izhaja vsak Ootrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzj. 10/1, Tel. 26-770 Za Italijo: Gor ca, Piazza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal Ocasel-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun1: Trst, št. 11 /6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 30. _ Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lii 600 - letna lir 1100, — za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20C0 Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. g".
ŠT. 125
TRST, ČETRTEK 18. OKTOBRA 1956, GORICA
LET. V.
PREDRZNI NAPADI NA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Tahoj so se oglasili grobohopi ilalijanstva
Ali naj Italijani in Slovenci žive v večnem sovraštvu? - Sodobni predstavniki preživelega nacionalizma
Pametne in trezne besede, kii jih je predsednik Gronchi spregovoril pred tržaškim mestnim svetom o preživelem in »strmoglavljenem nacionalizmu nekdanjih časov«, in njegov opomin, naj se možje, ikii pri nas odločajo o medsebojnih odnosih tu živečih narodov, zavedajo svoje velike odgovornosti, so še zmerom predmet živahnega razpravljanja v najširših krogih prebivalstva.
Ljudje se čudijo, kako je Giovanni Gronchi1, ki je doma iz Toslkane in zastran tega zelo oddaljen od narodnostnih bojev naših krajev, z enim samim stavkom zadel jedro in bistvo vprašanja, s katerim se Italijani in Slovani tu že približno eno stoletje mučimo: kako naj se namreč na pravičen in človeški način uredi sožitje med obema narodoma. »Lastna korist in nespremenljiva dejstva zemljepisne lege ler zgodovine« -je rekel državni poglavar — jima narekujejo, da »zbližujeta in če mogoče združita v pravično ravnovesje težnje in izročila dveh različnih kultur.«
In res sta zemljepis in zgodovina dejstvi, ki ju ne sme noben pameten politik prezreti. Tako dejstvo je na primer, da žive Italijani in Slovani v teh krajih že več kot tisočletje tesno in nerazdružno drugi poleg drugih. Slovani so tvorili zmerom večino v Istri, d ve tre tj insiko večino na Goriškein-Gradiščanskem in tudi v tržaški občini sami so bili v 18. stoletju še večina, a so ob naglem in silnem razmahu pristanišča postali kmalu manjšina. Neizpodbitna resnica pa je, da spadajo obenem z Italijani med prebivalce Trsta. Kdor dvigne oči s tržaškega glavnega trga proti brežinam, ki obkrožajo mesto, vidi vsepovsod starodavna slovenska naselja.
Zgodovinska usoda je določila, da morajo tukajšnji Italijani in Slovani, četudi proti svoji volji, živeti v stalni skupnosti, pa naj se državne meje še tako spreminjajo. Skupno so živeli dolga stoletja pod Avstrijo, slkuipno žive danes in skupno bi bili prisiljeni živeti, če ‘hi bil v zadnji vojni s pomočjo fašistov zmagali Hitler, ki bi bil Trst in okolne dežele vključil v meje velikega »Nemškega Rajha«.
BORBA PROTI DEMOKRACIJI IN NAPREDKU
Vprašanje, kako naj Italijani in Slovani pravično urede svoje medsebojne odnošaje, se v srednjem veku in do polovice XIX. stoletja sploh ni postavljalo. Ljudje tedaj niso Še imeli narodne zavesti in jezik je bil zanje le sredstvo medsebojnega občevanja in nič drugega.	I
Ker je bil v srednjem veku pri nas nosi-telj vse oblasti in omike sloj nemških in deloma laških fevdalnih plemičev, sta se v vsem javnem življenju naših krajev tedaj neovirano širila in uveljavljala le njihova jezika. Slovani kot nairod podložnikov pri lem niso imeli vpliva.
V 19. stoletju je pa namesto plemstva zavladalo v družbi! meščanstvo, nastopila je doba modernega 'kapitalizma. Usoda je hotela, da je med Italijani in Slovani naših krajev zazijal spet socialen prepad: kapitalistični podjetniki in veleposestniki so bili Italijani, Slovani pa v ogromni večini od njih odvisni kmetje in delavci.
Kdo se sme čuditi, da se je obenem z gospodarsko nadvlado italijanskega meščanstva širil v naših deželah tudi njegov jezik in njegova omika? Slovani, ki so prihajali v italijanska mestna središča, so se navadno že v prvem rodu jezikovno in miselno potujčili.
Ko je pa v drugi polovici 19. stoletja v Evropi čedalje zinagoviteje prodirala mi-
sel moderne demokracije ter so se povsod prebujale ljudske množice k socialni, politični in narodni samozavesti, se je dotedanje nenehno raznarodovanje primorskih SIo\ u-ttov začelo iznenada ustavljali- 7-"ostavlje-ni kmetje in delavci so čedalje glasneje zahtevali im vseh )področjih enakopravnost, zahtevali so svoje narodno šolstvo, zahtevali enake pravice za svoj jezik.
Italijansko meščanstvo naših krajev je tedaj zagrešilo težko in usodno zgodovinsko napako: namesto da bi se z neizbežno kulturno osamosvojitvijo slovanskih sodežela-nov pravočasno sprijaznilo, se je z vsemi silami njihovi enakopravnosti —- uprlo! S lem je prišlo v navzkrižje z zmagujočimi silami sodobne demokracije in splošnega človeškega napredka in tako že vnaprej obsodilo svojo borbo na popolen in gotov neuspeh. Pri tem je ugled italijanske politične kulture med tukajšnjimi Slovani tako omajalo, da so še rodovi potrebni, preden se bo velikanska škoda mogla popraviti.
aciona lističu a blaznost
Kako globoko je nacionalizem tedanjih časov mogel zabresti, o tem naj priča samo naslednji dogodek.
Ko je januarja 1. 1899 Avstrija po dolgem obotavljanju dovolila Hrvatom, ki so s Slovenci tvorili v Istri večino, prvo gimnazijo v Pazinu, se je italijanskih nacionalistov po vsem Primorskem polastilo — nepopisno ogorčenje. V Trst so sklicali veliko zborovanje svojih poslancev in županov, na katerem so hrupno protestirali zoper krivico, ki je bila storjena — Italijanom! Sleherno človeško in politično pravico, priznano slovanskim sodeželanom, so smatrali za poniževanje in zatiranje iitalijanstva. Zaradi uboge pazinske gimnazije je zavladalo med nacionalističnimi zagrizene! toliko razburjenje, da so oblastva morala držati v Trstu v pripravnosti celo vojaštvo.
In vse to samo zastran tega, ker so končno tudi Ilrvati dobili v lastni deželi eno srednjo šolo, katerih so Italijani že zdavnaj dovolj imeli za svoje otroke. Kolika moralna zabloda in krivičnost nacionalizma!
4
Toda nekdo lahko poreče, da so to zgodbe in krivice iz preteklih časov, ki jih nima smisla pogrevati. Treba jih je pozabiti in pokopati, sicer ne bo nikoli prišlo do poitnir-jenja med sosednima narodoma.
Mi se s tem popolnoma strinjamo. Vendar kdo je kriv, če nam tu še zmerom vodilni nacionalisti sami namerno kličejo v spomin te žalostne dogodke?
V tržaških knjigarnah je naprodaj knjiga Rina Alessija »Trieste viva«, v 'kateri se lastnik najvplivnejšega tukajšnjega lista Picco-la še danes »ves ginjen« navdušuje za moralne nacionalistične zablode onih časov ter jih stavlja današnjemu italijanskemu poko-lenju za - v z g 1 e d !
Namesto da bi se sedanji rod na vse načine trudil, da se tedanji maločastni dogodki čim koreniteje pozabijo, predlaga Alessi, naj se o protestnem zborovanju proti hrvat-ski gimnaziji v Pazinu postavi danes, to je
l.	1956, mramorna spominska plošča v tržaško mestno zborovalnico.
Ako bi to ne Lilo črno na belem tiskano v knjigi, bi človek zdrave pameti tega ne mogel verjeti. Saj gre tu za pravo nacionalistično blaznost, ki spada bolj v pristojnost psihiatrov, kot pa na področje politike. Če bi Šlo po Alessiju in njegovih nekaterih tudi demokristjanskili somišljenikih, hi torej Hrvati še danes ne smeli imeti svoje gimnazije v Pazinu. Kako si morejo normalni ljudje kaj podobnega zamisliti?
»POLITIKA NARODNE OBRAMBE«
In vendar so si ti možje upali dajati v Messaggeru Venetu Giovanniju Gronchijii nauke, da italijanska politika na Primorskem ni bila nikdar politika krivičnega nacionalizma, temveč je bila vselej in je še danes le poštena obramba ogroženega itali-
(natfaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
VELIKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU
Preteklo soboto je 'bil Dunaj prizorišče precej razburljivih dogodkov. Ob 4. uri popoldne se je začel vili po glavni ulici Kingu dolg sprevod, ki ga je otvarjala skupina konjenikov v kmečkih nošah in godba tirolske prestolnice Innsbrucka. Zatem se je zbralo okoli 20.000 ljudi na trgu pred mestno hišo, da protestirajo proti razmeram na Južnem Tirolskem. Na zborovanju so govorili zastopniki vseh, to je vladnih in opozicijskih strank.
Ko je župan Jonas dejal, da naj Rim da Južnim Tirolcem vse manjšinske pravice, ker bodo zatem »še raje državljani Italije«, so izbruhnili V množici glasni protesti, tako da je župan moral govor prekiniti in se oddaljiti.
Na kraju je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo velesile, naj priznajo Južnemu Tiroiu pravico do samoodločbe, se pravi tudi pravico, da se odcepi od Italije.
Zaradi tega se je italijanski veleposlanik Carrias po nalogu Rima takoj pritožil avstrijskemu zunanjemu ministru Figlu. Take protiitalijanske demonstracije —> je rekel — samo kvarijo razmerje med obema državama in otežujejo bodoča diplomatska pogajanja o ureditvi južnotirolskega vprašanja.
Veleposlanik ima prav, toda kdo je kriv, da je do tega prišlo? Rimska vlada, kateri so južnotirolski parlamentarci že 9. aprila 1954 predložili obširno spomenico o željah in pritožbah manjšine, a do danes niti odgovora niso prejeli. Namesto, da bi se stvar uredila doma v državi, jo je rimska vlada sama spravila pred mednarodno javnost.
IZJAVA ROBERTA SCHUMANA
Bivši francoski ministrski predsednik in znani krščanskodemokratski politik Schu-man je v Innsbrucku izjavil: »Kot Evropejec in prijatelj Avstrije upam, da se bo našla tudi za Južni Tirol rešitev, in sicer na podlagi svobodno sklenjenega pariškega dogovora Gruber-De Gasperi.«
Da se danes la francoski državnik zanima za Južni Tirol, je tudi zasluga politične nerodnosti in nemarnosti rimske vlade.
EISENHOWER SE JE ODLOČIL
Predsednik Združenih držav je bil izjavil, da bo počakal prav do poslednjega dne, ki mu ga dovoljuje zakon, to je do 16. oktobra, preden bo odločil, ali naj Amerika še nadalje daje ali ne daje gospodarske pomoči Jugoslaviji. »Vse je odvisno« — je dejal — >,od obvestil, ki mi jih bodo dali o razvoju jugoslovanske politike pristojni ameriški uradi.«
Svet je bil 'radoveden, kaj bo Eisienhower sklenil, ker bo s tem postalo jasno, kako sodi Amerika o političnih posledicah Titovih razgovorov s sovjetskimi veljaki na Krimu, posebno pa o vprašanju, ali se Jugoslavija res vrača v odvisnost Moskve.
Eisenhovver se je odločil, da Amerika še nadalje nudi gospodarsko pomoč in oporo Jugoslaviji, češ da je to v skladu s koristmi Združenih držav.
O ZDRUŽEVANJU SOCIALISTOV
Delo' za zedinjenje Nennijevili socialistov in Saragatovih socialnih demokratov v eno samo stranko je naletelo na nove ovire. Povod za to je dal Nenni, ker je brez odobre-nja Saragata podpisal in objavil nov sporazum s Togliattijem.
Nennijevci so bili od 1. 1946 do danes povezani s komunisti s’ tako imenovano »pogodbo o skupni akciji«, obe stranki sta imeli tudi skupen odbor, ki je sklepal, kako naj stranki enotno nastopata. Sedaj je ta pogodba stopila iz veljave in je bila nadomeščena z novim sporazumom. Od sedaj naprej stranki ne bosta več imeli nobenih skupnih odborov, pač pa se bosta vodstvi od slučaja do slučaja in »po potrebi« sešli na neobvezna posvetovanja.
Nenni je z novo pogodbo svoje vezi s komunisti sicer precej zrahljal, v njej ni niikjer več govora o skupnih nastopih, toda njegov korak je vzbudil kljub temu najodločnejši odpor med saragatovci. Čemu sklepa sporazume s komunisti — so mu očitali — če se hoče z nami združiti? Če namerava delati z nami, se ne more istočasno vezati s komunisti. Nekateri socialni dmokratje so bili tako jezni, da so zahtevali, naj se takoj pretrgajo pogajanja z Nennijem.
Ker pa delavske množice silno pritiskajo na svoja vodstva z zahtevo po združitvi, so se voditelji končno pomirili in sklenili ustanoviti poseben skupni odbor, ki ima nalogo preučiti, kako naj bi kljub vsemu prišlo do zedinjenja.
TITO IN SV. STOLICA
Jugoslovanski diplomat Vlahov je imel — kakor beremo — v zadnjem času celo' vrsto razgovorov z zastopniki vatikanskega državnega tajništva. Do sestankov je prišlo s posredovanjem papeškega nuncija v Švici msgr. Teste, kateremu je Vlahov sporočil željo beograjske vlade, da bi, se uredili in normalizirali odnosi med sv. stolico in Jugoslavijo.
Ena glavnih ovir za sporazum je baje kardinal Stepinac, glede katerega želi beograjska vlada, da bi ga sv. stolica povišala ter odpoklicala iz Jugoslavije, medtem ko Vatikan to odbija ter zahteva, da mora kardinal ostati v državi.
O odnošajih med Moskvo in Beogradom je rekel Vlahov, da so se sicer občutno izboljšali, a da bi bil v težki zmoti, kdor bi mislil, da lahko postanejo spet taki, kot so bili pred 1. 1948.
OBČNI ZBOR KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
V Trentu, domačiji pokojnega De Gaspe-lija, zaseda že četrti dan občni zbor največje italijanske stranke: Kršč. demokracije. Dosedanji potek razprav dokazuje, da ima glavni tajnik Franfani veliko večino članov na svoji strani.
V svojem poročilu je poudaril misel, da mora stranka hoditi po svoji samostojni poli ter se ne sme nasloniti niti na desno niti na levo, čeprav sodelovanja z nennijevci ni kar načelno in vnaprej odklonil.
Njegov tekmec Guido Gonella, ki slovi kot vatikanski človek, mu je odgovoril, da stranka ne sme biti brezbrižna za združevanje
socialistov. Združenje se bo Ipo njegovem gotovo izvršilo in ker Kršč. demokracija ne bo dobila pri volitvah take večine, da bi lahko sama vladala, mora že sedaj misliti na bodoče zaveznike. Računati mora tudi z možnostjo, da bo morala sodelovati z veliko zedinjeno socialistično stranko, iker bi jo sicer pognala v povsem proticerkveno' smer.
Kršč. demokracija ne sme biti verska ali katoliška konfesionalna stranka, ki išče podpore v Cerkvi. Svojo politiko naj vodi povsem neodvisno in zanjo naj nosi ona sama \ so odgovornost.
Gonellov govor je vzbudil v državi veliko pozornost.
ODPOSLANSTVO SE JE VRNILO
Skupina italijanskih komunistov, ki je pod vodstvom T ogl iattijevega namestnika poslanca Longa obiskala Jugoslavijo, se je vrnila domov.
Longo je izjavil, da je z obiskom silno zadovoljen. Pohvalil je Tita, češ da ima zelo široke in pravilne poglede na razvoj mednarodnih dogodkov.
Med obema strankama bo sklenjen dogovor, da si od časa do časa izmenjata misli ter, če treba, druga drugo »bratski tudi kritizirata«. Njuno sodelovanje naj gre za tem, da pride med Italijo in Jugoslavijo in njunima) vladama do prijateljskega sodelovanja.
Odnosi med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti so torej sedaj urejeni, popolnoma neurejeni so pa ostali odnošaji z Vidalijem in njegovo tržaško stranko. S časom bo prišlo pa tudi to vprašanje prav gotovo na dnevni red.
PRAZNE BLAGAJNE
Vodstvo komunistične stranke v Rimu je v skrbeh, ker člani ne prispevajo dovolj v sklad :?a tisk. Zato je stranka že ukinila več tednikov in pripravila podroben načrt za agitacijo od moža do moža, o kateri pa ljudje dvomijo, da bi mogla bistveno izboljšati slabe finance italijanskih komunistov.
VELIK POLITIK
V Združenih državah se je kot kandidat za predsednika republike priglasil tudi bogat trgovec po imenu Krajewsky. Ko so ga časnikarji vprašali, kakšen je pravzaprav njegov politični program, se je na kratko odrezal: »Zasesti je treba Kanado!« Ta dežela na severu ameriške zemljine je, kot znano, članica Britanske skupnosti narodov.
Takih tekmecev se pri novembrskih volitvah Eisenhovverju ni treba bati.
JOSIP BROZ
Iz Jugoslavije je zbežal v Avstrijo mlad mož ter se javil policiji v Gradcu. Ko so zahtevali od njega osebne podatke, je rekel, da se imenuje Josip Broz. Policisti so se začudili, a mladenič je takoj pojasnil, da ni v nobenem sorodstvu z maršalom Titom.
IŠČEJO GA...
Že štirinajst dni je nepojasnjeno, kdo je pravzaprav zadel 100-milijonski dobitek na loteriji ob konjskih dirkah v Meranu. Listek je eden in nosi številko A 05066, toda do danes so se priglasile že 4 osebe, ki trde, da so prav gotovo one kupile listek s tako številko. Zadnja je neka profesorica iz Kata-nije. Listek so najbrž vsi štirje zgubili in ga obupno iščejo, ne vedoč, kakšno, številko ima.
Dan strašne groze pri Milanu
Vas' Terrazzaino, ki stoji 10 (kilometrov od Milana, je v sredo preteklega tedna doživela strašen dan. Med jutranjim odmorom sta z napetimi samokresi vdrla v šolo dva zlikovca, ki sta svoj čas bila tudi že v norišnici. Zločinca, brata Ernesto in Egidio Santato, sta sto otrok in njihove tri učiteljice nagnala v eno sobo ter nekaterim izmed njih celo zvezala rolke in noge. Medtem sta vhode v šolo tako utrdila, da jim nihče ni mogel do živega. Skozi okno je nato eden izmed njiju vrgel listek, kjer je bilo napisano, da bosta vse otroke umorila ter šolo pognala z dinamitom v zrak, če vaščani ne prinesejo pred šolo odkupnino 200 milijonov lir. Otroci so jokali, matere so pred poslopjem obupano vile roke in prosile oba norca, naj imata usmiljenje. Končno so se dva očeta in ena mati odločili, da vderejo v šolo ter rešijo ubogo deco iz smrtne nevarnosti. Preskočili so šolski zid, toda z okna so padli streli, ki so mater resno ranili.
Medtem so policisti in orožniki obkolili poslopje. Šoli se je skušal približali policijski komisar, preoblečn v žensko, a norec je nanj neusmiljeno streljal. Prišel je tudi stari župnik. Blazna brata sta vpila: »Stoj! Ko dobiva milijone, pojdeva. Otrok ne pustiva. Pošljite mam televizijski ter kino apa-
SAMOKRES ZA SENCE
Milanski kvestor, ki je osebno prevzel poveljstvo policijskih sil, je odločil, da je treba zahtevo norcev sprejeti. Starejšemu zločincu, ki je za varstvo imel na oknu pred seboj dva otroka ter dve učiteljici, je zavpil, da bodo naredili vse, kar želita. Tedaj je norec zahteval zvočnik, da bo lahko govoril staršem. Prinesli so mu ga na dolgem drogu. Začel se je grozen dvogovor med blaznim zločincem ter množico staršev na trgu. Med drugim je Santato grozil, da bo eno deklico čez pol ure oslepil, če ga mislijo oblastva imeti za norca. Potem je zahteval piščance in električni kuhalnik, da pripravi otrokom kosilo. Po nasvetu prisotnih zdravnikov so norcu brž ugodili. Čez nekaj časa je Santato spet zgubil potrpežljivost in je na oknu vpričo množice nastavil šolarčku samokres na sence. Ljudje so od obupa začeli kar bežati. Prefekt in oblastva niso vedeli, kako bi iz rok zločincev rešili sto otrok in tri učiteljice. V Milanu so hiteli tiskat ponarejene bankovce. Poslopju se je približal tudi ostrostrelec, da bi s posebno puško, opremljeno z daljnogledom, podrl zlikovca.
Zločincu so nameravali nadalje poslati pijačo, pomešano z močnim uspavalnim sredstvom, a so to misel opustili, ker je zločinec sleherno jed dal najprej pokusiti otrokom. Ostrostrelec pa ni mogel nastopiti, ker je eden izmed zločincev stalno stal pri treh zavojih dinamita, pripravljen, da zaneti, če se kaj zgodi tovarišu.
V SMRT ZA OTROKE
Tedaj se je pa ena izmed učiteljic približala za hrbtom blaznežu in planila nanj. Skozi okno pa je vdrl domačin, 23-letni mehanik Sante Zennaro, ki je v borbi z zločincem zgubil življenje. Skozi vrata so tedaj planili tudi policisti. Norca sta streljala, toda streli iz brzostrelk ter samokresov so ju kmalu podrli. V hipu je razjarjena množica naskočila šolo ter vdrla vanjo. Zločinca je policija komaj rešila pred množico.
Ko so preiskovali njuno preteklost, so ugotovili, da sta že v mladosti zašla zaradi slabe vzgoje na stranpota, ki so ju privedla do tako strašnih dejanj.
Junaškemu mledeniču, mehaniku Zenna-ru, ki je s smrtjo plačal rešitev nedolžnih otročičev, so podelili zlato odlikovanje, šolski otroci vse Italije pa bodo zbirali za njegov spomenik.
POKVARJENA DRUŽBA
V Rimu je med tako imenovanimi »boljšimi in višjimi« krogi spet izbruhnila sramotna afera. Policija je odkrila, da se je gospoda vdajala uživanju in razpečavanju mamil, in nato so zaprli znanegai igralca Croc-cola. Člana najvišjega rimskega plemstva princa Torlonio pa iščejo, da bi ga vtaknili v slavno ječo Regina Coeli, a mladič je zbežal baje v Španijo.
Istočasno so prišli na sled še drugi družbi: ta je vabila k sebi mlada dekleta, češ da imajo zanje dobre službe, in jih nato pošiljala kot »bele sužnje« na Bližnji vzhod.
POSEBNE VRSTE DOBROTNICA
V ameriškem mestu Norfolku stanuje gospodična Minni Mangun, glavna računovodkinja ene največjih tvornic v Virginiji, in daleč naokoli znana po svoji srčni dobroti. Zidala je zavetišča in farne šole, skrbela za vse revne družine v okraju in od lepe Min-nie ni nihče odšel praznik rok.
To od ljudstva blagrovano dobrotnico je pa pred kratkim policija zaprla, ker je poneverila pri podjetju nič manj ko 1 milijardo in 800 milijonov lir. Vse je potrošila za reveže, zase ni obdržala niti stotinke. Enim je kradla, drugim dajala.
(Nadaljevanje s 1. strani)
janstva. O pozivu državnega poglavarja, naj se tukajšnji vodilni možje zavedajo svoje odgovornosti, so pa kar odkrito napisali, da je bil neumesten.
Proti treznim in daljnovidnim izjavam predsednika republike je nastopil tudi go-riški župan in nekdanji fašist ter sedanji demokristjan dr. Bernardis. Govoril je o nemogočih in krivičnih mejah ter dajal jasno razumeti, da bi se italijanska država morala razširiti globoko v slovenske kraje bivše Julijske krajine. Ker je za vsakega treznega človeka to dosegljivo samo s silo, je torej mož namesto prijateljskega sporazuma med sosednima narodoma zahteval med njima pravzaprav novo vojno1.
In tako politiko imenujejo obrambo italijanstva!
Gola obramba je bila po njihovem bržkone tudi vsa politika fašizma do našega ljudstva, ki so jo gospodje nacionalisti, v prvi vrsti seve Rino Alessi s svojim Picco-lom, dve desetletji najodločneje zagovarjali. Obramba je bila, ko so nam do temeljev razdejali vse naše prosvetne in gospodarske ustanove, obramba, ko so nam nasilno spreminjali priimke ter odstranjevali slovanske napise z grobov, obramba, ko so nas metali 'iz služb ter pošiljali na tisoče Slovencev in Hrvatov v konfinacije in taborišča.
NESREČEN PISATELJ
Pisatelj Mareelio Orano je I. 1940 bil v službi kot zdravnik v afriški koloniji Somaliji, kjer se je nalezel gobavosti. V Rimu so ga toliko izlečili, da njegova bolezen ni bila več nalezljiva, vendar ni gobavca kljub temu nihče maral zaposliti in vsi ljudje so se ga izogibali. Zato se je Orano 1. 1949 zatekel z ženo v Pariz, kjer so ga pa čakale iste bridkosti.
»Kadar se je moj mož le prikazal na vratih svoje sobe« — pripoveduje žena — »s'o sostanovalci z groznim vriščem bežali narazen, in gostišče, kjer sva stanovala, se je izpraznilo. V zadnjih mesecih je postalo življenje v Franciji neznosno; več kot dvajsetkrat sva morala menjati stanovanje.«
Policija mu končno ni hotela več obnoviti dovoljenja za bivanje v Franciji in ga zaprla v bolnišnico, iz katere ga je rešil italijanski konzul, da je mogel odpotovati v domovino.
Edini človek na svetu, ki je pisatelju stal v zvestobi in ljubezni ob strani, je bila njegova žena, slikarica Julija Zeisl. Vsi drugi so ga zapustili.
V Rimu so ob povratku Oranu dovolili, da se sme svobodno gibati. V kratkem izide njegova knjiga »Hujše od kuge«, v katerem opisuje svoje trpljenje.
PODPORE DIJAKOM
Prosvetno ministrstvo v Rimu je določilo za tekoče šolsko leto 500 milijonov lir za podpore srednješolcem. Goriški pokrajini so odšteli 2 milijona in 250 tisoč, Trstu pa precej več. Potrebni dijaki, zlasti oni iz mno-gočlanskih družin naj vložijo do 15. novembra prošnje na šolsko ravnateljstvo. Upajmo, da bo med njimi tudi kak srečen Slovenec!
Obramba je bil razume se tudi Mussolinijev napad na Slovenijo in Jugoslavijo, ki so ga naši nacionalisti seveda tudi odobravali in veličali.
Kakšni so bili uspehi, ni potrebno na dolgo razlagati: v Julijski krajini je ljudstvo zgrabilo za orožje in fašizem je bil v dolgih letih ustvaril v naših krajih tako strupeno ozračje nasilja in sovraštva, dai je maja 1945 moralo piriti do tragičnih dejanj maščevanja, ki jih mi prvi brez pridržka najodločneje obsojamo, ker smo se vedno borili protinasilju v politiki.
Zgodovinska resnica pa je, da nosijo za smrt tolikih ljudi polno soodgovornost tudi vsi oni, ki so politiko fašizma v naših krajih zagovarjali in jo ves čas odkrito podpirali.
Oni so soodgovorni, da je Italija zgubila Julijsko krajino, da je prišla ob vse svoje prekomorske posesti ter bila brisana iz števila evropskih velesil.
Povrhu so po vojni še podpirali načrtno izseljevanje svojih rojakov iz Istre in postali tako tudi sokrivi za propadanje ondotne laške manjšine.
In ti grobokopi italijanstva si sedaj upajo deliti predsedniku Gronchiju nauke, kako naj na pravilen način čuva koristi svojega naroda in Italijanske republike. Kolika oholost in predrznost nacionalističnih domišlja vce v!
Takoj so se oglasili grobokopi italijanstva
6.	Razširiti vodovodno omrežje (12 mi-I ijonov).
ZA BOLJŠO PROMETNO ZVEZO
V predzadnji številki smo pisali, da je treba zaradi socialnih ter gospodarskih razlogov čimprej vzpostavili filobusno zvezo med Trstom in vsemi glavnimi vasmi našega Brega, kakor sta predvsem Dolina in Boljunec. V lem dopisu 'bi radi oblast v a opozorili na nekatere nevšečnosti, ki jih morajo na poti v mesto dan za dnem prenašati naši delavci in potniki iz Brega ter ob nedeljah in praznikih tudi tržaški izletniki. Ljudje so’ se nekalko že privadili, da v avtobusu ni nobenega prostega sedeža in da so vsa vozila nabito polna. Nič čudnega zato, če ob sleherni postaji nastanejo med potniki manjši ali večji prepiri, ker se vsi tisti, ki stojijo bolj v sredini avtobusa, le z veliko težavo prerinejo do vrat. Kdor pa ima kovček ali kako drugo prtljago, se mora včasih pošteno spotili, preden lahko izstopi. Razume se, da se tudi najbolj potrpežljiv človek ob takih dogodkih razburi in postane slabe volje ter bi najra-e nadaljeval svojo pot peš
Zdi se nam, in dnevni dogodki nam to potrjujejo, da je mestna uprava grešila, kei je zgradila na trgu stare mitnice (Largo Bar-riera Veechia) tako avtobusno postajo, ki nikakor ne odgovarja današnjim prometnim zahtevam. To pravzaprav ni nobena postaja, temveč kvečjemu nekaka lopa, ki ne more potnikov zaščititi pred burjo in drugimi vremenskimi nepriiikami, kaj pa še, da bi mogla preprečiti velike navale ob odhodu slehernega avtobusa.
Zato bi bilo prav gotovo bolje ter koristneje, če hi nekateri avtobusi za v Breg odpeljali kar s stare avtobusne postaje, ker bi se na ta način mnogo razbremenil promet na trgu stare mitnice.
Iz napisanega je vsekakor razvidno, kako je fil obustna proga za naš Breg nujno potrebna, saj bi se le tako' mogle odstraniti najrazličnejše ovire ter nepotrebne preglavice, ki jih danes hote ali nehote povzroča nezadostna ter silno neudobna avtobusna zveza.
dr.
NABREŽINA
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1957-58
Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci premotrili ter odobrili gospodarski načrt za leto 1957-58, ki je bil te dni poslan oblastvom v Trst, da o njem izrečejo svojo dokončno besedo. Načrt predvideva najrazličnejša dela splošne koristi v skupnem znesku skoraj 120 milijonov lir. Občina namerava izvršiti z državno pomočjo naslednja javna dela:
1. Razširiti, asfaltirati ter urediti občinske ceste, za kar predvidevajo 20 milijonov lir stroškov.
2. Zgraditi v Seslja n u, Devinu in Štivanu nekaj gredic ter obenem vsaditi mnoga drevesa, kar ho olepšalo tamkajšnje tujskopro-inetno področje. Za vse to je občina prosila 4 milijone.
3. Deset milijonov nameravajo nadalje potrošiti za greznične naprave v Sesljanu in Nabrežini.
4. Postaviti ograje okrog na novo zidanih šol (10 milijonov).
5. Izboljšati zdravstvene naprave v starih šolali (4 milijone 700 tisoč).
7. Zgraditi v Sesljanu zdravniški amhula-torij, javno stranišče ter kopališče (20 mi-I ijonov).
8. Zgraditi v Devinu in Mavhinjah kopališče ter javno stranišče (16 milijonov).
9. Izboljšati javno razsvetljavo (3 milijoni).
10. Dokončati sesljansko pokopališče (3 n pol milijona).
11. Napeljati telefon v Medjo vas, Slivno ter St iv a n (5 milijonov).
12. Zgraditi avtobusne čakalnice v Štivanu, Devinu, Sesljanu, Nabrežini in Šempo-laju 2 milijona).
13. Nadaljevati z urejevanjem nahrcžin-skega športnega igrišča (2 milijona).
DOLINA
Nedavno lega je dolinska občina prejela sporočilo, da so oblast v a odobrila gospodarski načrt za leto 1956-57. Naši občini je bilo letos nakazanih 69 milijonov lir, ki jih bodo uporabili za razna javna dela. V Bo-ljuncu bodo zgradili poslopje, ki bo služilo za poštni urad, zdravniški ambulatorij ter srenjski u/rad. Za to delo je določenih 1.0 milijonov. V Borštu bodo razširili šolsko poslopje, za kar bodo potrošili 8 milijonov, ter obenem povečali vaško pokopališče, za katero je nakazanih 10 milijonov; en milijon pa pojde za napeljavo vodovoda do razvalin borštanskega gradu. V Dolini bodo uredili ceste po vasi, kar bo stalo 4 milijone. Za nov most čez potok Osp je določenih 10 milijonov, 20 milijonov pa je občina prejela za gradnjo novega pokopališča za Gro-čano, Drago in Pesek. V Dolini bodo tudi popravili- župnišče, za kar so nakazani 3 milijoni.
Kakor vidimo, je tudi letos dolinska občina prejela od države precejšnjo vsoto denarja.
Važno »e nam zdi podčrtati predvsem razširitev šole in pokopališča v Borštu ter gradnjo novega pokopališča za tri obmejne vasi, od koder so doslej morali mrliče nositi v oddaljeno Bazovico.
POGOZDOVANJE KRASA
Redke vasi na našem Krasu pričajo, da so tu življenjski pogoji zelo težki. Za krnskega kmeta je glavni vir dohodkov živinoreja. Poleg tega bi našemu skromnemu in pridnemu Kraševcu moralo prinašati večje dohodke tudi gozdarstvo. Toida Kras je gol in zato ne more trenutno v tem pogledu mnogo koristiti. Lice krašike planote pa bi se moglo popolnoma spremeniti s pogozdovanjem. Z drevesnimi odpadki, kakor sta listje in vejevje, bi se plast humusa ojačala, kar bi povzročilo, da hi postala kraška zemlja rodovitnejša ter bolj odporna proti suši. Znan nam je primer Lipice in njene okolice, kjer so na značilnem kraškem zemljišču zrasli veliki hrastovi gozdovi, ki so seveda last države, ker je ta poskrbela za pogozdovanje. Tu se je vzrejal in se še vzreja slavni konj lipicanec, ki je svoj čas bil ponos Avstrije.
Kar so dosegli pri Lipici, hi lahko dosegli tudi po> ostalem Krasu, saj so pogoji povsod enaki. Potrebna je le dobra volja. Pri
pogozdovanju bi nas morala voditi misel, da ne smemo skrbeti samo zase, temveč tudi in predvsem za naše potomce. Da bomo imeli večje koristi od pogozdovanja, bomo sadili v začetku le malo hrastovih dreves, pač pa veliko belih in črnih borov, hi dokaj hitro rastejo. Ko se bodo ti v nekaj letih nekoliko razrasli, bomo mednje posadili orehova, mecesnova ter jesenova drevesa. Na slovenskem Krasu v Jugoslaviji so v zadnjih letih po vojni zrasli kar lepi gozdovi, kar bi se moglo zgoditi tudi na Tržaškem.
VINSKA LETINA NA KRASU
Ime našega Krasa je nerazdružljivo povezano s prvovrstnim črnini vinom — teranom, ki je znano ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi v tujini. Pridobivajo ga iz dveh sort grozdja, in sicer iz refoška ter iz merlota, ki prav dobro uspevata v preperelem apnencu, nahajajočem se v številnih dolinah ter na manjštevilni h poljih našega Krasa. Domovina terana je pravzaprav okolica Tomaja, vendar lahko upravičeno smatramo za teran tudi vse črno vino, ki ga pridelajo v repentaborski, zgoniiški ter deloma nabre-žinski občini.
Jeran vsi radi pijemo, ker ima svojstveno močan ter prijeten okus, ker rastejo trte v zemlji, bogati na kremenu. Kraška zemlja vsebuje nadalje precej kislin im železa, ki dajejo pridelkom več sočnosti in razne druge za človeško telo potrebne snovi.
Na žalost je vinska letina na Krasu letos znatno manjša. Nekateri trde, da ho pridelek terana v okolici Tomaja celo za 75% manjši od povprečne letine. Tudi na tržaškem Krasu je letos slabša letina, vendar še zdaleč ne tako porazna kakor v jugoslovanskem predelu. Pridelek je manjši, ker so zaradi zime zmrznile mnoge trte in ker je zastran obilnega dežja spomladi odpadlo cvetje. Septembra je povrhu pritisnila še suša, ki je znatno škodovala predvsem grozdju na Tržaškem.
ALI BO TRST OSTAL BREZ VODE ?
V sredo je tržaški »Piccolo« objavil članek, v katerem pravi, da so pri Škocjanu na Krasu začeli graditi velik jez, ki ho zadrževal vodo, zbirajočo se v nekaj kilometrov dolgem ter 75 m, širokem umetnem jezeru. V tem jezeru, ki naj bi ga Jugoslovani v kratkem pričeli graditi, se bo zbirala voda Reke, katero bodo po 18 kilometrov dolgem podzemskem rovu spravili do Kopra. Na ta način bodo tamkajšnja oblastva poskrbela Kopru in vsem drugim bližnjim istrskim mestecem dovolj vode ter obenem ustvarili umeten vodni padec, ki bo omogočil gradnjo električne centrale.
Piccolo trdi, da gre za star načrt, ki so ga bili, ifegot)otvil)i !tali(janiski strokovnjaki, ker so prav tako hoteli nudili dovolj vode Irstu. Razlika je le v tem, da bi po prvotnem načrtu prišla voda do Ž a vel j, medtem ko pojde sedaj do Kopra. Časnik pravi, da se bodo vsa dela izvršila' v treh letih.
Kakor je znano, se Reka izliva v morje pri Štivanu, kjer so leta 1929. zgradili vodovod za Trst. Usmeritev vode proti Istri hi torej znala škodovati štivanskemu vodovodu in s tem vsemu Trstu, 'ker bi1 se količina vode pri Štivanu zmanjšala za približno 20%. Piccolo zato poziva oblastva, naj se zanimajo za to jugoslovansko pobudo, v kolikor bi ta povzročila kvarne posledice našemu mestu.
OBISK ČASNIKARJEV V GORICI
V sredo preteklega tedna je Gorico obiskala večja skupina časnikarjev. V dvorani deželnih stanov j-e goste pozdravil župan dr. Bernardis.
Imel je govor, v katerem ne moremo videti pireveč dostojne odvrnitve na znano, izredno pomembno izjavo predsednika Gronchija pred mestnim svetom v Trstu.
Dr. Bernardis je poudaril, da »on in njegovi niso nacionalisti, pač pa da so bolni, trajno bolni zaradi ljubezni do svoje domovine, do Italije«.
»Mi priznavamo tudi drugim« —- je dejal — »pravico, da to ljubezen gojijo, a nihče naj nam ne odreka, da jo tudi mi gojimo; nihče naj ne zahteva, da sprejmemo ponižanja, razočaranja ter vse, kar nam je bilo* navrženo z lahkim srcem. Ne!«
Nato pa je župan junaško govoril o štiriletnem trpljenju Goričanov, Tržačanov, Istranov in o državni meji. »Mi nismo bili žrtve« — je nadaljeval — »le ene izgubljene vojne, marveč tudi popolnoma izgubljenega miru, ki je iz nas' napravil to, kar morete tudi vi na lastne oči ugotoviti. Tri dni ste se mudili v predelu Julijske krajine, katere največji del pa je bil žrtvovan. Izgubili smo vse, kar je bilo italijanskega...«
»Ko si boste ogledali zemljevid, ki kaže mejo, boste tudi vi morali reči isto, kar je dejal neki mož iz ljudstva nekemu ameriškemu časnikarju, ko ga je ta vprašal, kako je bila napravljena ta meja: „Kdor je določal meje, je bij pijanec, ki je mimoidoč postavljal količe.”«
Objavljamo dobesedno glavni del županovega govora, da si lahko vsak trezen človek napravi o njem nepristransko sodbo. Le naj-hujši nacionalist lahko govori tako, kot je govoril Bernardis.
PREDSEDNIK REPUBLIKE V GORICI
Sporočajo, da pride predsednik republike Gronchi dne 4. novembra v Sredipolje in da uradno obišče isti dan tudi Gorico.
ŠTEVERJAN
Prejšnjo nedeljo se je hudo ponesrečil naš domačin 21-letni Makuc Anton. Ko se je na motornem vozilu peljal skozi Grojno v Gorico, je na nekem ovinku nenadoma padel m se hudo potolkel. Odpeljali so ga takoj v bolnico Brigata Pavia, kjer mu je zdravnik ugotovil zlom lobanje. V nelkaj dneh se je njegovo stanje, hvala Bogu, nekoliko zboljšalo, zato upamo, da bo morda v kratkem oikreval. To mu tudi vsi vaščani želimo.
Po nalogu prefekture so 34-letnemu zdravniku dr. Angelu Dainesu odvzeli šofersko izkaznico. Čitateljem Novega lista je znano, da je ta zdravnik pred nekaj tedni povozil na Korzu v Gorici našo domačinko Jero Tinto.
Zvedeli smo, da ho mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki se je pretelkli teden sestala v Vidmu, prisila tudi v Števerjan in na Sobot in, da pregleda na nekaterih mestih državno mejo ter jo natančno določi.
Števerjanci smo skotro že dokončali trgatev, s ikatero smo še precej zadovoljni. Zadnji dež je trti zelo koristil im prav so imeli tisti vinogradniki, ki so sledili nasvetom Novega lista in s trgatvijo- počakali.
ŠTMAVER
Nekateri naši kmetje so že spoznali, da so kozolci, posebno v slabem vremenu prav potrebni. Neki naš podjeten posestnik si je postavil kar dva taka kozolca za celo senožet; toda nekaterim malopridnežem to ni šlo v i ačune in so ikiratkoinalo vse kole odnesli. Pri drugem kozolcu so pa pobrali povrhu še vso žico. Kaj bomo morali vsako leto znova poslavljati droge? Nekaterim tičkom, ki smo jim pa že na sledu, se je zahotelo kopišč (drogov sredi velikih kop sena). To je že višek nesramnosti. Naj se pazijo, da se jim na ko-piščih ne spotakne!	Prijatelj	France
SOLKANSKO POLJE
Bliža se sv. Martin, zaključek kmečkega leta. Zato je prav, da pogledamo, kakšno je bi!O'. V celoti se nimamo pritoževati. Letina ni bila slaba, ker ni bilo toče. Deževalo je pa zdaj preveč, zidaj premalo. Kjer ni prijela peronospora, je bila 7>n pšenico še srednja letina. Krompir je dobro vrgel in smo kar zadovoljni. Sirk je pa imel le tisti, ki ga je prav zgodaj sejal, dobro oral in dobro pognojil. Detelje je bilo pa le za dve dobri košnji1, ker je bila ob njenem času suša. Zato pa ima seno že zdaj ceno 2500 Ilir na stot. Bojimo se, da bo činkvantin težko dozorel, iker so noči premrzle in ga je ujela suša. Grozdja je bilo še kar povoljno. Po Svetem Martinu bomo začeli izkopavati rdeči radič. Ker je na pomlad deževalo, je pregosto pognal.
Povejmo se to, da se je pojavila neka nova siba božja na črešnjab. Neznana črna živalica napada lisite in jim izpije ves sok. Če ne bomo našli uspešnega sredstva, se bojimo, da nam bodo vse črešnje usahnile. Nekatere so že. Napaden je posebno obsošiki del njiv.
Prijatelj France
Z VRHA
Goriški tehnični urad je s pomočjo raznih bojevniških društev ter Urada za tujski promet obnovil muzej Sv. Mihaela, ki ga bo oskrboval Urad za turizem. V muzeju hranijo vse vojne listine, ki jih bodo tudi še nadalje zbirali.
S hriba Sv. Mihaela se odpira izletnikom prelep razgled na soško stran, na Furlanijo in morje. Zato čedalje bolj narašča< število izletnikov na naš hrib.
V bližini muzeja so začeli graditi televizijski ojačevalec, ki ga bodo, kakoir pravijo, v kratkem končali. Tudi s to napravo bo zrasel ugled našega Vrha.
Za nas kmete pa je še večjega gospodarskega pomena vest, da bo konzorcij vzhod n o-funlandkega vodovoda zgradil v kratlklem vodovodno črpalno napravo, preko katere bodo napeljali vodo v dob er dobske in sovodenj-ske vasi. Današnja črpalka na doberdobskem jezeru pa bo dkinjena, ker je že zastarela in je zato predraga. Dan, (ko bo začela voda teči po naših hišah, bo za Vrhovce res vesel zgodovinski praznik.
IZ OSLAVJA
Čitateljem Novega lista je že znano, da gradlijo že dalj časa vodovod na Oslavje in Št ni a ver. Škoda je le, da niso z deli začeli nelkaj mesecev prej, ker bi bil vodovod lahko dokončan že do trgatve. S tem bi mestna uprava prihranila mnogo truda našim kmeto-
valcem in zlasti še njihovim gospodinjiam, ki morajo sedaj razno sadje vsak dan prenašati po razriti cesti do kostnice. To je toliko huje, ker potrebujejo zlasti ob trgatvi zelo veliko vode. Ker dela pri vodovodu napredujejo zelo počasi, toplo želimo, da stori župan dr. Bernardis vse, ikar je v njegovi moči, da se vodovodna dela čiimprej končajo. S tem nas bo Tešil hudega napora, ki ga moramo prenašati zaradi razrite ceste.
Avtobus št. 8 vozi od nedelje dalje po naslednjem voznem redu: ob delavnikih odhod z goriške postaje: 7, 8, 9.30, 12.35, 14, 17.30 in 20. Z Oslavja ob delavnikih: 7.30,
8.30, 10, 13.15, 14.50, 17.50 in 20.30.
Ob nedeljah in praznikih odhod s postaje: ob 14, 15, 16, 17.30, 18.30, 20 in 21. Z Oslavja pa ob: 14.30, 15.30, 16.40, 18, 19.10, 20 in
21.30, Do Pe vme stane vožnja 30, do Oslavja 35, povratni listek pa 45 lir.
SOVODNJE
fa teden bo imel naš občinski svet bržkone svojo zadnjo sejo< pred volitvami. Na njej bo razpravljal zlasti o obračunu za leto 1955. Položil bo pa tudi obračun o svojem štiriletnem občinsikem hiševanju.
Avtobus št. 3 za Štandrež, Sovodnje in Rubije vozi od nedelje dalje po temle voznem redu: odhod s Travnika ob delavnikih: ob 6.45, 7.25, 8.15, 9.30,* 10.15,* 11, 12.40, 13.40, 15.20,* 16.40,* 18.10,* 19.10 in 20.30.* Iz Sovodenj ob: 7, 7.40, 8.40, 9.45,* 10.30,* 11.30, 13, 14.30, 15.40,* 17,* 18.30,* 19.30 in 20.43.*
Olb nedeljah in praznikih s Travnika ob: 8.40,* 10, 13,* 14, 15, 16,* 17, 18,* 19, 20* in 21. Iz Sovodenj: 8.50, 10.20, 13.30,* 14.30,
15.30, 16.30,* 17.30, 18.30,* 19.30 in 20.45.*
Zvezdica pomeni, da vozi avtobus le do
Štandreža in nazaj.
Do konca t. m. se delijo sladkor, kava in semensko olje v istih količinah kot v preteklem mesecu.
DEKAN SIMČIČ
Solkanski1 župnik in dekan preč. g. Simčič, o katerem je časopisje pisalo, da je bil od prizivnega sodišča v Ljubljani obsojen na 6 mesecev zapora, je bil v torek preteklega tedna puščen na svobodo. Novica je vzbudila veliko veselje med goriškimi Slovenci na obeh Straneh državne meje.
OBMEJNI PROMET
V septembru je obmejni osebni promet na Goriškem znatno narasel. Obmejne prehode je prekoračilo 44.853 jugoslovanskih ter 31.269 italijanskih državljanov. Največ jih je odšlo in prišlo seveda čez prehod pri Rdeči hiši, in sicer 34.203.
SPOMENIK BIVŠEMU ŽUPANU
Na petkovi seji je goriSki občinski upravni odbor med drugim skleniil postaviti spomenik bivšemu goriškemu županu Juriju Bombiju, ki je dolgo let županova! v Gorici. Bombi je bil doma iz Lokovca.
ZRELOSTNI IN POPRAVNI IZPITI
V jesenskem roku so »a slovenskem liceju napravili izpit naslednji dijaki: Cigoj Marija, Leban Aleš in Pavlini Kazimira; en dijak je bil zavrnjen.
Na učiteljišču so pa opravili usposobi jenostni izpit dijakinje: Cuk Tatjajia, Lenardič Marija, Del-prin Gabrijela, Pavletič Nela, Perat Marisa i.» Pe-tejan Lidija.
Nižji tečajni izpit na Nižii srednji šoli pa so izdelali dijaki: Appe Walt er, Brescia Mairjan. Cej Jožef, Del Medi 'o D no, Pahor Ciril, Pavlina Ser-goj, PelHzon Hi'ari; P^rsoglia Adolf in Fabr, Te*-pii) Marijan Leban Anka, Ličer Suzana, Oitzinger Albina in Paoletti Anamarija.
Š£evwebltu ‘Jlfliilijti - Jifiiinlhlin tloiiitrt
IZ ČEDADA
Politični zastopniki in deželni oblastniki so v zadnjem času predočili vladi teža'k položaj obmejnih dolin v Beneški Sloveniji. To so ukrenili zato,'ker te dolline niso bile doslej priznane ikot zaostalo področje. Domači oblastniki žele vedeti, ali je vlada sedaj vendarle pripravljena raztegniti' tudi na naše doline zakone, ki določujejo posebno pomoč zaostalim krajem v državi.
Pristojno ministrstvo je upoštevalo stališče Ustanove za gorsko gospodarstvo v Furlaniji, po katerem obstojijo nepremagljive ovire, da bi se ustanovil en sam poseben konzorcij za vse lastnike v obmejni coni; tu je namreč vsega skupaj 58 tisoč bia zemlje, razdeljene kar med okrog 10 tisoč lastnikov. Koliko časa bi bilo treba, da bi združili tako število lastnikov v en konzorcij ? Zatoi je ministrstvo priznalo, da je mnogo bolj pametno, da prevzame posle konzorcija kar Ustanova za gorsko gospodarstvo. In res ji je vlada poverila nalogo, naj izdela splošni načrt za izboljševalna dela v obmejnem pasu.
Ministrstvo je ugotovilo', maj bodo občine v Nadiški dolini deležne državne pomoči, ki jo določa zaikon iz leta 1949 št. 589. Ta priznava, d.a so mnoge občine furlanske dežele gospodarsko pasivne, in semkaj spadajo seve predvsem občine nadišike dolline, ki pa niso deležne pomoči po zalkotnu z dne 10. avgusta 1950 št. 647, ker jih ni medministrski odbor priznal za pasivno področje. S tem seveda niso izključene ugodnosti drugih ziakonov, ki so bili izdani v korist gorskega gospodarstva.
Ministrstvo za kmetijstvo je obenem obljubilo, da bo pomagalo pri nadaljnjem urejevanju hudournikov lin pogozdovanju nadiških
STARE PRIČE IN LJUDJE
Sveti Križ bi moral biti pravzaprav krščen na ime »Sveti Peter«. Ta praznik štejejo namreč Križani za svojega. Saj je sveti Peter ribišiki patron! Ob svetem Petru je kaj živahno na sejmu in po »osimicah« zvečer zaškripa tudi harmonika in pete se zavrtijo, tegobe z morja in brajd so pozabljene.
Ob vsem tem so pa Križani ponosni na priče, ki govorijo o nekdanjih davnih dneh. Zanimiva je cerkvioa pri Svetem Roku, ki je umetniško in zgodovinsko pomembna. Njega dni so- Kraševci hodili semkaj romat in prosit pomoči proti kužnim boleznim. Cesar Jožef II. jo je ulkazal zapreti in je dolgo let služila za shramlbo stare šare. Leta 1891 6o jo pa vaščani na svoje stroške obnovili. Pred1 cerlkvico je izklesan velilk kip sv. Roka, ki sedi na tleli in prosi miloščine.
Starodavna je bila tudi cerkev gori pri Svetem Primožu; danes pričajo o njej samo razvaline. Farna cerkev pa se dviga danes sredi vasi z mogočnim zvonikom, ki gleda preko vaških streh daleč na morje. Na zvoniku je vklesana letnica 1542. Cerkev so večkrat prezidavali. Povečali so jo leta 1613, ko jo je na novo posvetil tržaški škof Skar-
dolin. To bo naredilo po zakonu iz leta 1952, ki govori o izboljšanju gorskega predela »Julijskih Predalp«, od Vemzone do Humina (Gemone) in dalje do Nadiške doline ter Dolenj v Brdih. Izboljševalna dela na cestah in pogozdovanje na področju Matajurja bo izvedla Ustanova za gorsiko gospodarstvo v Vidmu, ki bo obenem razširila, telefonsko omrežje.
. Isto ministrstvo je naikazalo videmski deželi 310 milijonov lir za izboljšanje zemljišč. Na nadištko področje odpade 132 milijonov lir, od katerih je bilo- uporabljenih za zasebne po bu de že 63 milijonov. Med posamezne kmete bodo pa razdelili sedem milijonov za izboljšanje manjših posestev.
Ustanova za gorsiko gospodarstvo je že izdelala splošen načrt za izboljševalna dela v pasu »Julijskih Predalip«. Izvedba načrta bo stala dve milijardi ter 571 milijonov. Načrt predvideva tudli gradnjo namakalnih naprav v Šempetru, Ažli, Klenju, Podbonescu in v sovoifenjski občini.
Vse kaže, da so oblastva v deželi in v Rimu končno spoznala, da ne smejo več zanemarjati lepe deželice pod Matajurjem. Naše ljudstvo pa jim bo hvaležno, če ga rešijo gospodarske bede, brezposelnosti in prisiljenega. bega z rodne zemlje v tujina.
IZ RAJBLJA
Vsi delavci našega rudnika so v zadnjem času sila vznemirjeni in razburjeni. Na zborovanju sindikalnih organizacij CISL in C IG* L dne 21. septembra so namreč zastopniki delavcev sporočili, da bo uprava rudnika' odslovila vse nad 55 let stare rudarje ter | 15 sezonskih delavcev. Ravnateljstvo obenem ponuja vsakemu delavcu, ki se prosto-1
2	R.	B.
lič. Gotovo pa je stavba še starejša in sega v 14. stoletje. Ko so pred 'kratkim popravljali cerkveni tlalk, so našli spodaj vse polno mrtvaških kosti. Poleg cerkve Stoji stara liiša v polgotskem čudnem slogu in nosi letnico 1499. Čudni, menda še ne razbrani napis in vklesani znaki sonca in kljukastega križa, bi ‘kazali, da so se tam naselili kaki stari redovniki ali pa da so imeli v Križu svojo pristavo.
Brez dvoma pa je, da so prvi naši predniki prišli že ob prvem selitvenem toku prav v Križu do morja.
* * *
Že precej let je tega, odkar sem nekega vročega poletnega dne meril ozke stopnice navzgor med paštni proti kriškim hišam. Spotoma smo se srečavali z ribiči, ki so iklar v skok ib hiteli proti pristanu. Ta je za našo jadransko obalo prav tako značilen ikot beli miramarski grad. Nekaj svojskega je na teh naših ribičih, ikii so žilave in suhe postave ožgani ter rjavi; zdaj s šalo, pa tudi s kletvico na ustih, kakor pač nanese trdi hoj va vsia/kdanjl kruh. Vendar so bili — in njihovi mlajši potomci so še danes — dobri in veseli, posebno če je sveti Peter malce
I voljno odpove službi, 100 tisoč lir nagrade, in še 5 tisoč doklade za vsakega družinskega člana. Ako se tej ponudbi ne odzove zadostno število delavcev, bo. ravnateljstvo samo ukrenilo, kar se mu bo zdelo potrebno.
Ta tužna vest je talko grozno vplivala na zbrane delavce, da ni nihče mogel ziniti besede. Voditelji SO' jih morali nekajkrat pozvati, naj vendar zavzamejo stališče do> ne-všečnih ukrepov. Polagoma se je zatem začel oglašati delavec za delavcem. Vsi so z gnevom odbivali sramotno ponudbo novih gospodarjev, ki so že po enem mesecu požrli svečano obljubo, da ne bodo odslovili nobenega delavca. Vsakdo se lahko vživi v obupni položaj rudarjev: 55-letni družinski očetje imajo navadno še več nepreskrbljenih otrok.
Delavstvo je; na zborovanju e nogi as n o odobrilo dnevni red, ki ga je pripravila notranja komisija. V njem je najodločneje odbilo poniževalne ponudbe rabeljskega podjetja. Ako ravnateljstvo dnevni red odkloni, bo delavstvo stopilo v belo stavko. Čeprav bo ta združena z velikimi žrtvami, je delavstvo prepričano', da se bo njegova borba končala z zmago, ker je vsa pravica na strani delavstva.
Iz našega poročila čitatelji lahiko' spoznajo, kako postaja stanje v rudniku iz dneva v dan bolj nevzdržno; saj so se v zadnjem času zaradi nezadostnih varnostnih naprav zgodile tu tudi smrtne nesreče. Povrhu vsega je ruidiniška uprava pretekli petelk še iznenada kar svojevoljno znižala delavcem še proizvodno nagrado.
S tem je nezadovoljstvo doseglo višek in 1000 rabeljskih rudarjev je še isti dan pričelo stavkati in bo stavkalo, dokler uprava ne prekliče ukrepa. CISL in C IG L sta pri-| redili zopet zborovanje, na katerem so delavski zastopniki najostreje protestirali pro-i ti najnovejši krivici.
pomežiknil ribicam, da skočijo v mrežo.
Vsega- so bili vajeni ti trdi ribiški Kraševci, vse so že doživeli! Tudi njih navade so drugačne od drugih. Še imena si nadevajo taka, da domače, j>a tudi čudno zvenijo: Bibci, ŠtafneVi, Cefurjevi, Dražetovi, Skir-žadini in kar je drugih.
V tistih časih sta slovela dva ribiška roda. To so1 bili »Angleži« in »Bibci«. Pod temii imeni so jijh poznali od Devina do Scsljana. Bili so pa taki tiči, da so znali ribe res loviti ter marsikatero povedati o trdem življenju z mrežami in valovi. Ko so pa ribe zaplavale na olju in v vinu, pristni domači črnini, so vse skrbi bile pozabljene in se je veselo živelo; petje je odmevalo v »osmicah«, da se je čulo do Šempolaja in Repentahra.
RIBIŠKO LADJEVJE
Nekoč je bila vsa vas ribiška. V pristanu ali »na mu«, kot se pa Ikiriško sliši, je vsak večer hitelo mlado in staro pomagat pri razkladanju ali vlačenju mrež. Tam pri »hišci«, kjer ima vsaka ribiška družina svoj prostor, je bilo središče njih delavnega dne, gori v vasi pa središče za nedelje in oddih. V pristanu pod brestom čepi še stara »čup-a«, kjer »tentajo« mreže. Da se ne pokvarijo in strohnijo, je treba silovito drage mreže enkrat na mcsec barvati ali nameriti v raztepi ni nekake čreslovine. Stari možaki so to znali: prepletali so ter sušili mreže na dolgih ranlah.
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Več veselja in pobude v prosvetnem delu
Te dni odpirajo vrata gledališča, koncertne dvorane, umetnostne galerije in p osvetne dvorane v mestu Začenja se nova kulturna sezona. Tudi naša društva se bodo po poletnem počitku bolj vneto lotila prosvetnega dela. Zaželeno pa bi bilo, da bi mu dala tudi novo vsebina in da bi ne teklo vedno po istih tirnicah, ki že dolgo več ne vodijo v pravi napredek.
Naša prosvetna društva skušajo nadaljevati nekako tam, kjer so morala opustiti delovanje pod fašizmom, približno pred tridesetimi leti. Gotovo je hvalevredno, da je ostala volja po prosvetnem delu v naših ljudeh še vedno živa in da čutijo še vedno veselje do društvenega delovanja, do petja in igranja. Tudi jim ni zameriti, da so skušali dati prva leta po vojni prosvetnemu življenju isto vsebino, kot jo je imelo pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. Toda medtem se je v svetu veliko izprsmenilo in prav tako tudi pri nas. Tiste oblike prosvetnega dela, ki so zadovoljevale ljudi pred tridesetimi leti, so se danes že v veliki meri preživele. Zato bi bilo treba najti prosvetnemu delu novih oblik in nove vsebine, predvsem pa bi bilo treba pomladiti društvena vodstva.
VEC MLADINE V PROSVETNA DRUŠTVA
Starejši prosvetni delavci bi ne smeli ljubosumno odrivati mladine od dela in vodstva v društvih, ampak ji še pomagati, da bi se čimprej in v čim večjem številu vključila v društva jn skupine. To velja zlasti za pevske zbore. Vesel je pogled na zbore, v katerih nastopa polno mladine. Tak pogled vzbuja optimizem in zaupanje v bodočnost, medtem ko nas pogled nat zbore, v katerih so zbrani sami starejši ljudje, navdaja s pesimizmom glede našega prosvetnag dela in tudi glede naše bodočnosti, k'ajti kjer ni mladine, tam ni bodočnosti. Mladini je treba
vzbujati ve: el je za prosvetno delo in ji stati ob strani z nasveti ter ji tudi pomagati, a pobudo naj ima mladina sama, ker bo sama najprej niašla take oblike in tako vsebino prosvetnega dela, ki so primerne za sedanji čas in ji ustrezajo. Ce danes marsikje pogrešamo mladino v prosvetnih društvih, ali če teh sploh ni, ker mladina ni navdušena zanje, je to največkrat posledica dejstva, da mladini zastarele oblike in tudi idejna vsebina prosvetnega dela niso všeč in je ne pritegujejo.
DIJAŠKA MLADINA BI MORALA DATI POBUDO
V marsikateri vasi na Tržaškem in tudi marsikje v predmestju bi bila mliadina pripravljena, da si ustapovi prosvetno društvo ali da poživi tisto, ki morda že obstaja. A nikogar ni, ki bi dal pobudo. Mladi delavski ali kmečki fantje in dekleta se ne čutijo sposobni, da bi prevzeli vodstvo in vso stvar sprožili. Poprijeti bi morala dijaška mladina, ki obiskuje slovenske srednje šole ali pa jih je že dokončala. Ta bi morala zbrati okrog sebe najboljšo mladino iz vasi ali iz četrti in jo povezati v društvo. Izgovori, da ni dvoran, ne držijo vedno. Ce je volja in pripravljenost, se najde tudi vse drugo. Poleg tega je mnogo oblik prosvetnega dela, za katere ni nujno potrebna dvorana, n. pr. knjižnica, folklorni plesi, ki jih je' mogoče vaditi tudi doma, taborništvo, planinstvo ,razno drugo športno udejstvovanje, ki v širšem smislu tudi spada pod pojem prosvetnega dela, itd. Razen tega je na Tržaškem toliko manjših prosvetnih dvorain, da vsaka igralska a!'i folklorna skupina z lahkoto najde priložnost za nastop, če ima res kaj pokazati, prav tako pa tudi pevski zbor. Le več veselja in pobude bi bilo treba pri prosveta nem delu, in več mladine v društva, pa bi se prosvetno življenje pri nas kmalu razcvetelo.
Spacalove počitnice brez počitka
Ondan sem srečal Lojzeta Spacala vsega zagorelega in nasmejanega, a nekoliko shujšanega, kakor da se je vrnil s planin. Pa je le za kak dan pokukal v Trst iz Pirana, kjer je preživel vse počitnice in jih misli še .nekoliko nategniti. Vprašal sem ga, če je veliko naslikal med počitnicami, pa se je nasmejal: »Skoro nič.« Urejal si je 'hišo, ki jo je svoj čas kupil čisto na koncu polotoka, na katerem leži Piran, tako da je obdana od morja od treh strani. »Skoro na vsaki strani hiše lahko skočim v morje«, se zadovoljno smehlja, zaljubljen kakor je v morje. Vse počitnice je popravljal hišo z zidarji in si uredil iz nje že prav prijeten dom. V pritličju je uredil galerijo ,ki bo služila njemu in prijateljem-sli-karjem, zgoraj pa svoj atelje, nad katerim je ves navdušen, sgj je s terase izpred njega krasen razgled po morju.
»Piran je še vedno čudovit kraj za slikarje*, pravi, »četudi je izgubil nek°lik° svoje ribiške slikovitosti .Ribiči še vedno krpajo na obali svoje mreže, se v^dno so med njimi prave ribiške grče, a ni jih več toliko. Zato pa so v bližini soline«. Obisk v solinah ga vedno očara, zlasti odkar so pobarvali jadrna krila mlinov za črpanje vode. Te slikovitosti se ne more nagledati.
Po povratku y Trst pa ga čaka veliko dela. Prvega marcai prihodnjega leta bo odprta njegova razstava v pariški galeriji »Rive gauche«, nato pa bo razstava prenesena še v Frankfiurt in Stockholm. Povabljen jfr bil tudi, da bi skupno s kiparjem Ma-scherinijem razstavljal v neki rniinichenski galeriji.
Prejel je tudi vabilo, da bi sodeloval na razstavi »Trst v sodobni italijanski umetnosti«, pa ga je moral zaradi prezaposlenosti odkloniti.	D.
Neki nemški tehnik je prepričan ,da bodo izumili ljudje že v prihodnjem rodu rakete, ki jih bo poganjala sončna svetloba (ki je hkrati vir energije) in bodo drvele po vesoljstvu s hi trosit jo skoro 300 tisoč kilometrov na sekundo.. Pot od Zemlje do Marsa bi trajala eno uro.
Bela
vrana
Londonski »The Times Literary Supplement* — Timesova literarna priloga — prinaša v svoji številki z dne 12. t. m. precej obširno poročilo o novi knjigi z naslovom »Home and Abroad« (Doma in v tujini), ki jo je napisal Lord Strang. Izšla je pri založbi Andre Deutseh.
Lord Strang je bil od leta 1919 do 1953 v britanski diplomatski službi. Po rodu je Skot. Poročilo hvali njegovo knjigo, da je »lepa in zadovolji človeka ,da je odlično zgrajena in zgovorna«. Hvali zlasti njegov dar, da zna zelo dobro prikazati ozračje iji okolje raznih zgodovinskih dogajanj, katerim je bil priča, n- P1'-, ko opisuje Hitlerjevo bivanje v Godesbergu ali dogodke na Srednjem in Daljnem vzhodu po drugi svetovni vojni. Vendar je za Slo Vence zanimiva predvsem zaradi tega, ker je bil Lord Strang eden izmed zelo redkih britanskih diplomatov, ki je pokazal zanimanje za nas in se tud zavzel za nas. Ko sem namreč v naglici preletel poročilo o njegovi knjigi v »Timesovi literarni prilogi«, mi je obstal pogled na zadnji besedi članka, t. j. na besedi »Slovenes«.
Iz poročila je razvidno, da je postal Lord Strang leta 1919 tretji tajnik britanskega veleposlaništva v Beogradu in nekaj mesecev nato je »v zelo vpetem pismu« zahteval — menda od britanskega zunanjega ministrstva »več simpatije za novo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Zdaj je lahko poleg raznega drugega zgodovinskega gradiva svobodno objavil tudi to pismo, piše poročevalec.
Verjetno je šlo takrat za meje nove jugoslovanske države, to je za slovenske meje. Lord Strang je bil res prava bela vrana med1 angleškimi diplomati, če je pokazal nekoliko simpatije za Slovence. Priznati moram, da sem se Vesnično začudil, ko sem to bral, ker smo se Slovenci že davno odvadili pričakovati od kakega angleškega diplomata, ne rečem, simpatij, ampak tudi najbolj osnovnega čuta pravičnosti in objektivnosti. Zato njegovo ime zasluži, da si ga tudi mi s simpatijo zapomnimo.
A. R.
99
Moskovsko Veliko gledališče je končno le lahko poslalo svojo plesno skupino v London. Sovjetski plesalci so navdušili londonsko občinstvo. Vstopnice dosegajo n'a črni borzi bajne cene (okrog 200.0C0 lir) in pred blagajno se razvijajo boksarski dvoboji.
V pritlični dvorani hiše v ulici Galatti 1, y kateri je nameščen USIS (Hnformativna služba Združenih držav), je bila odprta 6, t. m. reprezentativna razstava tržaških umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavlja nad 40 umetnikov, vsak po eno delo. Toda medtem ko je slikarstvo prav dobro zastopano, igrata kiparstvo, še bolj pa grafika na razstavi kaj podrejeno vlogo, ki prav gotovo ne odgovarja njunemu resničnemu pomenu v tržaški umetnosti. Poleg 34 podob V olju in drugih tehnikah (akvareli itd.) je namreč na razstavi le sedem kiparskih del in celo samo štiri grafike.
Izbira del je bila stroga in zato je razstava na visoki umetniški ravni. Pač pa je po enem samem delu težko presoditi odlike in šibkosti posameznih umetnikov. Tako so nekateri nehote prikazani v boljši, drugi pa v slabši luči, kot bi zaslužili. Načelo, da naj ima vsak umetnik na razstavi samo po eno sliko, je bilo nekoliko krivično za tiste umetnike, ki so mnogo boljši kot drugi, in razstava tako tudi ne more nuditi prave slike »Trsta v sodobni umetnosti«. Posebno tudi zato ne, ker so pri njej najbrž hote prezrli slovenske umetnike, ki imajo vendarle precej besede v tržaški umetnosti. Resnično reprezentativne razstave tržaške umetnosti si n. pr. ni mogoče misliti brez Spacala, pa tudi marsikateri druigi tržaški slovenski umetnik bi zaslužil udeležbo na razstavi prej kot pa precejšnje število skoro popolnoma neznanih umetnikov, katerih dela so bila sprejeta. To velja zlasti za Groma, Černigoja in Lukežiča.
Druga stvar je seveda, če so hoteli organizatorji prikazati res samo dela italijanskih tržaških umetnikov. Toda na žalost se zdi, da je hotel nekdo le ponižati slovenske umetnike, češ da niso dovolj dobri, da bi bili zastopanj na taki razstavi. Tak pojav nestrpnosti in krivičnosti na kulturnem področju je tem bolj obžalovanja vreden, ker dokazuje, da taki, ki bi radi napravili iz umetnosti deklo politike, ne živijo samo v vzhodnoevropskih komunističnih državah, kot bi nekateri pri nas tako radi verjeli. Takih ljudi ne manjka tudi na Zahodu.
Na razstavi izstopajo po svojih odlikah slike, ki so jih naslikali Sambo, Noutian, Walcher, Nino Pe-rizi, Devetta, De Comelli, Sofianopulo, Righi, Romeo Daneo, Predanzani, Luccardijeva, Caraianova, Colo-ni in Rosignano.
Med kiparskimi deli pa se najbolj prikupijo obiskovalcu Carajeva »Plesalka«, Černetova »Cvetličarka« in rZenarijev relief »Počitek volov«, pa tudi Albertijev »Pes, ki si liže šapo«. Mascherinijevo delo razočara. Videli smo že mnogo boljše njegove stvari.
Po en grafični list so razstavili Campitelli, Ma-rangoni, Pacifico in Russian. Vsa štiri dela so lepa, a v njh je preveč izumetničenosti, premalo neposredno spregovore gledalcu. So izdelana z okusom in znanjem, a ne odražajo življenja, kar bi morala biti največja odlika grafike.	L.
SLAVNI SKLADATELJ
Danes teden je um/d v Rimu največji mojster religioznih skladb mons. Lorenzo Perosi. Rojen je bil leta 1872 v Tortoni. Oče Jožef, stolni organist, mu je vlil veselje do glasbe. Študiral je po raznih konservatorijih. Leon XIII je Perosija imenoval za ravnatelja Sikstinske kapele v Vatikanu.
Skladal je čudovite oratorije o življenju Gospodovem, a na seznamu ima še nad 30 maš in 200 večjih skladb. V njih je družil klasične elemente s popolnoma svojskimi modernimi prvinami. Ves kulturni svet je priznaval Perosiju prvenstvo v verski skladbi. Mojster se je poznal tudi z našima sklada-teljima Vinkom Vodopivcem in E. Komelom.
V Skalnatem gorovju v Kaliforniji so odkrili v veliki višini tri majhne smreke, ki so najstarejša drevesa na svetu. Stara so 4000 let in so še vedno zelena. Starost so jim ugotovili po »prstanih« na deblu, pri čemer so se poslužil.i drobnogleda.
Milanski »Pliccolo Teatra« je dokončal svoje gostovanje v prestolnicah severne Evrope. Povsod je doživel velik uspeh. Italijanska igledališka umetnost doživlja nekak prerod.
Nova drama Arthurja Millerja (novega moža igralke Marilyn Monroe) »Razgled z mosta« je bila prepovedana tako v Ameriki kot v Angliji. Vendar velja prepoved samo za državna gledališča in zavoljo tega igrajo taka dela, ki jim cenzura napravi le reklamo, s tem večjim veseljem v zasebnih gledališčih.
GOSPODARSTVO
POKOJNINA ZA KMETOVALCE IN POLOVINARIJE
30. september 1956 bo ostal zgodovinski dan za vse italijanske, torej tudi naše kmetovalce in kolone. Ta dan se je vlada obvezala, da s proračunskim letom 1957-58 uvede pokojninsko zavarovanje za vse kmetovalce in polovlnarje, in sicer za primer Starosti ter invalidnosti.
S to odločbo je bila priznana važnost kmetijstva in njegov veliki pomen za državo ter je obenem bila odstranjena zapostavljenost kmeeikega stanu, ki je bil socialno mnogo na slabšem kot delavski. Ko govorimo o kmečkem stanu, ne mislimo na velike posestnike in bogate kmete, katerih je pri nas bore malo, temveč na ogromne množice, ki se oelo leto mučijo od zore dio> mraka in se morajo pri tem zadovoljiti s slabo brano in s še slabšo obleko ter se morah odpovedati vsem udobnostim sodobnega življenja.
Kmečki stan predstavlja, predvsem v slovenskih krajih, pravi proletariat, kot ga ni najti v delavskih središčih. O kolonih ali polovimarjih pa se že tako ne splača govoriti, ker imajo le toliko dohodkov, da za silo živijo. Mnogokrat smo že poudarili, da je heg (z dežeille čedalje hujšji in d)a dekleta iščejo ženine v drugih slojih in ne v kmečkem. Dekleta namreč vedoi, da jih čaka na kmetiji trdo delo in odpovedi polno življenje ter še negotova starost.
Zavarovanje Ikmečk ega stanu in pol o vinar je v za čas starosti in slučaj invalidnosti bo zajelo v Italiji najštevilnejši sloj, saj bo teh zavarovancev nad 10 milijonov, to se pravi več kot pokojnine kaj več kot 20 milijard lir ali približno 10% svojih dohodkov. Seveda bodo morali tudi kmetje in po-lovinarji nekoliko prispevati v pokojninski sklad.
Zakon, ki naj uredi pokojninsko zavarovanje kmetov in polovinarjev je bil predložen vladi že pred 3 leti, sedaj pa ga vlada mora izročiti parlamentu, ki bo izrekel zadnjo besedo.
ZAKAJ NOVO VINO NE VRE?
V nekaterih naših krajih je trgatev še v teku, drugod je bila dokončana ta teden, na Tržaškem pa tržejo še mnogo prej kot na Goriškem.
V marsikateri kleti si delajo preglavice, ker mošt ne vre, oziroma vre zelo počasi. Vzrok je v prenizki toploti, ki je v kleti, predvsem pa v sodili.
Pri nas imajo premnogi grdo navado, da začnejo trgati zgodaj zjutraj, ko je grozdje še ledeno mrzlo. Ker je na prostem v zadnjem času kazal toiplometer zjutraj komaj 12° C ali pa še manj, sta imelo tudi grozdje in mošt isto toploto. Pri tako nizki toploti pa mošt ne vre. Vse grozdje, katerega polr-žemo pred 10. uro zjutraj, ne kaže dovolj visoke toplote. Če hi ločili po 10. uri potrgano grozdje od tistega, ki je bilo zbrano zjutraj in ga posebej zmastili, bi ta mošt kmalu začel kipeti. Ker pa je vse grozdje pomešano, ni toplota dovolj visoka in mošt ne more vreti. Zato bi bilo potrebno začeti s trgatvijo bolj pozno zjutraj, ko sonce grozdje že nekoliko' ogreje.
Seveda služi ta nauk lahko za drugo leto, ne pa več za letos. Kaj torej, če mošt noče vreli''' Pred 14 dnevi smo v našem listu pisali, kako moramo ravnati s toploto v kleti in v sodih. Imaš še to številko? Take številke moraš shraniti.
Ni drugega izhoda, kot da klet segreješ na 18 do 20" C in to toploto vzdržuješ, dokler vino ne pokipi, to je vse dotlej, dokler ne izgine sleherna sled po sladkobi.
KATERE SORTE SEJEJO V ITALIJI
V severni Italiji sejejo mehko pšenico, v srednji mehko in trdo, v južni in na otokih pa predvsem trdo pšenico. Mehka je za kruli, trda za testenine.
Vseh sort pšenice je na tisoče, v Italiji pa jih sejejo nekaj sto vrst. Med' temi so žlahtne, nedavno vzgojene sorte, razen tega pa vse polno starih, domačih. V severni Italiji sejejo predvsem žlahtne sorte, bi zgodaj dozorijo. Glavne sorte, ki so jih lani sejali, so naslednje:
Prvo mesto zavzema sorta San Pastore, s katero so posejali v pokrajini Bergamo kar 87% površine, v Vercelli 78%, več kot polovico pa v pokrajinah Novara, Torino, Como, Milano, Varese, Pavia. Na drugem mestu je sorta Funo, na tretjem Mara, na četrtem pa stara sorta Damiano Chiesa. Našim kmetovalcem dobro znana stara sorta »Montana« ima še mnogo ljubiteljev. V pokrajini Sondrio so s to sorto posejali kar 71% vse površine, več ali manj jo sejejo tudi v vseh ostalih pokrajinah severne Ita-
lije, posebno v Piemontu. Na Južnem Tirolskem sejejo Nemci tudi nekatere sorte iz Nemčije, predvsem goirto »Bayern Konig«.
PRED SETVIJO RAZKUŽI ZEMLJO!
V zemlji je vse polno živalskih škodljivcev, ki mlado setev pšenice uničujejo. Sem spadajo najrazličnejše ličinke, predvsem pa ličinke, oziroma debeli črvi majskega hrošča, strune ali ličinke pokalice, nato še bramorji in drugi škodljivci.
Škodljivce zatremo, če pred setvijo' razkužimo zemljo1 z »geodrinoin«, katerega smo že večkrat priporočali v našem listu. En alko dobra sta tudi )>geolintox« in »geo-e|ptakloir«. Geodriina ali geol(intoxa raztrosimo na ha po 50 kg, geo-eptaiklora pa 30 kilogramov. Najprimerneje je, da razkužil-ni prah raztrosimo vrhu preorane zemlje; če le mogoče, kakšen teden pred setvijo in potem z branamjem premešamo z zgornjo plastjo zemlje.
(50 kg na ha = 5 kg na 1000 kv. m = 18 kg na furlansko njivo.)
TOVARNA
Ptiifičič
]KRM1N - COKMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, Bpalni-ce, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
*
CŠportni pregled
NOGOMET
BEAR.A
Znana osiješka a-fera, ki je razgalila zakulisne spletke nekaterih nogometnih veljakov, zadnji porazi jugoslovanske državne reprezentance in predvsem tudi krivična vključitev nogometašev v olimpijsko moštvo so dali povod, da se je širša javnost začela zanimati tudi za moralno ozadje te športne panoge. Pravi amaterji so javno in odločno protestirali, ker bo jugoslovanskim nogometašem ob svečani otvoritvi olimpijskih i'ger v Melbournu dovoljeno »lagati«. Tedaj bodo namreč amaterske reprezentance vsega sveta svečano prisegle, da »za sve-ja športna udejstvovanja pe prejemajo
nobenega plačila«. Res je sicer, da je amaterstvo v Coubertinovem smislu danes že močno omajano in da so pa prejšnjih olimpiadah nastopali tudi italijanski nogometaši-študenti ter Madžari, ki, kakor je obče znano, niso nikaki amaterji, vendar drži, da jih to pot pe bo.
Kdor nekoliko globlje pogleda V nogometne kroge, bo brž opazil razkošpo življenje sodobnih »amaterjev«. Vrhunskim nogometašem je nogomet le sredstvo za pridobivanje denarja, česar niti razpe namišljene službe danes ne morejo več prikrivati. Pismo ,ki sta ga dva splitska igralca poslala Odredu, je očitep pojav profesionizma. Igralca pamreč ponujata svoj vstop v novo društvo, a zahtevata za to vsak po 100.000 dinarjev, službo ter opremljeno sobo. Ce bi jim doma ne bilo omogočeno tako življenje, bi jih že zdavniaj zvabili italijanski milijoni, katerim so podlegli Ocwirk, Nordhal, Vonlanthe-pen in drugi slavni Igralci. Vsa »evropska javnost danes zahteva, naj se preneha s tem nojevim načinom skrivanja. Igralcem pe moremo zameriti, saj' so ljudje ,a višji krogi bi se morali končno odločiti ali za odkriti profesionizem ali za resnično amaterstvo.
Madžari so v nedeljo dosegli četrto zaporedno zmago na tujem igrišču. Avstrijo so premagali z 2:0. Nizozemska pa je v Antwerpnu premagala Belgijo s 3:2. Madžarski nogometaši predvidevajo zelo zanimivo lestvico najboljših evropskih nogometnih moštev. »N»a prvem mestu je seveda Madžarska, ki je z zadnjimi zmagami popovpo prevzela vodilno mesto. Sledi ji Rusija, ki je bila v treh letih le enkrat poražena. Tretja je Češka, ki si je vnovič pridobila predvojni sloves. Na četrtem mestu je Francija, o kateri pravijo, da bo kmalu igrala v nogometu važno vlogo. Potem' pridejo Italijani in Angleži. Ti se piso še prilagodili novi igri. 'Na sedmem mestu je Jugoslavija, ki je v očitni krizi. Na osmem je prerojena Nizozemska. Sledijo ji: Nemčija, Avstrija in Belgija.
OLIMPIADA
Italijanski olimpijski odbor je sestavil reprezentanco 137 atletov, ki bodo nastopili v Melbournu. Najmočneje bo Italija zastopana v lahki atletiki in veslanju. Vsi računajo, da bo Italija zasedla eno izmed prvih deset mest. »Naloga atletov« je dejal Onesti — »je zelo težka, ker vse države pošiljajo »na olimpiado le najsposobnejše atlete«. Pripomnil je tudi, da se premalo Italijanov1 posveča športu. Atleti se le s težavo držijo amaterskih načel, ker jih tarejo težki problemi zaposlitve. TAD
/POT 31J 3E VODILA PO DOLGIH.TEM>| ('ti •	NIH	HODNIKIH,,. J
J / |j|||!
IB (Ul ili ir a1	ž
ZVITOREPEC IN TRDON3A <STA PRETIPALA STE M E VOTLINE,,
jtŠ* JfsMSE^
M- " > DA NI DRUGEGA M IZHODA.’.. VSE J m	ZAMAN!.,	T
ODMAKNILA STA NEkA^^ MANJŠIH KAMNOV IN STOPILA V TEMO./-
-^V< -bRKR'. NIČESAR NE -f NAJDEM. MORAL BOM PRE IS-Kj KATI SE DNO JEZERA'.. v
„.K3ER BO-HURRA, IMAM 30! RAZPOKA ^E, KI sfe BO DALA RAZŠIRITI! SA3 SEM VEDEL!!
...IN PREPRIČAN SEM,DABOM| NAŠEL SE ENO ODPRTINO; | AHA, ŽE VEM KAW3!..^
PREIGRALA SVA VSAK SV030 POLOVICO IN SE BREZ USPEHA ■
c,WI A TAM ‘	—■ ■■	—	M
K1ER SVA 'mfjODaTsaŽ ČUTIM ZAČELA. m< V'-''i?R£PIU!..V^
Z NOT BOM OBŠEL STENE VOTLINEl PLAMEN Ml BO POKAZAL, J PIVm \aE VDIRA ZRAK. *JI
X' Ž	bo.., rJf&
Z VODO
i t h,5 e
PODZEMELJSKO 3EZERO!?DAL3£ NE MOREVA,VODA ZE GLOBOKA!
■NEK3E MORA ~ VENDAR ODTEKATI!
IčEPRAV ZE STRUPENO MR= ZLA, MORAM VAN^O .POISKAL BOf^ KANAL, PO KATEREM ODTEKA. MOGOČE SE D0v :>..3 SlROK, PA SE SPUSTIVA PO '
*	N3EM,
TRDONSA -3E PREPLAVAL 3EZERO PO DOLGEM IN POČEZ,PA NI NAŠEL NO-
Maršalov dvojnik
General je bil prav tak, kakršnega sem si predstavljal. Pokrit je bil z znano črno baskovsko čepico, oblečen pa v usnjen vetrni jopič. Opazil sem tudi, da je na prav svojski mački vojaško pozdravljal : nalahno je dvakrat zamahnil z roko, kar je bilo bolj podobno prijateljskemu namigu kot pa strumnemu pozdravu.
Ko se je dolga vršita avtomobilov spet premaknila, je moj vozač držal natančno predpisano razdaljo petih metrov od generalovega »Rollls Royca«. Oči sem držal napeto uperjene na generala. Vzdolž poljske ceste je bilo le malo ljudi, ki so ob tej zgodnji uri šli na delo in se ustavljali, ko smo vozili mimo. Ko so spoznali generala, so stoje mahali z rolkami v pozdrav. On pa jim je prijazno odgovarjal z značilnim prijateljskim namigom.
Monty je vsakomur odzdravil. Ko smo privozili mimo starega kmečkega očanca, je ta obstal kar v majhni zadregi, ker se mu je general talko prijateljsko nasmehi j al. Kazalo je, da ima ljudstvo zaupanje v tega moža, ki jih bo pripelljal do zmage. Kmetič je snel 'klobuk z glave in dolgo mahal za nami. Tako je general znal
s svojo priljudnostjo vlivati ljudstvu vero, da so možje, žene in otroci vztrajali pod najhujšimi udarci.
Ko Smo privozili iproti obali, se je odprl čudovit prizor. Prisostvoval sem glavni vaji za izkrcanje v Francijo. Daleč tja po morju, do koder je mogel seči pogled, so se zibale na valovih oklop-niee, križarke, torpedovke in druge pomorske edinice. Velikanske tovorne ladje so kar bljuvale tanke, oklepne avte in na stotine in stotine topov. V zraku so brnela letala, medlem pa se je pehota kar usipala na kopno s številnih posebnih splavov.
Maršal se je nekaj časa razgovarjal z načelniki zavezniškega generalnega stana, ki so opazovali vaje s terase neke restavracije. Potem se je Mo.nty obrnil in vrsta oseb je šla za njim. Pridružil sem se gruči in strmel le v generala. Tedaj se za nič drugega nisem brigal. General je stopal odločno, v razvoj operacij je posegal le, če se mu je zdelo potrebno. Tu pa tam — se je ustavil in stavil kratka vprašanja častnikom, podčastnikom in tudi navadnim vojakom. Dajal je nasvete, izrekal povelja', vse jasno in odrezano.
Imel je v sebi tako moč, da je brž ko se je pojavil in preden je odprl usta, vzbudil nase pozornost. Mislil sem si, da bi bil maršal kar dober za na oder.
Nekateri vojaki, ki so se že izkrcali s splavov, so prodirali proti obali. Opazilo se jim je, kako trpijo na morslki boilezni. čeprav so skušali bolečine moško zatajiti. Vedeli so, da poveljniku
TEDENSKI KOLEDARČEK
2L oktobra, nedelja: 21. pobink., Uršula
22. oktobra, ponedeljek: Kordula, Zorislava
23. oktobra, torek: Klotilda, Severin
24. oktobra, sreda: Rafael
25. oktobra, četrtek: Ludovik, Zlatica
26. oktobra, petek: Evarist, Demetrij
27. oktobra, sobota: Sabina, Svetopolk
VALUTA — TUJ DENAR Dne 17. oktobra si diobil oz. dal fca:
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt št eri ing
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
629—631 23,50—24,25 90—95 148—153 1610—1660 147—149 17—20 146,50—147,50 717—719 4750—4850
lir
lir
lir
li-r
lir
lir
lir
lir
lir
lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 21. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 11.45 Chopinovi im-promptuji; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 16.10 Lebar: »Grof Luksemburški«, opereta v 3 dejanjih; 20.30 Ponchielli: »La Gioeomda«,
1.	in 2. dejanje.
Ponedeljek, 22. oktobra ob: 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Vokalni kvartet Večernica; 21.45 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.00 Ponchielli: »La Gjoconda«, 3. in 4. dejanje.
Torek, 23. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Koncert sopranistke Anite Meze; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Ladislav Bus Peketi?.: »Tobaknrna pri generalici«, igra v 3 dej., igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 24. oktobra ob: 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za pajmlajše; 19.15 Radijska univerza;
20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Obletnica tedna; .22.00 Izpovedi in liki sodobnih italijanskih književnikov.
Četrtek, 25. oktobra ob: 12.55 Poje sopranistka Ondina Otta; 19.15 Sola in dom; 21.00 Dramatizirana
zgodba; 22.00 Iz zgodovine verskih gibanj v Italiji; 23.00 Menueti in gavote.
Petek, 26. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Z začarane police: 19.15 Radijska univerza;
20.30 Orkester Srečko Dražil; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Sattner: Jeftejeva prisega; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota1, 27. oktobra ob: 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Orkester Pacchiorš; 19.15 Sestanek g poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Vokalni kvintet; 22.00 Saint Saens: Alžirska suita.
VPRAŠANJA IN ODHOVniU
Vprašalni je št. 303: Ali bi lahko napravil še neka) »petijota« s tropinami, ki so bile že stisnjene in ki jih imam pokrile v plavniku? Kojiko sladkorja naj dodam? Moram dodati tudi kaka druga sredstva?
Odgovor: Ne svetujemo Vam, da napravite peti-jot s takimi tropinami, ker bi ne dobili vinca, temveč kis. Tega pa lahko naplavite takole: zlijte vrhu tropin nekoliko mlačne vode (med 20 in 25 stop. C), raztopite v tej vodi okoli 10 kg sladkorja na 100 litrov vode in ga pustite na tropinah 4 do 5 dni. Dobili boste dober kis. »Petijot« lahko napravite samo z neizstisnjenimj tropinami, med katerimi je še mnogo mošta. Na te tropine zlijemo mlačno vodo z raztopljenim sladkorjem ,dodamo še vinske kisline in malo amonijevega fosfata, kot smo žs pisali.
Vprašanje št. 304: V razgovoru sem trdil, da sta pri pas 21. junij ter 21. december najdaljša, oziroma najkrajša dneva. Z nekom sem tudi stavil in zmenila sva se, da Vas povprašava. Kako je torej z zadevo?
Odgovor; Zal ste stavo izgubili, če ste trdili zgor-nj>e. V določeni zemljepisni legi je to res, pri nas pa ne. V prihodnjem letu bo pri nas najdaljši dan
11.	junij, ko bo sonce sijalo (če ne bo megleno) celih 16 ur, najkrajši pa 28. decembra, ko bo sijalo samo 9 ur in 15 minut.
Vprašanje št. 305: V časopisih berem o italijan-sko-avstrijskem sporu zaradi nemške manjšine v Južnem Tirolu, pa se ne znajdem, v čem, tiči bistvo. Ali mi lahko raztolmačite v nekaj besedah?
Odgovor: Med italijansko in avstrijsko vlado je bil sklenjen dogovor (De Gasperi-Gruber) ,da se obstoj nemške manjšine v Južnem Tirolu (provinca
Bolzano-Bozem) zaščiti s posebno avtonomijo. Nemška manjšina pa se v dotični provinci ne čuti zaščitena, dokler se priseljujejo tja Italijani iz notranjosti države, Ti priseljenci imajo danes že večino v glavnem mestu Bocnu in V Meranu, v drugih mestih so še v man'šini. Os se bo to priseljevanje nadaljevalo, je umljivo, da bodo v kratkih letih Italijani v provinci dosegli večino in tako obvladali prej čisto nemško pokrajino. Nemci zahtevajo, da se to priseljevanje iz notranjosti onemogoči. To je bistvo vprašanja, ostaloi so priveski.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE zu Tržaško ozemlji:
Otvoritev sezone 1956-57
V SOBOTO, 20. OKTOBRA 1956, OB 20.30 V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«
(Vrdelska cesta 7)
Rade Pregare
Šagra
ljudska igra v štirih dej. iv domačem (narečju
KRSTNA PREDSTAVA
Nastopa ves ansambel .pomnožen z gojenci igralske šole SNG in s sodelovanjem V a 1 e-Ir i J e S i 1 o v e
Režiser: JOŽE BABIC
V NEDELJO, 21. OKTOBRA 1956 OB 16. lin OB 20 30, V DVORANI NA STADIONU
»PRVI MAJ«
Šagra
V TOREK, 23. OKTOBRA OB 20.30,
V KINODVORANI V SKEDNJU iV SREDO, 24. OKTOBRA OB 20.30,
V PROSVEI NEM DOMU NA OPČINAH
Šagra
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
ni všeč, če kdo na zunaj kaže svoje slabosti, pa naj bo to general ali navaden vojak.
MUad vojak je komaj taval naprej in je nosil puško ter opremo, kot da je težka na stote; vendar ni hotel zaostajati za tovariši. Ko je prišel do nas, se mu je spotaknilo, in je padel. S težavo se je pobiral in z jezo krotil solze; potem se je strumno zravnal in jo ubral prav v nasprotno, napačno smer.
Monly je pohitel za njim in mu s prijaznim nasmehom dejal, naj se obrne. »V to smer, dečko. Dobro se držiš! Pa nikar ne zgubi zveze s tovariši, ki so pred teboj!« Potrepljal ga je po rami in mu skrbno uravnal nahrbtnik, ki mu je bil zdrknil navzdol. Končno je vojak spoznal, kdo mn je pomagal. Po vsem obrazu se mu je razlilo nemo spoštovanje, ki je dokazovalo, kakšno zaupanje je Monty znal vliti vase svojim četam.
V naslednjih dneh sem spoznal še marsikatere generalove navade. Bil je povsem nasproten tobaku in vinu, ter ves ponosen na svojo telesno moč. Nekega dne ko mu je polkovnik Lester telefoniral in ga vprašal, če je v njegovi prehrani kakšna posebnost, ki bi jo jaz moral poznati,je jezno odgovoril: »Ne, nobena! V por-ridge« (ovsena kaša) ne stavim ne mleka ne sladkorja. To je vse!« Med jedjo se je rad pogovarjal o pticah in drugih živalih, o cvetlicah in o naravi. Rad se je šalil s častniki, ki so pokazali, da se ne razumejo na prirodopis. Nikdar pa ni pri mizji govoril o vojni.
Montvju sem sledil dan za dnem in sem ga; gledal kot sokol, da bi opazil tudi kako njegovo bežno značilnost. Zapomnil sem si njegov posebni način boje z rokami prekrižanimi na hrbtu; potem način, kako se je ščipal v lice, kadar ie kaj premišljeval; njegove nenadne obrate; način, kako je jedel; kako je mahal z roko, kadar je kaj poudarjal. Končno sem bil gotov, da znam do pičice posnemati njegov glas, gibe in potankosti. Toda zaradi bojazljivosti. ki je bil del mojega značaja, sem si mislil, da ne bom mogel nikoli posnemati take osebnosti, ki izžareva iz sebe moč in zaupanje v zmago. Zbal sem se svoje naloge.
Zadnji del moje vaje v dvojništvu je bil zasebni pogovor z generalom samim. Pisal je za veliko mizo, toda ko sem vstopil, je vstal in se nasmejal. Bil je starejši od mene, toda, podobnost med obema je bila kar izredna: bil je laik, kot da sebe zrem v zrcalu. Ni mi bilo treba umetnih obrvi, mazil ali drugih pripomočkov.
General je brž našel nekaj skupnega med nama, kar mi je vlilo zaupanja: pripomnil je, da je zraste! v Tasmaniji, jaz pa v sosednji Avstraliji. Med razgovorom sem ostro poslušal njegov odsekani, visoki glas in način, kako je izbiral besede. Nikdar ni uporabljal visokodonečih fraz; njegov pogovor se je nekaterim zdel preveč suh in brezbarven.
»Velika odgovornost leži na Vas«, mi je dejal ob slovesu. »Se čutite gotovega?« Ko je videl, da se z odgovorom obotavljam, je naglo pristavil: »Vse bo šlo dobro, nič ne premišljujte!« To je povedal s tako gotovim glasom, da so se mi razpršili vsi dvomi.
Nekaj dni kasneje sem na vojnem ministrstvu opazil veliko napetost.
»Zdaj pa, James«, je rekel polkovnik Lester, »bomo dvignili zaveso. Jutri zvečer ob 18.30 boste postali general Montgomery. V avtu Vas bodo odpeljali na letališče. V pričo nekaj desetin oseb boste v letalu prvega ministra poleteli na Gibraltar. Naslednji dan ob 7. 45 boste že tam. Raznesli smo glas po vsej severno afriški obali, da bo najbrž prišel sam general Monty, da pripravi angl o-francosko armado za vdor v Južno Francijo. Obhodili boste ves Srednji Vzhod, da se ta govorica okrepi. Vsako vašo kretnjo bodo Hitlerjevi ogleduhi natančno opazovali.«
»Mi Vam lahko na splošno povemo, Ikako se morate ravnati. Toda nenadne razmere Vas bodo prisilile spreminjati načrte. Pazite. da boste vedno obvladali položaj. Posebno pazite na to, da ne pozabite, da so odslej tudi generali Vaši podložniki. Če Vam bo množica ploskala, zavedajte se, da je to pohvala, ki so jo dolžni Vam, ker ste odslej drugi Montgomery.«
( Dalj?)