednjič je ta prodor vendarle uspel in čeprav pod zelo- neugodnimi prodajnimi pogoji, je lani tovarna na Pržanu skoraj polovico svoje proizvodnje gramofonov izvozila. S tem je sicer nekako izkoristila proizvodne zmogljivosti in nudila delo zaposlenim na tem področju, vendar pa s tem ni dosegla takšnega finančnega rezultata,, kot bi ga bilo želeti. S povečano pozornost j,o kvaliteti in potrebam tujega trga, bi morda bilo možno doseči nekoliko ugodnejšo prodajno ceno, vendar je že pred koncem leta nastala, tudi na. tujem tržišču določena stagnacija pri prodaji gramofonov, kar je nedvomna vplivalo tudi na znižanje izvoznih možnosti tovarne-. V proizvodnji tiskanih enot lani ni bilo posebnih težav, razen občasnih manjših zastojev, ki jih je povzročilo trenutno- pomanjkanje nekaterih tehnoloških pripomočkov. Četrtino- eelotae proizvodnje tovarne na Pržanu predstavljajo! TV enote za tovar- proti koncu leta seveda te mu ustrezno zmanjšala tudi podjetja in je bila na-.osno-potreba po teh izdelkih. vi poslovnih rezultatov celo-Proizvodnja zvočnikov V je prisiljena, zaprositi jih za zaradi pomanjkanja naročil podaljšanje roka za poravna-v drugi polovici leta začela vo teh obveznosti.. Letno prav tako zaostajati - nit . se bi morala »Avtomatika« oisita- stfvi, kar je nedvomno moč- doseženo realizacijo v višini no vplivalo na njen končni- 65,396,064 novih dinarjev, te-po-slovni rezultat. K vsemu daj ugotovimo, da je bil temu pa pomenijo neporav- dosežen koeficient obračanja name obveznosti, nastate žat 3,3. radi neustvarjesega dohodka , Lani -je- porasla1 prpduiktiv-y 'Ptejšnjih letih, še: drug, te- nost na enega zaposlenega zak problem.. Lami tovarna za 46: oz. v L 1965 je na ni uspela, poravnati posojil enega zaposlenega bila s strani tovarn združenega ustvarjena, proizvodna vrednost 55,540 novih dinarjev, pojavlja vprašanje, ali kaže v . to vrsto proizvodnje vlagati nova sredstva za . potrebno modernizacijo, ali- je bolj umestno, da bi jo sploh opustili, ker v letu- 1966' pat 81.510 novih din, medtem ko pa so Se nasproti. L 1965 lami osebni dohodki. v povprečju! dvignili s 462 na 598 novih dinarjev, oz. v povprečju, za 23 % Če bi proizvodnja vse leto tekla normalno im ne bi bilo za-stojev zaradi pomanjkanja ustreznega materiala: — Bilo jih je= 88.708 delovnih ur, ne lim- našim tovarnami vračati s kup.no 861.858 novih dinarjev. . Glede zalog na razredih 35 in. 6 je bilo stanje v t-o- vasrni zar elektroniko im. avto- _________ _ _________ na ravni-, kakršna je, tudlne ' niatiko lani naslednje:, zalo- bi bilo. potrebna tolikšno št e- daje zadostnega dohodka. ge na razredu. 3 So sé med . v ib nadfer — 54-330'____________ škrat- Ñuredile dobave reproduk- letom gibale v, glavnem' v k-a ob nižjih- pronavodmih cijskega materiala so lani pfcviru normativov, porasle so otroških bi bil poslovni re-najhrrje prizadejale proizvod- vrednostno ob kocu leta na zuftat tovarne lahko boljši iin njo elektrolitskih kondenza- tačum tega, ker so dolar pla- dosežen večji dohodek, s torjev, ki jih proizvaja obrat čaffl- po- 38 novih dinarjev, tem--pa- dani ugodnejši pog®- Koefibiemt obračanja- mate- ji. za poravnava« obveznosti naáa. je: bil 4. Pri tem' pa je treba upoštevati-,, da močno bremenijo, zaloge, materiali za neidoči AG, kar velja tudi za razred’ 5. Tudi zaloge na razredu 5 so ostale v nof- v Mokronogu-. Resno urejanje te proizvodnje in na novo vložena sredstva za njeno modernizacijo- in dvig kvalitete pa dajeta- upanje,, da bodo morda že kmalu s temi izdelki lahko uspešno pro- tovarne. Glede na- obstoječi proizvodni program in. težke pogoje za njegov plasmam, -prav tako: pa upoštevajoč vse druge, nemajhne. proŠ-le- drriL na inozemska- tržišča pri okvirih- m s® se gl e- me, bo morala tovarna. »A-v- Solidarno jamstro na prepihu? (Nadaljevanje s 1. strani) zirane na nivoju ZP. Tako obliko pa naši delovni kolektivi zavračajo in smo ta sistem ovrgli z reorganizacijo ZP Iskra v letu 1966, ko smo se z referendumom združili v gospodarsko celino, s samostojnim obraču-, nom vsake' organizacije v ZP. Ta oblika, delovanja ZP Iskra nam je prinesla, veliko večje gospodarske rezultate V letu 1966 kot vsa prejšnja leta poslovanja v klasičnem podjetju. Ob- zaključku naštetih vzrokov in našega dokazovanja lahko upamo, da bodo: spremembe tega zakona izvršene pravočasno: Tehtni vzroki nam- dajo upanje na spremembo, katero v kratkem utemeljujemo s sledečimi dejstvi: 1. Sedanji zakon omogoča prelivanje sredstev avtoma-. lično po šili zakona iz ene organizacije v drugo. 2. Negira čiste- ekonomske, odnose med organizacijami ZP in- daje zelo malo možnosti, da bi vpliv druge organizacije rii 'efekten na ekonomska • dogajanja v teh organizacijah. 3. Negira razvoj samoupravnih organov celo v samostojnih gospodarskih organizacijah ZP. Obenem pa popolnoma onemogoča izvesti decentralizacijo delavskega samoupravljanja po delovnih ali ekonom, enotah. 4. Intenzivnost gospodarjenja je ogrožena, kar je naloga gospodarske reforme. Sredstva, ki se prelivajo iz ene organizacije v drugo nenačrtno, povzročajo težave tudi za tiste organizacije, ki so poslovale rentabilno in gospodarno. Te namreč niso v stanju pokrivati in obenem formirati svoje sklade za modernizacijo svoje proizvodnje, niti za družbeni standard. 5. Dezintegradjske misli se širijo, ker je taka gospodarska politika leglo nesprejemljivih razmerij, ekonomskih teženj in ciljev, našega gospodarstva. Vsi ti našteti vzroki so dovolj zgovornega značaja, da mora zakonodajno telo sprejeti našo. zahtevo. Ostane le vprašanje časa, aktivno poseganje v to razpravo, na vseh nivojih naših, predstavnikov. FRANC HUTTER čemer pa bodo' tudi- dosegli ugodnejšo prodajne cene. Dokaj normalna, je lani tekla medfrekvenčna proizvodnja, za katero, sta odjemalca tovarni »Rudi čajavec« in v skoraj, enakem obsegu tudi RIZ. Tudi dohodek je bil v tej proizvodni panogi lani Zadovoljiv. Dober zaslužek so lani tovarni dajale usluge, zato bi bilo prav, ko- bi njihov obseg glede na razpoložljive zmogljivosti še povečali irr s tem pridobili, sredstva, ki jih potrebujejo in jih- pri nekaterih proizvodnih panogah ni mogoče dbseči. V - svojem lanskem poslovanju je tovarna za elektroniko in avtomatiko', glede na slabo realizacijo prodaje in slab dotok plačil, ustvarila le minimalna sredstva za svoje sklade, v celoti, komaj 788.497 novih dinafjev. Za obseg proizvodnje, kakršna je bila :v letu 1966, .je tovarna 'razpolagala s pre-majhnimi: obratovalnimi sred- de na proizvodnjo obrnile 13,3- krat. Na razredu 6 pa stanje glede na visoke Začetne zaloge, ni bilo preveč ugodno, čeprav s® se med-letom. dokaj: znižale. Tu bi bil potreben, sanacijski kredit za odo is AG. Če primer j amo razpoložljiva obratovalna sredstva- v. letu. 1,966, ki- so znašala 19,708.870 novih dinarjev, z tematika« v letošnjem, poslovnem. letu gospodariti čim bolj. racionalno, Če bo hotela- ob pičlih obratovalnih sredstvih, in tolikšnih obveznosti f doseči ugodnejši poslovni rezultat. To ji pri njenih naporih tudi, .od. srca želimo, saj; je njen delovni kolektiv prizadeven- ‘ ih marljiv in bi že zait® zaslužil: boljše rezultate. — J Iz Otoč V 6: številka- glasila' »iskra« smo pisali o skrbni: pripravi za- letošnji izv.oz. Kolektiv se zasveda, d» jim- izvoz porabiti devize,, ki jih nujno, potrebuje]® ža uvoz reprodukcijskega materiala. V Jeku je izdelava orodij in pogodba s kooperanti. Na zadnji izredni seji UO so bili čTani podrobno seznanjeni z naročilom električnih merilnih . instrumentov za inozemsko firmo. Ker | je Razpisna komisija Združenega podjetja Iskra Kranj Organizacija: TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL razpisuj e prosto delovno mesto! direktorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima. visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali elektro stroke s prakso — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali elektro stroke z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom in s potrebnimi dokazali o izobrazbi naj. kandidati pošljejo na naslov: Razpisna komisija pri ZDRUŽENEM’ PODJETJU ISKRA KRANJ, Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul! Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Strokovni’ kolegij ugotovil, da Bo za to naročilo treba odpreti še nekaj delovnih mest, ki v prejšnji sistematizaciji niso bila predvidena, je UO zaradi nujnosti obravnaval le-ta problem in sprejel sklep; da je- potreben mojster: za instrumente z jedemiin- magnetom, v čigar področje naj bi spadala tudi proizvodnja cenejših' univerzalnih instrumentov. Prav tak® je treba odpreti, tudi delovno mesto »kontrolor«, ki bi opravljal kontrolo- montažnih operacij' na- ihstru«--men tu* BNX1.- Polkvalifieira-ni delavci; ki so bili doslej zaposleni na proizvodnji »Bertram«-, bi prišit na izdelavo novega instrumenta; uvajanje- proizvodnje pa Bi prevzel finomehanik - Specialist. H koncu jo: na predlog proizvodnega sektorja upravni odbor določil garantirane ..grupe, za delovno mesto vseh vrst ročnega varjenja:, posebna ročna dela in točkasto varjenj®, za razna ročna' dela, za- izdelavo Shme-tov, za Urejevanje na sistemu B, za izdelavo elektro-dinnmskih. instrumentov čin za izdelavo preciznih instrumentov. ABC’ I i % Lep izvozni uspeh v februarju V minulem mesecu je znašal seštevek izvoza vseh tovarn 381-562 Solarjev. Glede na februarski plan je to 12,4 odstotkov več, kot je bilo planirano, upoštevati pa je treba, da je bil mesečni februarski plan postavljen zelo nizko — komaj polovico mesečnega povprečja, ki znaša v tem letu 681.95? dolarjev. Z ozirom na vsakoletno približno isto dinamiko, ki zaznamuje v prvem trimesečju leta najnižji izvoz, je dosedanja komaj ?,5 odstotna realizacija letošnjega celoletnega planiranega izvoza docela podobna lanski. Razdelitev po posameznih valutnih področji! je bila v plijMalem mesecu takale: Ma konvertibilno področje smo Izvozili 38,56 %, v vzhodne države SEV 51,99 %, v druge države ¡klirinškega področja pa 9,45 % celotne vrednosti izdelkov. Opazili je ponoven razkorak med planiranim in realiziranim izvozom glede valutnih področij. Na račun konvertibilnega izvoza je večji izvoz' v vzhodne ¡države SEV. Na izvozni listi je bilo to pot le 20 držav, torej nekaj manj kot običajno. Prvo mesto v našem izvozu je zavzela Romunija, nato pa slede Zvezna republika Nemčija, Nemška demokratična republika, Češkoslovaška, Turčija, ZDA, Anglija, SSSR, Liban in kot deseti Sudan. • Posamezne tovarne so v februarju takole prispevale k izvozu: Tovarna Izpolnitev (%) Aparati 90,56 Avtoelektrika 171,22 Avtomatika 681,27 Elektromehanika 51,66 Elektromotorji 175,83 Elementi 125,19 Instrumenti 119,94 Kondenzatorji 96,13 Polprevodniki —- Sprejemniki 65,19 Usmerniki 1,20 Področja izvoznega oddelka P SO so bili takole udeležene pri februarski realizaciji: Področje Izpolnitev (%) ZDA SEV Turčija Zahodna Evropa Ostale države 54,78 180,35 44,31 119,24 93j65 Skupaj: 112,04 Presej manjši izvoz kot je bil planiran imata le pod: ročje ZDA in Turčija. Od tovarn ELEKTROMEHANIKA ni izpolnila izvoznih obveznosti, ker ni izdelala naročenih kinoprojektorjev. Krivdo nosi kooperant, ker ni pravočasno dobavil naročenih- polizdelkov. Manjši izpad so imeli tudi SPREJEMNIKI z Tadijskimi sprejemniki zaradi tega, ker ni bilo na razpolago vsega, reprodukcijskega materiala. Pii USMERNIKIH pa iranski kupec ni odprl akreditiva v 'določenem roku. Seznam izvoznih izdelkov je ostal v bistvu isti. Naj-večje vrednostne postavke so prispevali elektronski sestavni deli, elektromotorji, avto-' električna oprema, električni gramofoni in števci. Na splošno smo lahko s februarsko realizacijo izvoza ■zadovoljni, pričakujemo pa, da bo izvoz v naslednjem mesecu še bolj narasel in se tudi bolj premaknil v konvertibilno področje. -KM- Nedavno posvetovanje o elektronskih računalnikih v Ljubljani je zasledovalo težnjo povezati vse uporabnike obstoječih programskih miz v državi za obdelavo raznovrstnih podatkov v najbližjih elektronskih računskih centrih. Na sliki: delo na eni izmed programskih miz Iskra na svetovni razstavi v Montrealu Letos 1. julija praznuje Kanada .stoletnico osamosvojitve. V ta .namen bodo Kanadčani organizirali tudi. svetovno razstavo v Montrealu, ža katero menijo, da bo v primerjavi z dosedanjimi najlepša in najobsežnejša. , Na svetovni razstavi, ki bo trajala neprekinjeno pol lfe-ta, od 28. aprila do 27. oktobra, bo sodelovalo 70 narodov, med drugimi tudi naša država, V posebnem paviljonu, ki so ga zgradili po zamisli in projektu zagrebškega arhitekta Srečka Rihterja bo celoten pregled-najpomembnejče povojne jugoslovanske us tvarjalnosti od kmetijstva do turizma. Pri panogi industrije so bila povabljena k sodelovanju samo nekatera Izbrana podjetja v državi, med drugimi tudi ISKRA. Po sporazumu z glavnim projektantom našega dela razstave in v dogovoru s . komisariatom za svetovno razstavo, zastopništvom v Beogradu je PSO odposlala že v začetku januarja prek. INTERPUBLIC A v Zagrebu naslednje eksponate: osciloskop MA 4006, RÇ ge- nerator MA 3616, nastavljivi transformator MA 4600, električne, gramofone GK 32 Gallus, Ga. 30 in šasijo GK 39, nadalje UKP 5, anteno za UKP 5, kombi 06/H z obema embalažama, telefonski aparat ATA 31, radijski sprejemnik OPATIJA FM/08 stereo, dva kinoprojektorja KA-12 in kolekcijo elektronskih sestavnih delov, medtem ko bo naš zastopnik- v Ameriki odposlal tudi kolekcijo elektromotorjev. Vsi naši eksponati bodo razstavljeni v posebnih vitrinah z zrcali (ogled od vseh strani) in našo zvezdo,, na- pisi bodo v angleščini. Obiskovalci razstave bodo imeli na voljo tudi dovolj prospektov o posameznih -eksponatih in nasploh proizvodnih panogah našega ZP podjetja. Poleg vitrin bodo tudi tri velike barvne fotografije naših objektov. Vse stroške razstave bo poravnala federacija. Če naj verjamemo- prireditelju, si lahko štejemo v čast, da je bilo naše podjetje izbrano izmed štirih v državi kot eno izmed vrhunskih ha celotnem področju industrije. Marjan Kralj . 0 poslovanju z literaturo ZP-ISKRA Zaradi boljšega poznavanja dokumentacijske in informativne službe v ZP — ISKRA, načina poslovanja in uslug, ki jih ta služba nudi vsem delavcem našega podjetja, smo se namenili, da napišemo kratko navodilo. Vsi delavci našega podjetja, ki jim je potrebna literatura na njihovem delovnem mestu pri reševanju neštetih tekočih problemov, kakor tudi za izpopolnjevanje svojega znanja, lahko uporabljajo bogate informativne fonde o literaturi in knjižnico. Dokumentacijska služba danes tekoče zasleduje številne inozemske in domače strokovne revije in sistematsko zabeleži vse interesantne dokumente po strokah v obširne kataloge in biltene. Informativna služba pa s pomočjo kartotek in referatnih biltenov črpa podatke za najrazličnejše probleme. NAVODILO O POSLOVANJU Z LITERATURO V ZP — ISKRA Oddelek za dokumentacijo opravlja vsa dela v pogledu poslovanja z literaturo za celotno ZP — Iskra. Oddelek za dokumentacijo se nahaja v Zavodu za aytoniaiizacijo — Ljubljana. OBSEG DELA —Informacija — dokumentiranje — prevajanje — knjižnica ' — naročanje literature — evidentiranje literature — izposojanje literature — razdolževanje literature — nabava dnevnega časopisja (ekonomsko-finančno pravnega značaja). informacije Informacije o literaturi posreduje oddelek vsem članom ZP - Iskra na ustmeno ali pismeno zahtevo. Pismeno zahtevo za podatke o literaturi 'pošljejo naročniki na posebnem obrazcu »Naročilnica. za dokumentacijsko informacijo«. Priporočljivo je, da zahteva razvijalec, preden prične z razvojem novega izdelka ali nove variante, kompletno informacijo o literaturi, o zadevnem izdelku. Informacije so lahko tudi usmerjene; v tem primeru posreduje oddelek vse najnovejše podatke o literaturi uporabnikom takoj, ko dokumentacijska služba zasledi članke ali knjige, ki 90 zanj •interesantni. Uporabniki, ki se zanimajo za te vrste informacij, dostavijo zahtevo pismeno ali ustmeno s toč- nim opisom interesnega področja, ... Tekoče;, informacije- o literaturi pa prinaša »Bilten dokumentacije«,. ki izhaja mesečno in so v njem objavljeni vsi članki, , nove knjige, standardi in drugo. - DOKUMENTIRANJE formativni službi za iskanje podatkov o literaturi. PREVAJANJE Oddelek prevaja na zahtevo članov ZP - Iskra iz angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika ter obratno. Zahtevo napišejo interesenti v obliki dopisa, ki ga naslovijo na Iskra — Zavod za avtomatizacijo, Od- delek za dokumentacijo, .Ljubljana, Tržaška c. 2. KNJIŽNICA Knjižnico ' Sestavljajo priročne .knjižnice, pri poslovnih enotah in glavna knjižnica; ki se nahaja v ZZA — v oddelku za dokumentacijo, PRIRUCNE KNJIŽNICE zenje revij po vseh. delovnih enotah svoje organizacije, posredujejo enostavne informacije, evidentiraj o dnevne časopise, ki so naročeni za organizacijo, sprejemajo, naročila literature in vodijo interne deziderate. GLAVNA KNJIŽNICA Glavna knjižnica se nahaja v Zavodu in skrbi za pravilno poslovanje priročnih Članki iz revij, knjige, prospekti in drugi dokumenti so klasificiram po Univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK). Izbiro člankov pripravljajo dokumentalisti oz, strokovnjaki iz ZP - Iskra m ZZA. Klasifieirane članke urejuje oddelek v informativno kartoteko, -ki je osnova v in- Pri večjih organizacijah .se nahajajo priročne knjižnice, ki poslujejo po navodilih -in enotnih principih glavne knjižnice. Priročne knjižnice vodijo kataloge knjig, informativne kartoteke, izposojajo literaturo, skrbijo za kro- Mnenja in razmišljanja o problemih v Železnikih V sedmi in osmi številki glasila »Iskra« smo objavili nekaj mnenj o problemih, ki -tarejo kolektiv tovarne elektromotorjev — Železniki. V prvem članku smo navedli odnose, vpliv nekaterih vodilnih delavcev na DS, pomanjkanje raznega materiala, v drugem članku pa odgovor vodstva nabavne organizacije ZP o težavah zaradi pomanjkanja finančnih sredstev s strani tovarn za nakup deviz, h.koncu pa smo se dotaknili tudi različnih mnenj o specializaciji to je le domneva, vendar bi in o krivdi zaradi upadanja naročil v letu 1966. Splošno, se kolektiv brez tega spodns-mnenje: »tovarna je bila uspavana od lepih rezultatov spe- 'ljaja izognil očitku krivde, cializacije«, ki je bilo zabeleženo v Zaključku članka j— je čeprav mnogi vedo, da vee-verjetno, le da nihče ne pokaže na tiste, ki so to »uspa- ja odgovornost in tudi kriv-vanje« povzročili oz. mileje rečeno — dopustili da, če hočemo povedati res- nico, leži nekje drugje. izdelavo posameznih delov operacij in sestavov pripomogli k negativnemu odzivu ¡kupcev. S tem pa seveda Še ni rečeno, da bi kupci, če bi bila preizkušnja motorjev v redu, iste' tuidi naročili. Ne, že takrat, ko je imela specializirana tovarna, ‘ki so jo postavljali: kot »ideal« bodočih,tovarn — dovolj naročil, je bilo mnogim znano, da obstaja za specializirano tovarno stalna nevarnost, če ima le enega večjega kupca.. V svetu je to jasno: 30 odst. — in hič več kapacitet ne sme zasesti en kupec. Tudi to -Vprašanje so zastavljali delavci na' sindikalnih konferencah pred leti v Železnikih. Da, delavci — kot neposredni proizvajalci eo se bali tega, kar je zdaj. Bolj so še zavedali posledic bz. tega, kar se je zgodilo, ko je ameriški kupec izdatno znižal naročilo — kot marsikdo v »Iskri«, ki je danes, dejansko tudi odgovoren. Spomnimo se vprašanja na DS podjetja, ki je bilo' postavljeno prav zaradi tega problema ob razpravi, da naj bi motorčke izdeloval tudi »Mikron«. Takrat je bil dan odločen odgovor, da ni nobene bojazni, da bi naročil zmanjkalo iri da bosta imeli obe tovarni še preveč dela. ..... To je bil začetek »uspavanja«, vendar danes tisti, ki so tako govorili, ne marajo o tem nič slišati... Pozabljeno ... Oziroma, kot je naša navada: »Kaj bi pogrevali zgodovino?!« Če tehtamo vzroke in posledice, tedaj moramo reči, da inozemski kupec začasno ni odpovedal naročil zaradi kvalitete, pač pa zaradi zastoja; prodaje teh vrst: motorčkov na inozemskem trgu. Zdaj se njegova naročila •spet večajo! Delna 'krivda kolektiva pa je bila v tem, da so bili nekaterim drugim interesentom,' morda tudi bodočim kupcem poslani -vzorci, od katerih so bili nekateri . površno; izdelani. Pri tem se lahko vprašamo, kako je mogla, uprava tovarne ta spodrsljaj dopustiti oz. kako so na to gledali strokovnjaki, ki so za . kvaliteto odgovorni. Vsekakor pa senca krivde pade tudi na vse ' tiste delavce, ki so- s površno ■1 1111 Pifgg »Jli a Na sindikalni konferenci je balo dosti neizgovorjenih misli,‘o čemer smo že pisali,-Nekaj, kar je balo na moč opazno, pa so bili prazni stoli v; prvi' vrsti, Tam so v prejšnjih letih, v dobi, ko je tovarna elektromotorjev v Železnikih , predstavljala zgledno, in specializirano tovarno, sedeli zastopniki sindikatov drugih tovarn in vodstva združenega podjetja. Letos, , ko bi kolektiv tako nujno, potreboval‘ Spodbudno besedo, ni bilo, nikogar!? -> • Molk. ni' bil le skrb za bo-: dočnost, molk je bil hkrati ; tudi obtožba do vseh tistih, ki svojih, nalog niso izpolnili Mnenje, da bo kolektiv v Železnikih uspešno prebrodil krizo le z zavestno disciplino in odgovornostjo, mora biti vsakomur vodilna misel — Slika je posneta v produkciji tako kot bi bilo prav im potrebno,- tako v tovarni kot tudi izven tovarne. V kasnejših razgovorih je padlo dokaj očitkov tudi na račun nekaterih strokovnih služb, vendar vse kaže, da 'so še vise': misli; .strnile predvsem na ;.potranjb^' sanacijo odnosov. 'DovOlj bo, "če napifl šem besede, ki sO bile javno povedane in . ki so se glasile takole: »Nehajmo z »žagari-jo«!« ... Odločna roka., in ‘brezkompromisen red eta nam nujno potrebna, če hočemo uspevati! Disciplino, red in odnosni mora kolektiv sam urediti,j pri finančnih problemih, na» ločilih; programu ipd., pa jal nujno,' da jim pri: tem porna^.; ga jo vse zadevne Službe ■§£$; PSO' in upravi združenega'.' podjetja, kajti v tem bo ko-' lektiv čutil resnično poveza« vo. in smisel integracije. ; j B en I Značilnost sind. konference v Železnikih: anonimna — preveč osebna vprašanja in obtožujoči »molk« Kadrovska komisija ISKRA —obrat »Stikala« razglaša prosto delovno mesto VODJA KALKULACIJ Pogoji: Strojni inž. I. ali II. stopnje s 3 letno prakso ali strojni tehnik s 5 letno prakso. Prijave sprejema kadrovski oddelek ISKRA — obrat »STIKALA« Kranj, Savska c. 14, do 31. 3. 1967. knjižnic ter opravlja naslednja dela: — centralno nabavlja vso literaturo (razen dnevnega Časopisja) — vodi centralno evidenco vse naročene literature (dezi-deiat) — vodi centralno evidenco vse literature Knjige: inventarna knjiga, avtorski katalog, UDK — katalog ter naslovni katalog. Revije: naslovni katalog Prospekti in katalogi: UDK — katalog in po naslovih firm. Monografije, fotokopije in ostalo: inventarna knjiga — vodi centralno evidenco Izposojanja in razdolževanja literature. NAROČANJE LITERATURE Vso literaturo (razen dnevnih časopisov) naroča pri dobaviteljih za celotno ZP -Iskra glavna knjižnica ZP v Ljubljani. Naročila zbira glavna knjižnica direktno od uporabnikov odnosno prek priročnih knjižnic. Literaturo naročajo interesenti v obliki dopisa ali naročilnice svoje organizacije, če je literatura ozko specialna in jo je organizacija dolžna sama plačati. Dopis oz. naročilnica mora biti naslovljena na Iskra — ZZA, Oddelek za dokumentacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2; vsebovati pa mora točne bibliografske podatke o literaturi. Organizacije, ki imajo priročne knjižnice, dostavijo naročila za literaturo v dveh izvodih direktno v priročno knjižnico. Priročna knjižnica posreduje original naročila naprej oddelku za dokumentacijo, obdrži pa kopijo za svojo interno evidenco. Glavna knjižnica naroča literaturo pri raznih založbah ter vodi centralno evidenco knjig, revij, prospektov in katalogov ter fotokopij. Knjige lahko naročajo interesenti skozi vse leto, revije pa je možno naročati le enkrat na leto, to je vsako jesen. Vsako leto dostavi oddelek za dokumentacijo v ta namen seznam revij, ki so naročene v tekočem letu, da se uporabniki. nato odločijo za ponovno naročilo, oz. revije črtajo ali’ pa dodajo nove. Revije se naročijo večji; del v enem izvodu, izjemoma pa tudi v več izvodih, če je interesentov za neko, revijo zelo veliko. Istočasno navedejo interesenti tudi tiste revije, ki jih želijo prejemati v »kroženje«. EVIDENTIRANJE LITERATURE Knjige: vsaka knjiga je zapisana v centralni inventarni knjigi pod tekočo številko, ki se jo vpiše tudi v knjigo. Vsaka knjiga je signirana ter je njena signaturna številka vpisana v knjigi. Signatura knjig bazira na UDK in je osnova ’ za postavitev knjig na police ter za izposojanje. Vse knjige so zavedene v avtorskem, UDK in naslovnem katalogu. Glavna knjižnica vodi vse kataloge, inventarno in sig-naturno knjigo, dočim vodijo priročne knjižnice; le kataloge. Revije: vsaka revija -je signirana in dobi ob prispetju v Zavod signaturno številko, ki bazira na naslovih revij. Vsak naslov revije ima svojo številko skozi vse letnike. Za revije Se vodi evidenca v 'obliki kartotek, kjer je navedeno, katera številka in kdaj je prispela v knjižnico. Frospekti in katalogi: vse prospekte in kataloge se vpiše na kartoteko po firmah. Za vsako firmo se vodi posebna kartoteka. Vsaka firma pa dobi tudi svojo signaturo (znak), ki bazira na abecedi in se jo vpiše. na kartoteko firm. Istočasno pa se vodi tudi kartoteka po UDK (strokah). Monografije, fotokopije in ostalo: vse monografije in fotokopije so vpisane v inventarno knjigo pod tekočo številko, ki jo napišemo; tudi na dokument. IZPOSOJANJE - LITERATURE Glavna knjižnica izposoja literaturo vsem članom ZP -Iskra. Neposredno • izposoja vsem članom ZZA, posredno pa vsem organizacijam prek priročnih knjižnic oz. pred-, stavmkom, ki v okviru neka organizacije odgovarjajo za literaturo. Glavna knjižnica vodi centralno evidenco iz-; posojanja po literaturi in po uporabnikih. - Priročna; krijižr riica je v glavni knjižnici na-; vodena kot uporabnik. Priročna knjižnica, vodi evidenco izposojanja za vse knjige, ki se nahajajo pri. njej in tudi' za tfcte.j. 'ki. si jih začasno izposodi V glavni knjižnici, ali drugje.’ Organizacije ši naj izposoju-. jejo knjige le v- svojih priročnih , knjižnicah oz. pri predstavniku, ki v njihovi organizaciji skrbi za poslovanje z literaturo, izjemoma lahko tudi neposredno .pri glavni knjižnici, kar pa- morajo kasneje sporočiti svoji priročni knjižnici ali pred-- Naš razcfóvor Februarska proizvodnja y v »Elektromehaniki« Investicijsko vzdrževanje in povečana vlaganja v prospekte in reklamo so utemeljena nujna,' zato so povečani izdatki za propagando pdtreb- Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS obrata »Stikala« v Kranju — tov. MAKS PERKOVIČ VPRAŠANJE: Na zasedanju DS 21. februarja, so člana največ razpravljali o investicijskem vzdrževanju osnovnih sredstev, tekočem vzdrževanju osnovnih sredstev, vodi in stroških za reklamo in propagando. Menite, da so bili predlogi za povečanje zadevnih stroškov z ozirom na občo štednjo pri poslovnih in ostalih stroških utemeljeni? ODGOVOR: Priznani, da sem bil nekaj časa mnenja, da je nepravilno,, če se stroški kar nekje določajo, vendar so bila pojasnila zadovoljiva. Predlagano povečanje sredstev za investicijsko vzdrževanje je razumljivo,‘ ker vzdrževanje stavbe z ozirom na ločeno lokacijo, za-, hteva več sredstev. Zaradi izrabljenosti strojnega parka je več kot potrebno zvišati izdatke za tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev. Ker obrat nima industrijske vode za umivanje . in kompresor, je povečanje stroškov v ta namen utemeljeno. Vsi se zavedamo, da igra reklama v. . gospodarstvu veliko vlogo. Izdaja novih prospektov je DOPISUJTE V »ISKRO«! na vrednost 18,424.705 N din, kar je zelo. ugoden rezultat, saj je bil v preteklem letu le. hi, čeprav, se naša propagan- ##- vxk?t(fe^ * bilo da z ozirom na visoka vlaga- doseženo več kot 17 milijo-hja v te namene pri dragih nov N din proizvodnje, do-podjetjih, še zdaleč ne more čim se prek 18 milijonov ni meriti z njihovo reklamo. ' povzpel noben mesec. V fe- V februarju je bila doseže- bruarju Je bila proizvodnja •za 5 °/o- višja ;kbt lani v najboljšem mesecu, to je j juniju. Ce pa primerjamo proizvodnjo na delovni dan, potem- : je, bilo v februarju na en dan narejenega . za 8% več kot lani v najboljšem mesecu. Brez dvoma je lep uspeh, če smo letos že v februarju skoraj, dosegli povprečno ifiesečno proizvodnjo po letnem planu. PROIZVODNJA V FEBRUARJU 1967 DE Izvrš. % Rotacijski stroji 101,7 Montaža števcev 108,1 Obrat stikal 115,4 Kinoakustika 118,1 Telefonija 92,1 Urni mehanizmi 59,1 Proizvodne usluge — Naprave 110,4 Produkcija 133,3 Orodjarna 208,9 Skupaj 107,5 šena proizvodnja precej 'zmanjšala. OBRAT STIKAL je tudi v februarju zelo presegel meg sečno zadolžitev, čeprav ja bil izgled v začetku meseca zaradi nekaterih uvoženih sim. rovin precej: kritičen., Proti koncu meseca je stekla tudi montaža enopolnega avtoma; ta, za katerega prej nismo: imeli bakelitnih delov. KINOAKUSTIKA je v fe-j bruarju delno nadoknadili izpad v januarju. Predvideno je bilo, da bo v februar; ju nadoknadila ves izpadj kar pa hi uspela. Celoten manjko v januarju bo nado» knaden v marcu. OBRAT ATN v februarju mesečne .zadolžitve. ni dosegel, čeprav bi bilo to: njo-; goče. Poudariti moramo, da je v tem obratu premalo ‘skrbi za izvrševanje proizvodnih' obveznosti in da je premalo sodelovanja med posamezni; mi službami. Posebno kritič; na je prva polovica meseca* ko ,je realizacija proizvodnje izredno'nizka, ko pa se bli; ' ža konec meseča, obrat šele začne resno delati. Tudi v, februarju- je bilo polovico proizvodnje dosežene v zadnjih dneh. V kolikor bi - sh enako resno delalo že prve dni v mesecu, bi bila lahko , dosežena, vsaj ; 12tj %" višja proizvodnja. , OBRAT MEHANIZMOV V, DE ROTACIJSKI STROJI je v mesecu februarju izdelovala EVS-10 in KVS-06, poleg tega pa Še manjše količine drugih strojev in nekaj rezervnih . delov. Nekoliko manj' kot' predvideva plan, je bilo'izdelanih EVS-10, ker zaradi pozne dobave. ~. jekla produkcija ni uspela pravočasno izdelati gredi. -OBRAT Š-TEVCEV je. v fe- LIPNICI je v febr.uarj.u, ra-i bruarju izdelal ‘največ eno- zen-enega dne, redno dobav« faznih števcev. Zastoji, ki so v prejšnjih mesecih nastajali na trakovih, so so v februarju zelo zmanjšali. Poleg tega je bilo dovršenih, .tudi pre- videne tokovne- Ijal šteyilčnike montaži štev-; |cev. Plan eksterne proizvod-; nje ni bil dosežen, ker. nis8 (Dalje na 6. strani). V Zavodu za avtomatizacijo so Naš uvoz v februarju ustanovili planinsko sekcijo V' začetku preteklega de-. cerobra sp v Zavodu za avtomatizacijo dosedapjim .sekcijam, o katftrih. Senj in tja zapišemo v našem- glasilu kako kratko vest, dodali še novo planinsko. Le-to eo ustanovili na pobudo nekaterih ljubiteljev naših platin, ki se niso zmotili v trditvi, da je zlasti med mladimi člani kolektiva, kljub obilici drugih »kon jičkova in možnosti za izživljanje v prostem času, precej tudi takih, ki jih pogostokrat zvabijo v svoje nedri naše lepe planine. V pičlih treh mesecih ob- stoja te planinske sekcije, Že lahko spregovorimo nekaj o njenem delovanju in zadovoljivem številu aktivnih članov. Doslej jih v sekciji aktivno sodeluje nekaj nad dvajset, vendar čakajo pristop še novih članov. Kako je z delom planinske sekcije v ZZA nam je na kratko pojasnil njen tajnik, Marjan Vernik, M je sam velik ljubitelj planinskega sveta, hkrati pa tudi eden izmed pobudnikov za aktivno planinsko udejstvovanje v ZZA. Tov. Vernik je dejal, da so v sekciji sklenili tako imenovano »mrtvo«, to je zim- SIMPOZIJ O... {Nadaljevanje s 1. strani) nersjnemu direktorju in je njemu tudi neposredno odgovoren, To pa je potrebno za-.radi tega, ker direktor desig-na ni odgovoren samo za oblikovanje izdelkov, njihove embalaže, ali oblikovanje publicitete, temveč' mora voditi celotno politiko designa: design hišnega stila, desjgn pisarniškega pohištva in opreme, design izložbenih oken, design proizvodov, embalaže in sredstev, ekonomske propagande. Zakaj torej toliko besedi o industrijskem oblikovanju? Po besedah g. Farra je za to mnogo razlogov, vendar je med njimi najosnovnejši in obenem temeljni razlog: POTREBA INDUSTRIJE ZA POVEČANJEM KONKURENČNE SPOSOBNOSTI in -to posebno na zunanjih tržiščih. »Design je skupen faktor konkurenčne sposobnosti. Strokovno upravljanje industrijskih oblikovalcev in designa, je torej postalo neizbežno. Ce se hoče več za- služiti na kapitalu, investiranem v noye materiale, nove tehnološke, postopke, tovarne, biroje in sisteme marketinga, potem je treba preeiznejšega uporabljanja pravilnega strokovnega industrijskega oblikovanja proizvodov.« . Db poslušanju teh britanskih strokovnjakov se mi zdi, da smo mi v Iskri še prav pa začetku velikega boj.a za pravilno funkcionalno, kvalitetno in estetsko oblikovane proizvode z napisom Iskra. Vendar začetek je tu, uspehi so yidni, treba je obiikovai-’ cem "dati z razumevanjem za njihovo delo, ki je v korist nas vseh, več sredstev na razpolago, da se oddelek še Ojača številčno in kvalitetno. KAJTI MOTO DANAŠNJEGA ČASA VSE BOLJ TRKA na! VRATA TUDI ISKRI: brez kvalitetnih in odlično oblikovanih izdelkov ne bo mogoča prodaja industrijskih proizvodov niti doma, kaj šele v inozemstvu! I. S. Februarska proizvodnja... (Nadaljevanje s S. strani) Na letošnjo proizvodnjo lahko gledamo še bolj optimistično, če primerjamo po stalnih cenah uspeh letošnjega leta' z lanskim januarjem in februarjem. PRIMERJAVA FEBRUARSKE PROIZVODNJE 1966 IN 1967 (PO STALNIH CENAH) Izvrš. DE ■ % . Rotacijski stroji Montaža števcey Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Urni mehanizmi Beli za avtom. Deli^za PE Proizvodne usluge Naprave Produkcjja delov Orodjarna Skupaj 193.3 107,9 174,6 131,1 141.3 331,0 125,2 "l38Žf V vseh panogah je proizvodnja letos višja kakor lani. Najmanjše,-je povečanje ,pri rotacijskih strojih, kjer višja proizvodnja zavisi od možnosti prodaje. V kolikor bomo v letošnjem letu težave, ki se bodo v proizvodnji nedvomno pojavljale, uspeli reševati vsaj tako dobro kot v preteklem letu, lahko pričakujemo, da bomo ‘v letošnjem letu prebrodili težave, v katere smo padali prejšnja Jeta. Poleg racionalizacije proizvodnje in nabave nam lahko v največji meri pripomore k boljšemu finančnemu rezultatu višja proizvodnja. Boljši finančni Uspeh pa nam edini lahko pripomore k večjim osebnim dohodkom! . Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. sko sezono predvsem posvetiti raznim predavanjem o planinah pri nas in v zamejstvu, na pomlad in poleti, pa nameravajo, v skladu z denarnimi možnostmi pač, organizirati planinske ture- in izlete, zlasti za člane sekcije, pav tako pa tudi za ostale člane kolektiva, če bodo za to navdušeni. Doslej je planinska sekcija organizirala že štiri predavanja, spremljana z diapozitivi. Ta predavanja jim je pomagalo izvesti Planinsko društvo Ljubljana-Matica, kamor, je sekcija vključena in kjer ji pomagajo pri njeni dejavnosti. Razen teh predavanj, ki so jih imeli nekateri naši znani planinski in alpinistični delavci, so v okviru mlade planinske sekcije pred nedavnim imel} tudi strokovno predavanje o hoji y planine v zimskem času. Konec januarja se je 8 članov planinske sekcije ZZA, pod vodstvom -članov Gorske reševalne službe v Kranju, ■udeležilo zimskega vzpona na Storžič, da bi se tako tudi praktično spoznali z gorami pozimi. Seveda vodstvo planinske sekcije ne namerava razvijati nekega vrhunskega alpinizma, pač pa predvsem med svojimi člani pomagati k organizaciji planinskih tur, v katerih naj bi sodelovalo, kar največ članov sekcije, pa seveda tudi drugih članov kolektiva, ki imajo veselje do gomištya. Vrli planinci. ZZA imajo za sedaj na razpolago edino le skromna sredstva, ki se nabirajo od članarine. Le-ta znaša letno 1.200 starih dinarjev na člana, upajo pa, da bo nekaj sredstev za njihovo dejavnost prispevala tudi sindikalna organizacija ZZA, katero .so v ta namen že zaprosili.' Poleti nameravajo organizirati skupinske planinske izlete članov sekcije, če pa bo dovolj zanimanja, pa tudi, množični izlet ostalih članov delovnega kolektiva, verjetno v vrhove Julijskih Alp, »če me bomo v. prevelikih denarnih težavah,« pravi tajnik sekcije, Marjan Vernik, »bomo morda pozneje kdaj obiskali tudi kako goro v bližnji tujini, kot na primer Veliki Klek v Avstriji. Toda — to so za zdaj le še pobožne -želje. in verjetno se bomo še precej časa morah zadovoljiti z vrhovi naših planin!« Komaj tri mesece sekcija deluje, pa že imajo nekaj pokazati. Zato planinskim entuziastom v Zavodu za avtomatizacijo želimo še veliko uspehov, pa vsaj minimalna denarna sredstva, da bodo kar največ iz svojega programa lahko dosegli. J. Pri panogi železne metalurgije so železarne dobavljale v .minulem mesecu pogodbene zaostanke jz prejšnjega leta in naročila za prvo trimesečje. Čeprav je jeseniška Železarna poslala v februarju skupaj 200 ton materialov, je še vedno v zaostanku (povprečno za 45 dni) s hladno valjanimi trakovi debeline manj kot 1 mm. Tovarna kasni z dobavami zaradi okvare stroja, NO pa je morala nadomestiti trakove z dekapi-rano pločevino.- Zelo optimistična je vest pri neželezni metalurgiji, da bo Valjarna bakra v Sevojnu izdelala in poslala v mar.cn celoten naročen material za prvo trimesečje. Nekoliko podobno je s kositrnimi proizvodi. V februarju jih je prispelo na skladišča od celotne količine že 80 %, ostanek bo sledil v naslednjem mesecu. Precejšnje težave ima NO s silumini, ker zahteva proizvajalec predplačilo in aluminijevi trakovi, ki tudi kasne ter komaj pokriyajo proizvodnjo. ^ Pri isti panogi se je ponovno zaostril položaj s srebrom. Pri panogi elektroindustrije je NO dosegla pri tovarni FKS letni zagarantiran kontingent lakiranih žic v toži 374 ton dimenzij do 0,4 mm in posebej profilae žice, medtem ko bo za potrebe naših tovarn še vedno primanjkovalo približno 40 ton lakiranih žic dimenzij od 0,41 do 6 mm. Podobno kot lani bodo naše tovarne dobile še dodatno količino 40 ton lakiranih žic S pogojem, da podjetje odpošlje proizvajalcu odpadni baker v isti teži. Vse navedene količine poizdelkov je NO razdelila enakomerno na 2., 3. in 4. trimesečje. Nasprotno tovarna ELKA ni hotela potrditi "celoletnega kontingenta in je sprejela samo kvartajile specifikacije v višini 25 do 49 ton žic predvsem tanjših dimenzij pa tudi vseh vodnikov do 25 mm2. Z drugimi .proizvajalci NO nima težav, dobave prihajajo na skladiša v predvidenih rokih in količinah. . Sporno je še vedno' vprašanje noyih cen za lakirane žice. Kot znano sta tovarni FKS in ELKA predlagali Zveznemu uradu za .cena odobritev novih, višjih cen. Pristanka za povišanje ceri pa nista podpisali ISKRA in EL Predlog je namreč izrecno navajal, da se kupei ob podpisu pogodbe odpovedujejo morebitnemu povišanju cen lastnih proizvodov. Na ta pogoj NO seveda ni pristala, zato zvezni urad ni dal dovoljenja za povišanje cen lakiranim žicam. Jasno ja, da s tem še ni. definitivno zajamčene sedanje cene tem polizdelkom, ker je cena uvoženega bakra s 1470 do 1575 S dinarji še vedno precej yišja od cene 1 200 S dinarjev za tono domačega. Vsekakor -obe tovarni še vedno vztrajata pri svoji zahtevi, nasprotujoče Stališče NO pa ne vpliva na dobave lakiranih žic iz obeh tovarn. Obračunana vrednost uvoza v minulem mesecu je znašala 414.463 dolarjev, nekaj več kot za pol milijona1 dolarjev pa je materiala še na poti. Karakteristično za ta del dobav so zaostala plačila, ki jih NO ne more poravnati zaradi pomanjkanja dinarjev. Zaloge reprodukcijskega materiala in' surovin na razredu 3 so se v januarju znižale za 2,273.240 N dinarjev, so pa še vedno precej večje kot predvidevajo normativi sanacijskega programa podjetja. M. K. } IZ »ELEKTROMEHANIKE« Preveč nezgod zaradi neizpolnjevanja varnostnih predpisov e ČEPRAV SE JE SKUPNO ŠTEVILO NEZGOD V PRIMERJAVI Z LETOM 1965 ZNIŽALO, SE VEDNO PREVEC NEZGOD PRI DELU ® 7,186.000 S DIN IZPLAČANEGA NADOMESTILA OD ZARADI BOLOVANJA OZ. KOT POSLEDICA NEZGOD Kranjska tovarna ima dobro vpeljano .službo za. varnost pri delu. Oddelek, ki ga delavci najbolj poznajo pod kratico HTV in ki spada pod družbene službe, ima med drugim tudi nalogo, da pravilniki, ki vsebujejo - razne odločbe Zakona o varstvu pri delu in interne določbe — niso le kos papirja, pač pa, da se člani kolektiva po njih ravnajo. Skrb tega oddelka je tudi v tem, da delovni prostori, predvsem pri strojih in zdravju škodljivih delovnih mestih niso izpostavljeni nevarnostim. Razumljivo je, da nezgod ni moč popolnoma odpraviti, vendar statistika kaže, da nepazljivost in izii gravanje varnostnih predpisov vsako leto preveč mo& no izstopa od drugih nezgod. V letnem poročilu beremo, da se je v letu 1966 pripetilo v »Elektromehaniki« 239 obratnih nezgod, za kar je bilo izgubljenih 2.533 delovnih dni. Poleg nezgod v tovarni je bilo zabeleženih še 33 nezgod na poti na delo in z dela, kar je terjalo nadaljnjo izgubo 633 delovnih dnfi K izgubljenemu delovnemu času je treba prišteti tudi izgubljene dneve na račun (Dalje na 8. strani) O električnih Na jugoslovanskem tržišču do pred kratkim ni Ibilo možno kupiti Braunovih, električnih brivnikov. Trgovci jih niso uvažali* Pri potrošnikih pa je ustvarjeno prepričanje, da so električni brivniki Philips in Remington najboljši. Da se boste prepričali o' nasprotnem, želimo', da preskusite novi kooperacijski proizvod ISKRE, to je električni brivnik BRAUN. Iz vrste električnih brivnikov te firme, baterijskih in kombiniranih, je tovarna na Pržahu zaenkrat prevzela v svoj proizvodni1 program le tipa Sixtant in Special. Za oba brivnika dajejo zaradi najboljše kvalitete 3-letao garaneijo. V nadaljevanju bomo nanizali izsledke o raziskavah učinka- britja z' britvico ter električnim brivnikom. Upoštevani so tudi konkurenčni električni brivniki. Raziskave so delali strokovnjaki v laboratorijih firme BRAUN. Motor z nihajno kotvo je izdelan v kombinaciji z dvema sistemoma električnim (navitje napajamo z izmeničnim tokom) in mehanskim (dve vzmeti). • Toliko- časa, dokler teče tok skozi navitjje, obstaja . magnetno- polje* ki pritegne - konec nihajne kotve.. Kadar - teče tok skozi O’ (izmenični tok),, se prekine magnetno. polje,, popusti nihajno kotvo in vzmeti potisneta kotvo v prvotni položaj. Pri izmeničnem toku 50 Hz (50 nihajev na- sekundo) napravi kotva 200 reznih pomikov, ker prinese vsak nihaj š seboj pomike kotve. To pomeni 200 pomikov reznega noža pri SIXTANTU in SPE-CIALtf — torej 7200 rezov na sekundo (200 X 36 nožev). Naj večji učinek britja dosežemo, če električni in mehanski sistem, delujeta- sinhrono. Braun je v svojem brivniku COMBI prav zaradi tega razvil tak mehanični sistem, čigar naravni nihajni .ritem je 50- Hz, tako kot pri električnem sistemu. Vendar je izkušnja pokazala, da odpor brade zniža naravni nihajni ritem, mehaničnega sistema. V brivnikih1 Special' in Sixtant je mehanični, sistem ju-stiran na- 53 Hz. Z raStbm odpora brade-, se; znižuje;., tudi ritem mehaničnega sistema na; 50 Hz. Pri najmočnejši bradi; doseže nihajni ritem ravno 50:Hz, to je popolno skladnost z električnim Sistemom1. Brivnik se torej avtomatske prilagaja trdoti brade, tako da doseže pri maksimalnem' odporu tudi maksimalen ueiridk. Cim -moč. fljejša je brada, tem močnejši je oddajni učinek. Motor z nihajno Kotvo' ima naslednje prednosti: enostavnost, solidnost in majhno obrabo. Zaradi svoje enostavnosti, kompaktne- gradnje, sledi, da je' brivnik Bratin ožji po obliki kot brivniki s kolekfor-skimi motorji. Zaradi' tega ima tudi dovolj prostora za vgradnjo stikala za vklop in izklop, rezervni det pa so poceni. Solidnost se izkaže' resnično v tem, da so- pomiki rezfie glave.neposeedrti in- niso- potrebni- nobeni delikatni prenosni mehairfiizrtii. Motor pa je- izredno čvrst. Obraba je majhna, ker premikajoči, deli' v nasprotju s kolektprskim motorjem ne potrebujejo dovajanega toka. Torej, ni krtačk, ni. obrabe hitro vrteče se osi in nobenega iskren j a in zato tudi ne povzroča radijskih in TV motenj. Enostavnost ih solidnost motorja Z nihajočo kotvo je, hudi naše orožje za to, da damo Za Sixtant in Špecial 3-Ietno garancijo. USLOČEN REZNI LIST Dva najvažnejša dela1 reZ-nega sistema v brivniku Sta nož, ki’ 'reže dlake in rezni list, ki ščiti kožo. Razlikujemo -togo rezno kletko (Remington. in Philips) 'in elastični' princip Z' rezno folijo. Pri. kietkastem sistemu je togOSt distan enega lista odvisna od razmerja med dolžino in debelino. DistanČni list hidra biti tanek, da lahko omogoči globoko britje, je pa zaradi1 potrebne- trdnosti sorazmerno kratek Zaradi tega’ je nujno-, da razvrstimo mnogo- reznih kletk drugo za’ drugo; - da bi tako pridobili večjo' aktivnost razne ploskve'; Oblika 'rezn e glave- igra pri britju veliko vlogo. Raziskave pri firmi BRAUN so pokazale, da- je najustreznejša polkrožna- oblika (v prerezu). Nemogoče je. Uporabljati tpgi ksletkasti sistem v polkrožni rezni ploskvi1, , zato’ so pri firmi' BRAUN izbrali elastično- rezno-folijski Sistem' s. polkrožnimi; noži in. nad tem napetim reznim listom. Pri tem sistemu ima lahko rezna glava poljuben svod. Elastični rezni 1'isf pa’ je lahko hkrati: dolg in tanek ter kljub- svodu predstavlja vsak kvadratni Centimeter rezač glave aktivno rezno ploskev. üQÛOD’ Hi trost britja- je določena- s-širino rezne glave ter. številom rež, bi' se' nahajajo v pomikajoči se’ smeri na raznem listu. Širina režite glave tipa Special in _ Remington 25 je enaka, ~ toda/- število' rež na centimeter v pomični smeri-je pri Braunu 3-krat večje kot pri Remingtonu. Aktivna rezna ploskev znaša 88 % pri Braunu, 44% pri' Retningfo-nu in samo' 32 % prf Philipsu. Bratim - Iskra šiktanf \ ste. prav posebno Še,.Če ja koža rtežha in občutljiva. Tako imenovane srpaste reže, kot' jih ima brivnik Braun SM 3, dovoljujejo tudi-, dolgim dlakam, da prodrejo Skozi rezni list tako, da jih noži dobro zgrabijo. Štirje trikotni jeziki, ki ka-raJsterizirajo -srpaste reže,,' dfcžijo1 kožo’ v pravi- razdalji od nožev. Six-tant ima tako imonova-ne sa-taste. rezne reže, katere lahko napravimo" želo' tesno drugo ob drugi ter s tem .Zelo veliko- aktivno rezno ploskev. Sestogjata oblika omogoči istočasno večjo oddaljenost -od ogalov. S- tem je omogočeno daljšim dlakam, da prodkejo k reznim nožem in krajšo- razdaljo nred stranicami’, S čimer je koza zaščitena- proti poškodbam. BRAUN doseže s tem maksimalno režanje in hkrati maksimalno zaščito kože. Električno- rezanje dlak poteka--s. pomiki,, ki so podobni rezanju Škarij. Tako kot pri. striženju- je' tudi pri sUhem- britju najboljši* rezni kot različen in odvisen od smeri, v kateri rastejo- dlake, ki jih brijemo. Zaradi tega je koristno, še brivnik razpolagal z različnimi režffiimi koffi, da' lahke reže dlake; Iti Izvlečki iz SKLEPI 17. SETE UO <27; 2.1967) ® UO je' obravnavat poročilo' Centralne inventurne komisije m ga daje' v potrditev delavskemu svetu s predlogom, da izkazani viški bremenijo izredne dohodke, primanjkljaji pa izredne izdatke, z izjemo osnovnih sredstev, ki bremenijo rezervni sklad. ® UO je obravnaval poročilo 0' izrednih dohodkih in izdatkih za leto 1966 in ga daje v potrditev delavskemu svetu s- pripombo, da naj- se zadeva V Zvezi z odmero1 izrednih izdatkov s strani ZP Se naprej razčiščuje, 9 UO je obravnavat zaključni račun za ICto 1966- in ga predlaga delavskemu svetu v potrditev. UO na predlog razpisne komisije za razpis delovnega mesta vodje RS imenuje tov. Kačič' Metoda za vodjo računovodskega sektorja- in sicer s 1.4. 1967, s tem, da se do tega datuma izvrši primopredaja, ©; UO je vzel na Znanje poročite’ razpisne komisije- za razpis delovnega mesta vodje tehničnega sektorja in ugotavlja, da' razpis ni uspel ter g® je treba ponoviti. 9 UO predlaga delavskemu svetu, da ostanejo kriteriji za določanje rednega letnega dopusta za leto 1967 isti kot so bili sprejeti za leto 1966. © UO’ določa vrednost točke za obračun OD za mesec - februar v višini 0,12 N din in prav tako za marec; v kolikor bo v mesecu marcu ugodno doseganje plana. Ravna rezna ploskev je, s kožo v polnem dotiku le na ravnih neproblematičnih delih obraza,-dočirn ostane na bradi. in vratu- velite del ravne .rezne ploskve neizkoriščene. Pri vzbočenem veznem,- listu se. poveča, stik s kožo1 prav pri oglatih' delih obraza, ki so' sicer težavni Za britje, Braunov sistem- se zaradi tega avtomatično prilega vsaki obliki obraza ter se' zaradi tega' poveča učinek britja prav na* delih, kjer je britje najtežje. 00000 odd Da je omogočeno globoko britje, mora, bili, rezni list tanek, toda. hkrati rnoramp raznem- listu: Okrogle reže nudijo dobro varstvo kože, toda- preprečijo;, da bi Boži grabili daljše' dlake; Pravokotne dolge' reže, katere na primer uporablja- Reriiing-ton, olajšujejo stik med/ dlakami in rioži, toda kože' rte držijo v zadostni razdalji cfd nožev ter so poškodbe pego- |jg 0qP0° rastejo v različnih' smereh. TrMglafe' opore v - srpastih režah pri tipu Speeiaf in poševne Stranice- pri sa-tJastih reznih- režah pri- tipu Sis-tant, nudijo različne režite kote; medtem ko npr; pravokotne reže pri Remingtp.n 25 lahko' nudijo- samo' dva rezna kota. Braunovi brivniki zgrabijo zaradi tega vse dlake* (Dalje prihodnjič)’ OBVESTILO Zamenjam trisobno stanovanje (-70 m?)i na Zlatem polju Za' dvosobnega na Zlatem polju’ Sii pri vodovodnem stolpu, informacije prek tel. 22221 oz. interne' tel1, šsevit-ke 419 v tovarni ISKRA — Kranj; preprečiti, da. noži- ne poškodujejo kože. Jamstvo za to ne glede' v katero smer ra-vars-tvo jo- v obliki* rež v • ste jo. Ni še minilo mesec dni, ko mladincih Branko Lozar smo pisali o občnem zboru (254), med mladinkami pa je strelcev v »Elektromehaniki« bila 'najboljša,. Zdenka Kr-in o njihovih načrtih za le- štinč ž 257 krogi, tošnje leto. Zdaj pa že lahko Na izbirnem, 'tekmovanju ugotovimo, da so se resno za »zlato puščico« je strelja-oprijeli nalog, ki so sinjih j0 19 članov. Zmagal je Božo zadali: v kratkem času Malovrh (257 krogov), normo dobrih dveh mesecev so na- za udeležbo na občinskem-stopili kar na devetih tek- prvenstvu pa je izpolnilo kar movanjih. 10 strelcev in strelk; v»Elektromehaniki«Kranj © ZA IZREDNO KORISTNO DELOVANJE DOBI DRUŠTVO PRENIZKO DOTACIJO. NEUMESTNO VARČEVANJE PRI GASILSKEM DRUŠTVU POMENI TVEGANJE, KI IMA LAHKO USODNE POSLEDICE # KDO BO NOSIL ODGOVORNOST, CE GASILSKO DRUŠTVO PRENEHA z delovanjem? Skoraj istočasno, kot. je za- gasilske literature in tako čela delovati tovarna »iskra«, dalje. Prejšnja leta so si čla- Kmalu po novem letu so Tekmovanje strelk ob dne- se'je ustanovilo v njej tudi ni lahko privoščili vsako leto povabili na tekmovanje strel- vu žena je prineslo popoln prostovoljno gasilsko dru-če iz SD »Kopačevina« iz uspeh tekmovalkam »SD štvo. V dvajsetih letih se je Škofje Loke. Ekipa gostov, ISKRA«. To srečanje pripra- že mnogokrat pokazalo, da je ki jo vadi mnogim članom Vi vsako leto Občinska .strel- obstoj in delo gasilcev v to-kolektiva »Elektromehanske« ska zveza Kranj za članice. varni potrebno in koristno. Iz Znani Henrik Peternelj,, re- kranjskih' strelskih družin, več .vzrokov' pa je življenje ipubhški prvak v streljanju Že lani so se izkazale, letos prostovoljnega gasilskega dru-z zračno puško, je tokrat pod so svoj uspeh ‘ upravičile, štva V »Elektromehaniki« njegovim vodstvom dokaj Posebno se je'izkazala mla- zadnji dve leti precej zamrlo, prepričljivo premagala riaše dinka Zdenka Krštinč, ki je - Ob koncu leta 1965 niti obč-tekmovalce (3277:3024), med letos v izredni; formi. Z re- nega zbora ni bilo,, zato- je tudi kak daljši poučni izlet, da so si v krajih ali v tovarnah z razvitim gasilskim delovanjem ogledali sodobne gasilske naprave , in . spoznavali delo tamkajšnjih , gasilcev. Eri pregledu blagajniških poročil iz prejšnjih poslovnih let je bilo na občnem zboru ugotovljeno, da je PGD že so udeleženci občnega zbora zahtevali, naj novi društveni odbor čimprej sestavi delovni načrt za leto 1967 in plan predvidenih stroškov ter oboje predloži upravnemu odboru tovarne, zaradi odobritve potrebne dotacije, Ako upravni odbor tovarne ne bo mogel odobriti-in nuditi zadostnih finančnih sredstev, naj svoje stališče sporoči odboru gasilskega društva. Upravni Odbor PGD pa naj skliče izredni občni zbor, na katerem bodo člani glasovali za obstoj ali razpust prostovoljnega gasilskega društva v »Elektromehaniki«. Odločitev je torej odvisna katerimi je bilo precej četnikov. pred desetimi leti prejemalo od samoupravnih organov iti od tovarne po 250.000 do vodstva tovarne. Vendar pa 400.000 S din letne dotacije,.'dejstva (številni manjši in cu m-ekrižala račune na „ , I . . dočim je v letu 1965 in 1966 večji požari tekom dosoda- P Poleg poročil o delovanju prejela skupaj le 100.000 S dm. hjih let) dokazujejo, da bi zultatom 256 krogov od 300 društvo imelo v torek 28. fe-je dokazala, da bo tudi mar- bruarja letos svoj občni'zbor sikateremu izkušenemu strel- kar za dve leti skupaj. dobro uvrstitev, ko bodo na društva je bilo /na občnem sporedu prvenstva za »Zlato ¿boru slišgti predvsem' deba-puščico« v občinskem merilu in tekmovalnih skupnostih. Na drugo in 'tretje bito načeto vnrašanie ali bo podjetje aajmi za • J«' mesto sta se uvrstili Aca vzdrževanje poklicnih gasil- primeru, prenehanja delova. Štefančič in Vera Šlibar, obe mehaniki« moglo še Vnaprej iz SD »ISKRA«, obstajati? Društvo je namreč Naj omenimo ■ še to, da so podpirala tovarna ž letnimi pred kratkim prejeli trije dotacijami. Le tako je?moglo člani: Franc Černe, Tone društvo strokovno izpopolnje- Markič in Božo Malovrh od vati svoje Gane, ki jih je bi- nih" sredstvih r«tno delovanje društva, nemogoče. Zato Ob koncu januarja šo se pričela tekmovanja v liga sistemu z zračno puško. Iskrini strelci so morali po programu nastopiti štirikrat. Pokazalo se je, da se njihovi rezultati vidno dvigajo. Ekipa 10 strelcev, ki je v prvem kolu dosegla skupaj 2218 krogov od 3000 mogočih, je uspela v zadnjem kolu ta rezultat povečati na 2452 krogov. Napredek je torej očiten in .lahko pričakujemo, , , _____________________ ,, da se bodo uvrstili na drugo Strelske W Slovenije to vedno okrog petdeset oz, mesto v občinskem merilu, .značke, »mojstra strelca«, naj- celo več. ko bo ina vrsti finalno tek- priznanje za uspehe v 2 dotacijo tovarne je PGD movanje najboljših ekip. Fe- strek3tvu- 1- krito stroške gasilskih vaj v bruarja so pripravili družin- -Ti zadnji dosežki bodo območju tovarne, večkrat pa jsfeo prvenstvo za vse vpisane Prav gotovo vzpodbudili vse tudi izven tovarne prirejalo člane. Udeležba je bila zelo strelce> da se bodo še bolj gasil ke^aios^paj^^s«!-t _ . . resno udeleževali, ^vai, kajti njimi gasilskimi društvi, krilo J 1 Jg|i SG ]e kmalu bodo na vrsti nova jo stroške za udeležbo na važ- udelezilo kar 22 elanov. Dru- tekmovanja, kjer bodo mo- nejših gasilskih prireditvah žinski prvak pri članih je rajf pokazati vse svoje'spo- ,in. proslavah, plačevalo letno postal Tone Ciglič (261 kro- sobnosti. zavarovalnino za svoje ČMne, gov od 300 mogočih), pri B. M. prejemalo nekaj strokovne Soudeležba »Avtomatike« pri asfaltiranju ceste Seveda so za to različni raz- naša skupnost utrpela še pre-. logi, predvšem vpliv gospo- cej večjo škodo, .če bi v to- to o gospodarskem in, fmanc- farske reforme, prispevki, ki varni ne bilo gasilcev. Večina nem stanju. S tem v zveži je p mora podjetje dajati za. je zato prepričana, da bi v skih enot v Kranju in dej- h j a gasilskega društva imeli sivo, da je bila .v tovarni ustanovljena I civilna zaščita. Splošno mnenje in končni sklep občnega zbora je bil, večjo škodo, kakor pa bo korist, ki jo bo tovarna imela s prihrankom denarja, kolikor. bi ga bilo potrebno za da je ob premajhnih denar- nadaljnji obstoj in.-uspešno. delo gasilskega društva v .tovarni, - Pc- Preveč nezgod... (Nadaljevanje s 6. strani) ki kot doslej: opustitev var-obratnih nezgod iz, leta 1965, nosiriih ukrepov’’pri ;d'eiur s zaradi katerih so ponesrečen- strani delavčev, nepazljivost, ci bolovali še v letu 1966. Tako je bilo izgubljeno 292 delovnih dni zaradi nezgod pri delu in 88 delovnih dni. zaradi nezgod na poti na delo in z dela. Če k izgubi j enim dnevom v • . letu 1966 prištejemo .še iz- neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, hibe pri. transportu ih transportnih poteh, pomanjkljiva zaščita strojev in naprav,,trenutne okvare el rojev itd. Pozitivno je vsekakor dejstvo, da so nezgode 'zaradi . - pomanjkljive .zaščite.' gubljene dneve-od nezgod iz stf