18
Klic našim deželnim in državnim poslancem
iz Vipavske doline
Ce morebiti ne sploh, pa vsaj Dam Vipavcem je predobro znano, da je vipavski kmetovalec največji revež, kakor hitro ga trta par let zaporedoma zapusti, to je, ako mu ne obrodi. Vipavski kmetovalec pridela le redko redko kako leto dovolj živeža, osobito pa žita, to je, turšice in ječmena, druzega žita pa tako skoro ne seje. Med desetimi leti more V pavec g-tovo vsaj v treh turšice dokupiti, če tudi je še tako dober posestnik in gospodar. Za obleko si ne pridela ne ene same nitke ne, vse si mora kupiti. Z eno besedo: vipavski kmetovalec si mora razen mal > repe, zeIja in fižola — pa se te pridelke mu čestokrat suša vzame — vse iz za vino strženega denarja kupiti, pa še davke in vse drugo plačati. Dohodkov iz živinoreje uže sk«.ro v poštev ni jemati, kajti množina živine se je vsled ved-nih slabih vinskih letin — v posledn ih 10 let h je bila le ena dobra vinska letina, namreč leta 1875., med ostalimi pa je bilo le troje srednjih, vse druge b le so pa prav slabe — tako skrčila, da je žalostno videti. Srenje, katere so štele pred 10 Mi od 35 do 40 parov volov, imajo jih danes le 8 do 12; krav si drži uže najboljši posestnik le toliko, da ima za hišo potrebnega mleka, pa še med temi, koliko jih ni uže v računu, da se bodo morale na spomlad ali pa še poprej prodati za — plačanje davke.
No, v prošli zimi je vsled nenavadno ostrega mraza pa Še vrhu vsega tega toliko trt popolno poze bi o, da je groza! Celo polje, kjer je bilo poprej na tisoče plant, to je, vrst trt med njivami, je zdaj vse golo. Vsi le nekoliko proti   severu   viseči vinogradi so tudi pozebii.
19
Zima prošlega leta je storila, da so posestniki, kateri bi imeli 200 kvinčev vina pridelati, le 20 do 30 kvin-čev pridelali, po katerem pa še skoro nobeden ne praša. Zima prošlega leta je storila, da se na trtah, katere so vendar iz tal kaj pognale, v tekočem letu zopet nič pridelalo ne bode, ampak še le v letu 1882. Al koliko pa je še takih trt, katere so iz zemlje pognale? Skoro čisto nič! Da, zima prošlega leta je storila, da dosti, in večina prav dobrih kmetov kake dobre bodoče vinske letine ne pričakuje, kajti stare trte so pozeble, novih nasaditi pa ni s čem, ker ni denarja, —- ne gnoja. Brez denarja se ne da vinograd znova nasaditi, brez gnoja pa trta v Vipavi ne rodi, dasiravno se ji nekateri z nazivom „kranjski paradiž" rogajo.
Videti to materijalno stanje vipavskega kmetovalca stopili so uže meaeca marca ali aprila prošlega leta vsi vipavski župani skupaj, ter so si. okrajnemu glavarstvu v Postojni respektive si. deželni vladi prošnjo vložili, naj bi se vipavskim kmetovalcem za leto 1880. in 1881. kaj davkov odpisalo — al brez vspeha. Pozeba trt se neki po obstoječih propisih ne smatra za ;)Elementar-schaden", in s tem je bilo konec besedi! To je vendar nesmisel postavodajstva, katera debelost Nanosa presega! Vložila se je še druga prošnja, pa, kakor sem imel pri občnem zboru naše vipavske kmetijske podružnice slišati , rešila se je neki s tem , da se je reklo, da škoda zime dokazana ni, kakor da bi Vipavci nalašč za kako kratkočasje trte požagali in posekali!
VeleČastiti gospodje deželni in državni naši poslanci! Vipavskim kmetovalcem, odločno rečeno, naj-marljivej šim in naj štedlj i vej ši m cele Kranjske žuga popolni gospodarski propad, in to ne po lastnem zakrivenji!
Vipavec dela poleti in pozimi neumorno. On ne popije od 30 pridelanih veder vina koj polovice ali še več, marveč prodd vse do zadnje kaplje. On se ne živi od rac, gosi, puranov in kopunov , kar sem vse pri kmetih v nekem dragem vinorejskem delu naše dežele videl. On se živi od polente, repe, zelja, fižola, ječmena in močnika.
Gospodje deželni in državni poslanci, osobito gosp. državni poslanec Adolf Obreza, kakor sam posestnik v Vipavi, usmilite se vipavskega kmeta! Povzdignite v državnem zboru svoj glas v ta namen, da se si. vlada in loco o obupnem stanu vipavskega kmeta prepričati blagovoli, da se mu pa tudi pomaga. Pobiranje davkov se ne sme nadaljevati, marveč vsaj za dve leti, ako ne popolnem ustaviti, pa vsaj bistveno znižati, kajti najmanjši kmetje in tudi uže boljši so se lotili za davke prešiče in gnoj prodajati. Za Boga! kaj bode ž njimi brez zabele na njihovo jed, brez zabele na njihova zemljiška?!
V Vipavi je sploh potreba, da posebna komisija skupaj stopi ter kmetiško stanje natanko preišče in pretrese, ter da potem visoka vlada kmetovalcem izdatno na pomoč pride; kajti če tega ne stori, bode iz toliko pridnih in marljivih ljudi kmetovalcev prav toliko beračev. V Vipavi je treba indirektne in direktne pomoči, drugače vsled popisanih elementarnih uim pride vse na kant.
Ponavljam tedaj do Vas rodoljubnih gospodov deželnih in državnih poslancev iskreno prošnjo: usmilite se Vipavcev, to pa kmalu, koj,   da ne bode prepozno!
Na Slapu 12. januarija 1881.
Rihard Dolenc,
predstojnik vipavske kmetijske podružnice.