DELAVSKA POLITIKA
lufcaia dvakrat tedensko. In sicer v*ako sredo ta vsako soboto.
*)r*dnlitTO In apriT*: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. F*#družnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hvtrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1,—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 66
Sobota, 15. avgusta 1936
Leto XI
Za demokracijo in svobodo naroda
se bore delavci Španije
Svetovno reakcionarno časopisje in režimi bi radi zabranili, da se delavstvo bori za svobodo in demokracijo v Španiji, ki si jo je s tolikimi žrtvami in navdušenjem! priborilo.
Nikdar ni dovolj psovk, laži, žaljivk in sumničenj, da bi javnost prepričali, kako zločinski so nameni delavstva, ki podpira republikansko vlado v boju za republiko, in kako pošteni so krivoprisežni uporniki vseh vrst, ki so pričeli upor proti legalni meščanski vladi. Tisk ne poroča nič, da so upornike kupile tuje sile
183. štev. »Slovenca« priobčuje iz Španije grozotne zgodbe neke »Marije N.«, ki da se je vrnila v Zagreb. Zanesljivost njenega pripovedovanja se vidi že n. pr. iz stavka: »O duhovnikih in redovnikih pripovedujejo, da jih je mnogo pobitih.« Kdo pripoveduje? Ce je ta »Marija N.« toliko- sama videla, kaj govori potem o tem, kaj »pripovedujejo« ? Kaj vse v Ljubljani »Slovenčarji« »pripovedujejo«, pa ni res!
V nedeljski beograjski »Politiki« pa pripoveduje o španski revoluciji polno podpisani inženjer gosp. Pavle Marton iz Brčkega, ki se je mudil v Španiji od marca meseca, a za časa fašistovske vstaje je bil v Barceloni. Ta, s polnim imenom podpisani jugo-slovenski inženjer je povedal v »Politiki« te-le vtise:
Pul ob Štirih zjutraj
Revolucija je izbruhnila ob štirih zjutraj. Pobunile so se garnizije v Barceloni. Vojaki so pod vodstvom oficirjev šli, da zavzamejo važne objekte v mestu. Mesto je ta čas še spalo.
Vojska pri svojem pohodu ni imela sreče. Policija, ki je ostala zvesta vladi, se je skupaj z »Guardia de asalto« — z napadalno gardo postavila po robu upornikom! in razvil se je boj. Grmenje topov, ta-ta- strojnic in pokanje pušk je prebudilo prebivalstvo.
... V ulici Diagonale, ki je ena glavnih žil Barcelone, se je bojeval najbolj krvav boj. V bojih so delovali tudi oklopni avtomobili. Posebno hud boj se je bil na Španskem in Katalonskem trgu, prav tako tudi v pristanišču. Tu so uporniki namestili strojno puško na visok spomenik. Od tega gnezda je bilo ubitih mnogo vladinih pristašev, preden je bil spomenik osvojen.
V ulici Diagonale se je končal boj že ob šestih zjutraj, torej po dveurni bitki. Uporniki so bili razbiti. Trije tovorni avtomobili, naloženi s trupli, so drveli skozi mesto.
...Na drugih krajih je trajal boj do popoldne brez prestanka.
Delavci na pomol vladi
Položaj vladinih čet ni bil rožnat. Moč policije in »Guardie de asalto« ni mogla vzdržati v boju z vojsko. Tedaj je vlada pozvala na pomoč delavske strokovne organizacije. Delavci so stopili v boj z največjimi navdušenjem in to je odločilo bitko v Barceloni.
Delavski oddelki so se formirali na hitro roko. V začetku so se borili kar v svojih oblekah.
s tujim denarjem1. Toda ta denar ni iz Moskve ali iz demokratičnih držav. Ta denar je od drugih sil, od kapitalističnih sil, ki je hotel rešiti bogate fevdalce in samostane v Španiji s tem', da je našuntal generale, da so se uprli in prelomili prisego zvestobe do republike.
Delavstvo Španije se je takoj zavedelo, kaj mu preti. Zapustilo je tovarne, pristanišča in polja ter vstopilo v borbo ob strani republikanske vlade, da ga zopet ne zasužnji klero-
Na raznih krajih mesta se je bojeval boj z nezmanjšano silovitostjo popoldne in vso noč. Na pomoč vladi so neprestano prihajale sveže delavske moči in boj je postajal vedno bolj ogorčen. Po silovitosti boja se je videlo, da bo borba še trajala in da se ta dan ne bo končala.
Drugi dan so bile vladine čete že znatno v boljšem položaju. Uporniki so se poskrili po hišah, samostanih in cerkvah. Od tam so nekateri streljali dalje.
Vladna milica je morala osvajati vsako posamezno postojanko, ki so jo uporniki držali, dokler so imeli kaj municije. Vojaki so prihajali na dan brez bluz in v znak predaje vzklikali:
»Viva la republica!«
Vojake, ki so se predali, so miličniki takoj uvrščali v svoje oddelke in skupaj z njimi nadaljevali boj proti upornikom. S kolovodji upora so pa takoj obračunavali. En strel in truplo je obležalo na cesti.
Upor v Barceloni je bil udušen drugi dan okrog petih popoldne.
Po zmagi so se milicijonarji na kamijonih peljali skozi mesto in s stisnjenimi pestmi vzklikali:
»Viva la republica!«
Narod jih je burno pozdravljal.
Katere cerkve so bile porušene!
Inženjer pripoveduje nadalje kako je delavska milica pokazala izredno disciplino in ni uprizarjala nobenih izgredov. Pri temi pravi o poruše-nju cerkev:
»Ker se je za časa vstaje streljalo na milico iz mnogih hiš, posebno duhovniških. kakor tudi iz samostanov in cerkva, so morali te zavzeti z orožjem.
Barcelona ima čez sto cerkev in samostanov. Sedaj žalostno izgleda-jo. V nekaterih so nameščene bolnice, dočim so druge tako porušene, da
Pod Blumom
Socialistična stranka je priredila veliko zborovanje za mir. Udeležilo se ga je nad 400.000 ljudi.
Prosvetni minister Jean Jay je otvoril svečanosti. Godbe so zaigrale marseljezo. Oder je bil okrašen z rdečimi, francoskimi in španskim zastavami, s slikami Jeana Jauresa, Bluma, Beneša i. dr.
Ko se je povzpel Blum na govorniški oder, so ga množice dolge minute pozdravljale in mu vzklikale: »Živijo Blum1! Živijo avijoni za Španijo!« Godba je zaigrala »internacio-
fevdalizem. Odtod navdušenje delavstva, odtod požrtvovalnost. Delavstvo se prav dobro zaveda, da se ne bori za kako socialno revolucijo, ker je to danes v Španiji nemogoče. Take dolžitve so danes obrekovanje delavstva. Bori se pa za svobodo in demokracijo'. V tem trenutku se bo borilo zato do zadnje kaplje krvi.
Borba španskega delavstva je pravična in poštena. Zato zavrača vse klevete in prisega, da se bo borilo do popolne zmage.
niso za nobeno rabo več. (Dragi »Slovenčarji«, ali je bilo na fronti med vojno kaj drugače?) Pobitih je bilo tudi mnogo duhovnikov, ki so se aktivno udeleževali bojev na strani upornikov.«
Poročevalec popisuje v »Politiki« nadalje, da miličniki niso delali nobenega nasilja nad civilisti. Bogatašem so sicer zaplenili mnogo premoženja, toda ne zase, temveč za vzdrževanje vojske in bolnic. Deset tekstilnih industrialcev so ustrelili, ker so se uprli.
Par ur po udušeni vstaji so že otroci po ulicah zbijali žogo. Vsi so mislili, da bo po vsej Španiji fašistič-žavijanska vozna zatekla. Barcelonska milica je morala oditi na fronto.
TuJci in vlada
»Tucem v Barceloni so šli ves čas revolucije na roko, kolikor so le mogli. Konzulatom so dali na razpolago avtomobile, da so zbirali svoje državljane. Na vsakem avtomobilu je bil napis, kateremu konzulatu pripada. Konzulatom je bilo tudi dovoljeno, da so se posluževali radijske postaje, da so oddajali pozive in nasvete svojim državljanom. Tudi naš jugoslovanski konzulat se je poslužil radijske postaje.
Barcelonske oblasti ne delajo nikomur ovire, da zapusti Španijo. Zdi se, da so zaposlene z drugimi skrbmi in da ne morejo o temi voditi računa.
Kako so se ukrcali duhovniki!
»Na ladjo .Tevere* (s katero se je odpeljal naš inženjer) se je vkrcalo tudi okrog trideset duhovnikov. Oblečeni so bili v civilne obleke. (To ne diši po mučeništvu!) Ko je ,Tevere‘ dvignil sidro in zaplul na morje, so duhovniki oblekli cerkvene ornate. In medtem ko se je v Španiji bila državljanska vojna (ki so jo izzvali klero-fašisti), se je na ladji oglasila cerkvena pesem ...«
Velika mirovna manifestacija socialistov.
nalo«. 400.000 stisnjenih pesti je bilo dvignjenih v zrak ves čas ko se je igrala »internacionala«. Blumov govor je ves čas prekinjalo burno ploskanje. Glavna rnisel Blumovega govora je bila: »Mir je ali svetoven ali ga pa ni. Francija bo branila mir pro-vsem zaprekam, proti vsem nevarnostim, proti vsem pustolovnim nasprotnim poskusom.« Ovacije po njegovem govoru se dolgo niso polegle, godbe so zaigrale in množice so zapele »Mlado gardo«.
Za njim so govorili Jouhaux,
Zanimanje za ob-tinske volitve
V	zmislu zakona o občinskih volitvah poteče poslovna doba občinskih odborov. To je vzrok, da vlada razpiše občinske volitve.
Zanimanje za občinske volitve je po vsej državi veliko. Mi v dravski banovini smo že razmotrivali o nastopu pri teh volitvah. Te dni so imele tudi srbske opozicionalne stranke konferenco ter so se pridružile načelu, da je pri bodočih volitvah potrebna in primerna nekaka volilna kooperacija, ki bo zbrala vo-lilce na opozicionalnih kandidatnih listah za občinske svete in odbore.
Zanimivo pa je, da opozicionalne stranke ne marajo imeti pri teh občinskih volitvah s stranko JNS
kar je pa končna naravno, ker se opozicija združuje le v ta namen, da izvojuje demokracijo, oziroma politične svoboščine.
FaSizem na Balkanu
Glavni franc, socialistični dnevnik »Populaire« se v štev. v dne 10. avgusta peča s fašizmom na Balkanu. Ugotavlja brezmejni cinizem faši-stovskih sil, ki so protestirale proti vmešavanju Francije v Španske zadeve ko je resnica ta, da je fašizem zanetil vstajo proti zakoniti španski vladi. Pa fašizem se je aktivno vmešal ne samo v Španijo, temveč tudi v druge države. Zadnji ukrepi v Grčiji so plod tujih fašistovskih sil. Iste sile podpirajo Cankova, ki hoče uvesti fašistično diktaturo v Bolgariji.
»Populaire« z zadovoljstvom ugotavlja, da so se proti fašizmu v Bolgariji združile vse glavne politične skupine: Zveza zemljoradnikov, ki je ostala zvesta načelom Stambolijske-ga, delavska stranka. Zveza bojevnikov, skupina »Zveno«, radikali, demokrati in liberalci.
Nevtralnost v Španski driavlian. vojni
Francoski predlog o nevtralnosti ali nevmešavanju v državljansko vojno v Španiji so sprejele Rusija, Anglija, Poljska. Italija zahteva nekaj pojasnil, Nemčija pa do srede še ni odgovorila.
Angleški liberalni list pripominja k temu zavlačevanju, da je Italija delno pristala na predlog, ko je zopet poslala 21 letal španskim upornikom. Nemčija, ki je poštenejša ali bolj cinična, pa noče odgovoriti, preden odpošlje nadaljnje ladje v Španijo z z vojnim materijalom za upornike.
Italija dostavlja poleg tega, da hoče predlog le izpopolniti, da se bo nevmešavanje »bolj striktno izvajalo«.
Grumbach, zastopniki Belgije, Češke, Anglije in tudi neki duhovnik.
Pomoč Španskemu ljudstvu.
Brancoske strokovne organizacije so doslej zbrale pol milijona frankov za pomoč španskemu ljudstvu.
Vojna v AbesiniJI!
Italijansko vojno poročilo poroča, da je julija meseca okoli tristo častnikov, vojakov in miličnikov ter ponesrečenih delavcev umrlo. Delavci umirajo zaradi nezgod in bolezni.
Priča iz Barcelone o španski revoluciji
Mezdno gibanje rudarjev TPD
Kakor smo že v zadnji številki našega lista poročali, so bili rudarske organizacije radi mizernega položaja, v katerem se rudarsko delavstvo nahaja, primorane odpovedati kolektivno pogodbo. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je v pondeljek, dne 10. t. m. sklicalo predstavnike TPD in zastopnike delavskih organizacij, ki so razpravljali o položaju, ki je nastal radi groženj TPD, da bo reducirala obrat. Na razpravi je prišlo do naslednjega sporazuma:
1. Trboveljska premogokopna družba odloži za 15. avgusta 1936 napovedane redukcije rudarjev.
2. Delavski zastopiki bodo pospešili informativne razgovore z delavstvom tako, da se bodo pogajanja nadaljevala 26. avgusta t. 1.
3. Trboveljska premogokopna družba, kakor tudi delavski zastopniki izjavljajo, da bodo ukrenili vse, da se pri napovedanih pogajanjih doseže obojestransko zadovoljiv sporazum.
Trde borbe pred. važnejšo odločitvijo v Španiji
Položaj v Španiji ni še povsem jasen, ker zlasti uporniki razširjajo dvomljive propagandne vesti, ki so se že nekajkrat izkazale kot take.
Zaenkrat imajo uporniki dva glavna načrta. Zaposliti hočejo vladne čete pred Madridrom in prodreti pri San Scbastianu do Biskajskega zaliva. S tem bi dobili zvezo na severu z morjem in obenem odrezali vladne baskiške pokrajine okoli Ovi-dea in Gijona zahodno od Biskajskega zaliva. Proti tem upornikomi se bore zlasti asturski rudarji in dasi so uporniki močnejši, še niso prešli v ofenzivo. Vladne čete pa nasprotno ogrožajo Ovideo, kjer je položaj upornikov že skrajno neugoden, ker je mesto popolnoma obkoljeno. Položaj rudarjev pred San Sebastjanom, če ne dobe pomoči, ni prav ugoden.
Prav mogoče pa je tudi, da vlada kje drugje doseže uspehe, tako pred Saragosso ali v gorovju Guadarra-ma, ki bodo prisilili upornike, da opuste boj za Biskajski zaliv.
Na južnem bojišču je najpomembnejše bombardiranje Granade, ki je važno oporišče upornikov.
Vladne čete se nahajajo tudi pred Cordobo, ki so jo uporniki zasedli, ki je pa zopet pred padcem.
V	nevarnosti pa je mesto Bada-joz ob portugalski meji. Mesto je takorekoč odrezano od vladi zvestih pokrajin in ga utegnejo uporniki osvojiti, zlasti ker vlada zaradi oddaljenosti ni mogla poslati pomoči.
Vlada je dva uporniška generala obsodila po vojnem sodišču in ju ustrelila.
Vlada je s posebnim' sklepom' razpustila vse kongregacije.
Iz Portugalske, ki je naklonjena upornikom, prihajajo poročila, da prihajajo tisoči beguncev iz Španske čez mejo, kar bi značilo, da imajo uporni elementi že malo upanja v svojo zmago. V glavnem se pa uso-
da španske državljanske vojne že prihodnje dni odloči, čeprav klanje še morda ne bo tako hitro končano.
Socialist predsednik Španske vlade?
Upamo, da še ni prepozno.
Vlada Girala je t§ dni odstopila. Novo vlado je sestavil zmerni socialist Indalecio Prieto. Morda je izpre-memba vlade bila potrebna, ker so bile zadnje legalne meščanske vlade preveč popustljive in premalo odločne. Veleizdajniški upor v Španiji bo mogla zatreti le energična vlada, ki bo gledala na red v svojih pokrajinah, obenem, pa združila vse sile proti upornikom in pošteno obračunala z njimi.
Cerkev in revolucija v Španiji
Naše časopisje poroča sarmo o grozodejstvih, ki so jih baje povzročili socialisti, ne pojasnijo pa pravih razlogov za boje v španski državljanski vojni. Drugače pa piše baselska »Nationalzeitung«, ki je organ švicarskih meščanskih demokratov.
T a pravi :
Nihče ne bo seveda odobraval ekscesov do viška vznemirjenega ljudstva proti cerkvami in samostanom. Vsak pa mora vedeti, da se je to zgodilo, ker se je duhovništvo pridružilo fašističnimi generalom. To torej ni boj ljudstva proti veri, pač pa proti politikujočim klerikom!. Dalje ne smemo pozabiti, da je tlačenje španskega ljudstva po cerkvi v prejšnjih dobah netilo čut maščevanja že stoletja. Med španskim ljudstvom' živi še danes spomin na strahovite grozovitosti inkvizicije, ki nekoč ni samo stotisoče ljudi pomorila, marveč jih več kot pol milijona pregnala iz Španije ter puščala ljudstvo, da je bolj in bolj obubožalo.
Kongres ,.Prijatelja prirode**
V	Brnu na Moravskem se je vršil dne 8. do 10. avgusta t. 1. mednarodni kongres turističnega društva »Prijatelj prirode«. Delegati so bili iz raznih dežel in Zedinjenih držav. Poleg teh zastopniki soc. dem. strank, sodrugi iz Gdanskega in Palestine, športna internacionala, zdravstveni minister čehoslovaški dr. Czech, ki je sam član »Prijateljev prirode«.
Kongres je pozdravil brnski župan, ki ni socialni demokrat ter poveličeval delovanje organizacije.
Na dnevnem redu se je obravnavalo predvsem erganizatorična vpra-
šanja, ki so bila potrebna zaradi za-trtja organizacije v Avstriji in Nemčiji. Iz tega razloga se je že premestil sedež internacionale v Zlirich v Švico. Članstvo teh dežel se mora nadomestiti s članstvom po demokratičnih deželah.
O idejni vsebini organizacije, o preganjanju v navedenih deželah in o vojni nevarnosti je govoril predsednik internacionale s. E. Moser, Ztirich, ter predlagal primerno resolucijo.
S. E. Moser v Ziirichu je bil izvoljen za predsednika internacionale.
dama Ui m* si/etu
Konference združene opozicije v Beogradu so se med drugimi udeležili Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Krsta Miletič in Miša Trifunovič.
Konferenca Male antante se bo
vršila v času od 12. do 14. septembra v Bratislavi.
Dr. Cankar je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v Buenos Airesu.
Stavka pekov v Beogradu. Pogajanja med pekovskimi mojstri in pomočniškimi zastopniki niso uspela. Del mojstrov je zahteve delavcev kljub posredovanju oblasti odklanjal. V pondeljek je pri teh mojstrih nastala stavka, pri mojstrih, ki so zahteve odobrili, se pa delo redno vrši dalje. Pomočniki naj ne sprejemajo dela v Beogradu.
*
Albanska manira. Albanski list »Ogenj« je poročal o aferah »velikih« albanskih gospodov. Urednik je bil obsojen na 15 dni zapora, list pa ustavljen. Urednik je zbral nato več tisoč podpisov in prosil, da smo list zopet izdajati. Vlada je izdajanje lista dovolila, toda o raznih aferah sme list poročati le, če vlada dovoli.
\'r.
Med Avstrijo in Nemčijo so se vršila te dni pogajanja, ki pa so bila prekinjena. V Avstriji so silno razočarani, ker so pričakovali, da se bo gospodarstvo, ki je na robu propada, opomoglo, čim bodo vpostavljeni trgovinski odnošaji z Nemčijo.
Avstrijska vlada je razpustila vsa dunajska češka društva, čeprav je na Dunaju skoraj pol milijona Čehov.
Ribbentrop nemški poslanik v Londonu. Hitler posebno zaupa Ribbentropu in ga je imenoval za poslanika v Londonu. Na to mesto je »špekuliral« von Papen, pa je obsedel.
Blum in francoski komunisti. V
francoskem komunističnem glasilu je izšel apel, da naj se ljudska fronta imenuje »francoska fronta« ter se vanjo pritegne desničarske opozicio-nalce. Tudi glavni tajnik Thorez je na velikem' zborovanju oznanil nove parole: »Boj notranjemu in zunanjemu sovražniku« ter »boj za zakonitost, red, svobodo in nacionalno neodvisnost!« V zvezi s tem je Thorez napadel Blumovo vlado. Socialistični »Populaire« je odgovoril, da pač ni mogoče ljudske fronte razširiti z ljudmi, ki pozdravljajo Francov upor v Španiji. S fašizmom ne bomo delali. Večina ljudske fronte hoče delati in fašizem pobijati.
Epizoda iz španskega upora. Ob petih zjutraj je dobila španska vlada dne 18. julija poročilo, da so se. maroški častniki z vojsko uprli in že zasedli Sevillo. Vstaji se je pridružila cela vrsta garnizij, ker so bile pripravljene. Tudi madridske vojašnice so bile pripravljene. Množice so se zbirale po Madridu in zahtevale orožje. Vojni minister je imel le 400 pušk, vse drugo uporniki. Uporniki so že jeli moriti delavce in republikance. Tedaj vzame organizacijo odpora socialist Prieto s civilno gardo, policijo in žandarji v roke. Po ljuti borbi si je ob petih popoldne Prieto osvojil madridske vojašnice in utemeljil republikansko obrambo.
General Franco že gradi palače v oblakih. General Franco se namerava proglasiti za predsednika španske republike. Njegov ideal je fašizem in stanovska država, kar bi pomenilo ohranitev dosedanjega fevdalizma pod modernimi imenom.
Fašistični uporniki so obesili socialističnega poslanca. Socialistični poslanec Vidarte je sporočil, da so uporniki obesili v areni za bikoborbe v Salamanci socialističnega poslanca Josea Andresa. t :	*'~M
Maksim Gorkis
Sestra Dora
(Konec.)
Ležal je v zadnjih vzdihljajih. Umrl je na kaj nenavaden način: vsakogar je zasmehoval, šalil se je in poskušal žvižgati operetne melodije, kar pa mu je zabranil kašelj. Na njem je bilo nekaj izumetničenega, zakrknjenega, da, celo ciničnega, toda vse je dela! z nekim okusom1.
»Kako vam ugajajo te majhne budalosti, tovariš?«, me je vprašal, mežikajoč s svojimi mačjimi očmi. »Kako vam ugaja vse to: dan, noč, rojstvo, ljubezen, znanost, smrt, kako? Zabavno, kaj? Zlasti zanimivo za šestindvajsetletnega človeka — zdaj govorim o sebi... Dora!«
Nekje se je oglašal žvenket posode in škripanje oprave. Pojavila se je Dora in čakala tiho in prestrašenih oči na želje, ki bi jih izrazil ta človek.
»Vi — moja dobra prijateljica, prinesite mi grozdje, pa hitro,« ji je ukazal, meni pa rekel: »Popolnoma neinteligenten, da, celo top stvor.«
Bolnike je sovražil in zbadljivo zasmehoval slabe strani ljudi. Tudi njega ni nihče mogel trpeti. Z menoj se je spoprijateljil ker je ljubil literaturo, in to naju je zelo zbližalo.
»Literatura je ena izmed najlepših iznajdb človeka,« je dejal in si hladil ustnice z belim jezikom. »Čim dalje se življenje odmika, temi boljše ...«
Imel sem občutek, kakor da ne umira toliko na jetiki, kakor na nekakšni težki duševni rani. Umrl je šestinpetdeset dni po svojem prihodu v sanatorij in bledel umirajoč: »Fima ... vse življenje ... le tebe ... tebe ljubim, ljubim... jaz... večno — oh, Finočka ...«
Sedel sem' ob njegovem vznožju na postelji. Dora pa je potrta stala tik njegove glave. Ihtela je in gladila s svojo široko dlanjo lase umirajočega. Pod pazduho je držala nekakšen zmečkan zavitek.
»Kaj to pravi?« me je vprašala in se nemirno zravnala. »Kdo je ta Fima?«
»Na vsak način kako dekle ali žena. ki jo je ljubil in jo še ljubi,«
»On? To Fima?« je vprašala Dora glasno in prestrašeno. »Saj ljubi vendar mene! Od onega trenutka, ko je prišel sem, je ljubil le mene ...«
Poslušala ie še malo časa blodnje dijaka Filipova, končno pa je dvignila svetle obrvi, obrisala si s predpasnikom objokani obraz in mi vrgla zavitek na kolena, rekoč: »To
je njegovo: hlače, srajca in čevlji.«
In je tiho odšla.
Približno dvajset minut pozneje je prenehal dijak Filipov s svojimi blodnjami. Resno in nepremično je gledal na črni štirikot okna v beli steni, zdihoval je in hotel — tako se mi je videlo — nekaj povedati, pa je padel vznak in njegovo usločeno, mršavo telo se je mirno stegnilo.
Odšel sem, da bi poiskal Doro. Stala je na terasi in gledala v daljavo, na nebo in morje, ki se v temi ni moglo videti. Obrnila je svoj široki obraz k meni. Iznenadil me je sirovi izraz, ki semi ga zapazil na njenih potezah.
»Mrtev je, Dora, pridite in ga oblecite.«
»Nočem.«
Premikala je nogo sem ter tja, kakor bi mendrala pljunek.
»Nočem,« je ponavljala, »ne maram ga videti. Le pomislite, kakšen človek je to bil! Govoril mi je, da ljubi le mene in pri terni...«
»Pa ste vendar videli, da je umiral.«
»To pač. pa kaj potem? Seveda sem to videla, saj vendar nisem slepa. S svojim poslednjim denarjem sem mu kupila perilo... Že takrat, ko je prišel k nam, sem vedela, da
bo kmalu umrl. Vsi so smrti zapisani. In zakaj me je varal? Jaz, mi je rekel, nisem nikdar nobene ljubil. In zdajci... umri, toda ne varaj.. «
Govorila je s tihim glasom, kakor da sploh ne ve, kaj pravi. Nenadoma je bolestno zaihtela, kakor da je izpila čašo nekakšne vroče pijače, ki je opalila njena usta.
»Pridite, Dora!«
»Pojdite, oblecite ga sarmi, če ste tako dober človek. Ne grem. Nočem. Mar mi je bil v zabavo?«
»Ne znam oblačiti mrličev ...«
»Kaj me to briga! Zame je tujec.«
»Da, saj je vendar — umrl.«
»Venr, ne prigovarjajte trni. Ne maram ga videti. Ne smel bi me varati ...«
In ni šla, da bi oblekla mrliča. Ostala je na terasi. In ko sem stal pri dijaku Filipovu, sem zaslišal pritajen jok. Odhitel sem na teraso.
Vsak človek ima svoje težke, vroče solze — in take solze je zdaj pretakala Dora. Na tleli klečeča je tolkla z glavo ob ograjo, jokala in tarnala, med tem: pa so ji vrele skoro neumljive in nenaravne besede: »Varana ... ti moj... strašni... otročiček ... moj nepozabni otrok...«
Iz »Prosvete«.
Ljubljana
Zborovanje stavblnskega delavstva
V nedeljo, dne 9. t. m. ob 8. uri dopoldan se je vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje stavbinskega delavstva iz Ljubljane in okolice. Zborovanje je otvoril podpredsednik Ljubljanske podružnice SGRJ s. Brejc Tomo s kratkim nagovorom, nato pa je tajnik Zveze s. Ignacij Trotar prečital osnutek tarifne^ pogodbe za leto 1937, katerega so navzočni stavbinski delavci z burnim odobravanjem odobrili.
Nato je povzel besedo s. Branko Petek, centralni tajnik SGRJ iz Beograda. Njegova stvarna izvajanja so napravila na vse navzoče organizirane delavce velik utis. Nad 12.000 stavbinskih delavcev v vsej državi je letos na novo vstopilo v organizacijo, v 35 mestih so organizirani stavbinski delavci vstopili v odločnejšo akcijo za izboljšanje svojega položaja in vselej dosegli pozitivne uspehe. Nad 10 milijonov dinarjev so iztrgali iz rok kapitala in jih vrnili nazaj delovnemu ljudstvu. Med splošnim aplavzom je s. Petek končal svoj govor s pozivom, naj organizirani stavbinci ostanejo
zvesti svoji organizaciji, tej najdragocenejši ustanovi delavstva.
Ob zaključku je spregovoril še s. Brejc, ki je poudaril, kako podjetniki še vedno kupujejo zase luksuzne avtomobile, kupujejo vile, delavcem pa kratijo njihove težko priborjene pravice. Niso vsa podjetja taka, toda med tiste, ki kršijo podpisani sporazum, spadajo podjetja Borec, Mozetič in Zupan. Kdo torej ustvarja nepotrebno razburjenje med delavstvom? Organizirano delavstvo je zvesto svoji besedi. Toda nekateri podjetniki ne držijo besede tudi, če se večkrat podpišejo. Preganjajo delavske zaupnike, zato jih mora organizirano delavstvo varovati in braniti.
Nedeljsko zborovanje je dokazalo moč in zavednost stavbinskega delavstva, Ljubljane in okolice. Kljub temu, da se je zborovanje pričelo ob zgodnji uri in so bili v dvorano pripuščeni samo oni, ki so imeli pri sebi člansko legitimacijo, je bila velika dvorana nabito polna. Pokazalo se je, da so organizirani stavbinci postali močan faktor, s katerim bodo podjetniki morali računati.
Maribor
Strokovno zborovanje stavbincev, ki se
je vršilo minuli četrtek v verandi pivovarne »Union« je bilo dobro obiskano. Zborovanje je otvoril in vodil s. Benko, poročal pa je predsednik KMO o kolektivni pogodbi in potrebi strokovne organizacije, zlasti sedaj, ko so pravila podružnice SGRJ potrjena. Zborovalci so poslali tudi tople pozdrave stavkujočim stavbincem v Celju.
»Srečni hitlerjanci«. Mariborski hitler-janci, ki so po večini sami sinovi in hčerke dobro situiranih »burgerjev«, so se že dolgo časa skrbno pripravljali na poset olimpijade v Berlinu. Sedaj so se vrnili prvi izletniki, ki vshičeno pripovedujejo o lepem sprejemu in kako poceni je vse v Nemčiji (1 ura stane baje samo 1 RM ali Din 14.—, veliki golaž stane baje samo Din 3.— itd.). «,>,•>
'JOJC OfrsrJc«	SšSOSBfA
Posvetovanje o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva so imeli te dni tekstilni podjetniki v Ljubljani.
Regulacija Kralja Petra trga je očividno zopet na mrtvi točki. Občinski očetje so sicer imeli nedavno tega ogled na licu mesta, ki je bil dokaj živahen, ker so se ga udeležili tudi privatni interesenti, tor'	•
Posredovanje službe baje vrši proti nagradi, ki mu jo morajo plačati brezposelni, nek ugleden gospod, ki se rad zaletava v marksiste. Ob priliki bomo objavili, kako je sprejel večji znesek od brezposelnega delavca, ker pa službe le ni hotelo biti, je moral ta revež zagroziti s tožbo, da je končno dobil po več mesecih povrnjen znesek, ki mu ga je izročil. Morda bo to zadevo ponatisnila tudi »Delavska fronta?«
Neverjetna predrznost. Po stanovanjih
hodi neki potnik, ki vsiljuje strankam razne kemične peparate in vrši istočasno propagando za nemški fašizem. Ko odhaja, pozdravi s fašističnim pozdravom (dvig desne roke). Ako se ne bodo zganili merodajni faktorji, ho delavstvo samo poučilo tega izi-vača, kakor se spodobi.
Brezobziren avtomobilist je te dni povozil v bližini Pesnice 60 letno Očakar Jožefo iz Slovenskih goric. Pripeljali so jo v Splošno bolnico, kjer pa je podlegla zadobljenim poškodbam.
Smrtna kosa. V bolnici je te dni preminul v 64. letu starosti vpokojeni železničar Franc Logar, ki je bil nad 40 let član železničarske organizacije. Pogreb pokojnika se je vršil minuli četrtek ob veliki udeležbi občinstva na pokopališču v Pobrežju.
Lastniki dvokoles, ki še nimajo evidenčnih tablic, se morajo takoj javiti s prometno knjižico v predstojništvu mestne policije, soba štev. 10-11.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 16. avgusta popoldanski izlet v gostilno Koren, Krčevina. Na sporedu so razne zabave, kakor streljanje za dobitke, ples itd. Vsi člani, bratska društva in prijatelji godbe so vabljeni.
Prijatelj Prirode, podružnica Maribor. V soboto, dne 15. t. m. in v nedeljo, dne 16. t. m. dvodnevni izlet na Peco. Odhod iz Maribora v soboto z vlakom ob 5.44. Vabljeni so tudi sodrugi in sodružice iz Mežiške doline, da se izleta udeležijo. Družnost!
Okusen, sladki kmečki kruh dobite v pekarni Rakuša, Koroška c.
Knez tihotapcev. Don Juan March financira španski upor. Zagrebški »Morgenblatt« pravi o njem, da med kapitalisti ni bil posebno znan, poznali so ga pa vsi tihotapci ob Sredozemskem1 morju od Gibraltarja do Carigrada. Tod pozna vse brloge, ozke ulice, skrivališča in zveze. Tihotapci ga spoštujejo itd. — Ta mož je danes materijalna duša španskega upora, ki ga nekateri tako poveličujejo.
Tudi dopisni urad Reuter žigosa lažnjiva poročila iz Španije. Vladni madridski tisk javlja, da doživljajo uporniki povsod poraze. Po vesteh vladnih faktorjev se razvijajo dogodki ugodno za republiko. Kolikor je znano, dostavlja Reuterjev dopisnik, se v Madridu ne dogajajo one grozovitosti, o katerih poročajo mnogi časopisi. — V Madridu tudi cestna železnica lepo mirno vozi ter po izbruhu upora sploh ni bilo na njej nobenih motenj.
Mehikanski fašisti so tudi pripravljali revolucijo, ki so jo pa delavske organizacije pravočasno preprečile.
V	ogledalu
'.i »grozodejstva«.	Kadar so
naši	\ v stiski, kadar	ne morejo
ljudstvu nič prida poročati o svojem delu, takrat si redno izmišljajo grozodejstva, ki se uganjajo nad katoliško cerkvijo ali v Mehiki, ali v Franciji, ali v Španiji ali pa nad kitajskimi misijonarji. Zdaj prinašajo »tisoč in eno strahotno pravljico« iz Španije. Ta njihova igra je že stara in obrabljena. Saj lahko beremo na straneh 382—384 11. zvezka Cankarjevih zbranih spisov, kako se je Ivan Cankar 1907. leta norčeval iz takih njihovih zgpdb, ki jih je tedaj poleg »Slovenca« po shodih oznanjal njihov veliki pokojni voditelj dr. Šušteršič. Cankar je tedaj zapisal:
»Včeraj teden je bila v Ljubljani velika komedija. Dr. Šušteršič je lagal in laže, da delajo iz francoskih katoličanov klobase, in kako se je kri pretakala po cerkvah. Toda nedolžna kri komisarjev frainasonske vlade je tekla, ko so prihajali v cerkve, ne da pograbijo, temveč da popišejo cerkveno bogastvo.«
Sami so postali žrtev svojih poročil.
»Popolo dJtalia«, »Volkischer Baobachter«, madjarski Gembeševski list in ljubljanski »Slovenec« dan za dnem priobčujejo lažnjiva poročila španskih fašističnih upornikov. Po teh poročilih so bili uporniki že šestkrat v predmestju Madrida. V zaupanju v te vesti je letalo neke tuje fašistovske države pristalo v bližini Madrida v prepričanju, da ga bodo pozdravili španski	fašisti.	Pa kako
so bili	presenečeni, ko	je	letalo	zaplenila
delavska milica, posadko pa odvedla v zapor! Ali vidite, da klerofašistom in »Slovencu« ni dobro verjeti?
Jugoras. Poleg »Jugo-Steyr«, »Jugo-Oil« in drugih »jugo-« napovedujejo časopisi, da bomo dobili še »Jugoras«. Tako se bo namreč imenovala »delavska« sekcija JRZ, ki so jo slovesno ustanovili že pozimi, pa so do avgustove vročine premišljevali, kako bi	jo krstili.	_ e
• p »-.J m
m-Zdaj pa je njen generalni tajnik Stankovič sporočil, da je padla odločitev: štampiljka bo nosila naslov »Jugoslovenski radnički savez«, agitirali bodo pa za skrajšani »Jugoras«. n to-jimo _,*.»© idi ** ■
Metaxas in Živkovič. Beograjska »Politika« prinaša posrečeno karikaturo o Me-taxasu, ki hoče v Grčiji uvesti slavni »stanovski« red.	!i
v „
Metaxas vpraša telefonično Petra Ziv-koviča: »Ej, dragi prijatelj, povej mi, ali sem dobro začel!«
Živkovič: »Dragi, ne morem ti odgovoriti, ko sem pa že sedem dni demokrat.«
Kočevje.
Našo pokrajino so napravili za nekakšno Sibirijo Slovenije. Toda tudi ta »Sibirija« ima svoje lepote v naravi. — Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Kočevju je priredilo dne 2. t. m. celodnevni izlet na našo najvišjo goro Slovenski vrh. V jutranjih urah je bilo vreme sicer slabo, ko pa smo se povzpeli na vrh gore, je prijazno zasijalo solnce. Pevci so pri razvalinah lepo zapeli več delavskih in narodnih pesmi, nato smo počivali in se razgovarjali o mukah naših prednikov, ki so v tej višini morali zgraditi ogromen grad takratnim mogočnikom. Od tam smo se podali k tako zvani »ledeni jami«, ki ima prav tako svoje zanimivosti. Vrnili smo se razigrani in zadovoljni v dolino s trdnim sklepom, da se kmalu zopet podamo v naravo. — Družnost!
Celje Slavka celjskega stavbinskega delavstva
Pogajanje o ureditvi mezdnega vprašanja stavbincev, ki se je vršilo 11. t. m. v Delavski zbornici, žal, ni rodilo zaželjenega uspeha. Podjetniki so se domenili, da skupno odklonijo delavske zahteve, ki so skrajno nizke, saj zahtevajo samo to, kar imajo stavbinci v ostalih mestih že zdavnaj. (Ljubljanski sporazum.) — Delavstvo je uvidelo, da podjetniki zavlačujejo pogajanja in stoje na odklonilnem stališču, zato je na shodu sklenilo stopiti v stavko in na ta način dati svojim skromnim zahtevam poudarka. — Stavbincem se je priključilo tudi delavstvo, zaposleno pri regulaciji Savinje, ker je podjetnik kršil sporazum. — Pričakovati je, da bodo podjetniki uvideli, da so delavske zahteve upravičene in da bodo ugodili, delavstvu, da se bo lahko zopet vrnilo na svoje delo.
Liboje
Nevarnost obstoja rudnika
Rudnik Liboje je last Trboveljske pre-mogokopne družbe. Vendar TPD na tem rudniku nikoli ne obratuje, temveč ga vedno odda v najem. Sedanji najemnik je »Premogovnik Liboje družba z o. z.«^ v Ljubljani. Najemninska pogodba poteče z dne 1. marca 1937. Ker je jasno razvidno, da TPD sama ne misli obratovanja nadaljevati, je umevno, da bo v najkrajšem času zopet 190 rudarjev z družinami vred brezposelnih. Ugotovljeno je dalje, da se nahaja v tem rudniku še večja količina premoga, ki bi nikoli ne prišel do izkopa in ker se gre pri tem samo za malenkostne diference glede podaljšanja pogodbe, je vodstvo »Zveze rudarjev Jugoslavije« pod vzelo vse korake, da se obratovanje zasigura. V sredo, dne 12. t. m. se je vršilo na rudniku veliko protestno zborovanje, s katerega so bile poslane tozadevne spomenice na rudarsko oblast in podjetje. Prav tako se naproša pristojne občine in oblast, da to akcijo rudarjev za zaposlitev podprejo.
Le redko kedaj se oglasimo iz našega kraja v delavskih listih. To pa nikakor ne pomeni, da bi bilo pri nas vse v najlepšem redu. V keramični tovarni je že mnogo delavcev organiziranih. Žal, pa je še vedno nekaj nezavednežev, ki stojijo ob strani, vrhu tega pa še blatijo in obrekujejo funk-
cionarje in zaupnike organizacije. Prispevkov za organizacijo sicer ti nezavedneži ne plačujejo, toda to jih nikakor ne moti, da bi ne kritizirali, češ, »kaj bo le ta organizacija, saj nič ne pomaga, gospod me plačuje, ne pa organizacija« itd. Morda pričakujejo ti nezavedneži, da jih bo delodajalec za to delo proti organizacijo nagradil? Med njimi so tudi nekateri, ki pridno prisluškujejo in hodijo nato denuncirati svoje sodelavce, da bi se prikupili delodajalcu. Toda običajno taki denuncijanti skušajo s tem ogabnim poslom prikriti le svoje grehe, kar vedo tudi delodajalci. Moč delavstva je le v solidarnosti. Tega bi se morali zavedati vsi delavci in se okleniti svoje strokovne organizacije. To spoznanje mora prodreti med vse delavce, da bodo sposobni za boj, za boljše mezdne pogoje in lepšo bodočnost delavskega razreda.	Opazovalec.
Zabukovca
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi dne 23. t. m. s pričetkom ob 4. uri popoldne na vrtu s. Zupanca pevski koncert, kjer bodo prvič nastopili naši njamlajši kulturni delavci, mladinski zbor pevcev in tamburašev s sodelovanjem moškega in mešanega zbora. Vabimo vsa sosedna bratska društva in prijatelje delavskega kulturnega gibanja, da se koncerta udeleže.
Hrastnik I. delavska kulturni dan v Hrastniku
V	nedeljo, dne 16. avgusta s pričetkom ob 6. uri zvečer se vrši na vrtu ge. Amalije Loger I. delavski kulturni dan. Nastopijo: Steklarska in rudarska godba na pihala ter moški in mešani zbor »Vzajemnost« I. in II. Na sporedu bo 14 pesmi in 10 godbenih točk. Ves spored bo trajal tri ure. — Vstopnina: sedeži Din 6 in 4, stojišče Din 2. V slučaju slabega vremena bo prireditev preložena na prihodnjo nedeljo, dne 23 avgusta. — Vse ljubitelje lepe pesmi in glasbe vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi odbor.
Predavanje o pomenu strokovne organizacije za mladino. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršilo predavanje za mladino, ki ga je sklicala tukajšnja »Splošna delavska strokovna zveza, podružnica steklarjev«. Predaval je s. Jelen iz Maribora, ki je v daljšem govoru obrazložil navzočim mladim sodrugom in sodružicam ustroj in pomen storokovne organizacije, delavskega tiska itd. Navzoči so ves čas pazljivo sledili izvajanju govornika. — K besedi so se pri-
§
j glasili še sodrugi Kastelic, Maurer, Pivec, j Ranzinger in peki sodrug iz Trbovelj, ki so . izrazili željo, da naj bi se čim prej ustanovila mladinska strokovna organizacija, da bi se tako nudila mladini možnost udejstvovanja. S. Kelner, ki je vodil predavanje, je navzočim obrazložil, da se lahko v okviru SDSZJ ustanovi mladinska sekcija z odborom, v katerem bi se nahajali tudi sodrugi iz podružničnega odbora. Po daljši debati je bil predlog s. Kelnerja sprejet in izvoljen pripravljalni odbor, v katerem se nahajajo ss. Komlanc Ignac, Peršič Franc, Monc Jani, Plazer Franc in Dolinšek Antonija. Podružnični odbor se bo v najkrajšem času posvetoval s pripravljalnim odborom o nadaljnjem delu. Temelj za organizatorično udejstvovanje mladine je torej položen. Vabimo vse mlade sodruge in sodružice, da se organizirajo in lotijo dela, ker zavedati se moramo, da le organizirano delavstvo je zmožno voditi uspešne boje, kar je tudi zlasti pokazala zadnja stavka. Želimo, da bi ta akcija vzbudila čim več zanimanja za strokovno organizacijo, ker le v organizaciji je moč.
Senovo pri Rajtaenburgu
Pri nas gre čas svojo pot. Rudarji se pripravljamo na bližajoči se mezdni boj, da bomo pripravljeni, kadar nas bo pozvala naša organizacija. »Zveza Rudarjev Jugoslavije« lepo napreduje. Še nikdar ni bilo pri nas tako visokega števila članov. Organiziranih je nad 70 odstotkov rudarjev, pristopajo pa še vedno novi. čudimo se samo, da nekateri, ki so bili svojčas v vrstah razrednih organizacij, še sedaj ne vidijo potrebe po skupnosti, to pa baje zgolj iz osebnih raz logov. Sodrugi! Kapital ne pozna nobene razlike: Tudi delavec ne bi smel v času, kot je sedaj, poznati nobene osebnosti. Gre za skupne interese, zato je treba tudi skupnega nastopa. Ponovno apeliramo na one, ki se radi trkajo po prsih, češ, jaz sem boljši »socialist« kakor vsi ostali, da pristopijo v razredno strokovno organizacijo, ker le s tem bodo pokazali, da so res to, kar pravijo. Ko se bo vršil občni zbor ZRJ, pa bodo imeli vsi člani priliko, kritizirati, če bo potrebno. Danes pa skupno nastopimo za skupne interese, ker le »v slogi je moč«! — Rudarji, člani ZRJ.
Rajhenburg
V »Slovencu« z dne 31. julija t. 1. se dopisnik med drugim zaletava tudi v »Delavsko godbo« iz Senovega. Mi bi sicer ne odgovarjali na ta dopis, kžr pa pravi, da so se vršile tudi zaplotne*orgije in izzivanja (podčrtal por.), pa smo primorani, da branimo čast naše delavske godbe, ki je napravila izlet v Rajhenburg, ne morda zato, da bi »užigala pete«, temveč zato, da se po težkem delu v rudniku malo razvedri. Poznamo nekega gospoda, ki se prav nič ne brani denarja iz delavskih rok, zato se tembolj čudimo temu dopisu. Morda bi bilo vse v redu, ako bi bila igrala godba pri temu gospodu. Kar se pa tiče klicev »dol s Korošcem«, pa se delavska godba, odnosno njeni godbeniki ne čutijo prav nič prizadeti. Kričal je neki vaš somišljenik (če ne celo član vaših organizacij). Njemu se zahvalite, ako ga niste morda sami poslali izzivat, zato odločno odklanjamo taka podtikanja in namigavanja, v kolikor se tičejo nas in delavske godbe. — Rudarji.
C, J
Delavstvo na braniku za svoje pravice.
V	tovarni Semperit je položaj med delavstvom skrajno napet, ker podjetje krši kolektivno pogodbo; čeprav je čestokrat pri intervencijah zagotovilo, da jo bo striktno izvajalo. S tem v zvezi se je vršil 2. t. m. ob nabito polni dvorani sestanek, na katerem so poročali ss. Jakomin, G o 1 m a-j e r in K e r č. Delavstvo se je postavilo na odločno stališče in sklenilo, da si ne bo pustilo več kratiti svojih pravic. Dne 12. t. m. se je vršila ponovno intervencija, na kateri je v nekaterih točkah prišlo do sporazuma; glavna razprava se bo pa vršila 19. t. m. Kakor za potek intervencije, tako tudi za potek glavne razprave, vlada med delavstvom veliko zanimanje in nestrpnost, kako se bo končala. Delavstvo, ki je domala 100 odstotno strokovno organizirano v SDSZJ, je solidarno v svojih zahtevah in bo do skrajnosti branilo svoje pravice.
Veliko planinsko rajanje priredi »Prijatelj Prirode« v nedeljo, dne 30. avgusta pri Slavcu v Struževem. Opozarjamo že v naprej planince, da naj ta dan ne delajo izletov v planine, ker bo pri Slavcu pod Šmar-jetno pravo planinsko razpoloženje.
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo ln prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Jesenice
Spored proslave 30 letnice podružnice SMR.I na Jesenicah, ki se bo vršila v soboto in nedeljo, dne 15. in 16. t. m., je sledeč: V soboto, dne 15. t. m.: ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na postaji, pri katerem sodelujejo vse sodružne organizacije z Jesenic in okolice; popoldan istega dne izleti v bližnjo okolico in finalne nogometne tekme za pokal DNSP na športnem stadionu »Kovinarja«, zvečer ob 8. uri slavnostna akademija s sodelovanjem kovinarske godbe, delavskih kulturnih društev »Enakosti« z Jesenic in Javornika ter gostov. — V nedeljo zjutraj: ob 5. uri budnica, do pol 9. ure dopoldan zbiranje in uvrstitev v sprevod na
vrtu Delavskega doma, ob 9. uri slavnostni sprevod okrog Jesenic s prapori in godbo na čelu. Po povratku slavnostno zborovanje na vrtu Delaveskega doma in spomnisko slikanje. Popoldne finalne nogometne tekme na igrišču »Kovinarja« ter vrtni koncert s prosto zabavo v vseh prostorih Delavskega doma. Poleg posebnih vlakov tvorijo zelo dobre zveze tudi redni vlaki z nedeljsko karto kakor tudi trije turistovski vlaki že v soboto ali v nedeljo zjutraj in povratek v nedeljo zvečer po polovični ceni. Vse so-druge in prijatelje vabimo na proslavo.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer Cob slabem vremenu tudi v soboto in nedeljo popoldan ob 3. uri) krasen sovjetsko-ruski film »Zlato jezero«. Med dodatki »Universum« in Para-mountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Moj dragi je lovec«.
Soitanl
»Delavska Politika« dela pri nas nekaterim hude preglavice. Zlasti jim ni po volji, da priobčuje članke o barbarstvu fašizma. Tudi pri nas so nekateri zaljubljeni v razne »tuhrerje«, za katere se zavzemajo ob vsaki priliki. Tem oboževalcem »fuhrerjev« priporočamo, da se naj kar preselijo v fašistični raj, »Delavska Politika« pa bo seveda kot delavski list tudi v bodoče, kolikor bo le mogoče, ščitila samo delavske interese, pa če to tudi marsikomu ne bo všeč. — Tudi glede dostavljanja našega lista bi imeli pritožbe. Zaenkrat samo opozarjamo poštni urad, da naj odredi, da se bo naš list v redu dostavljal vsem naročnikom.
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je v kratkem razdobju svojega obstoja priredilo že več lepih izle tov v naravo. Mladina se v velikem številu zbira pod okriljem svoje nove delavske kulturne organizacije. Dozdaj smo ustanovili pevski, dramat-ski, tamburaški in izletniški odsek ter knjižnico. Vabimo vse delavce in obrtnike ter zlasti mladino, da se včlanijo v »Vzajemnosti« in pomagajo orati ledino.
Črna pri Prevaljah
Sanacija Bratovske skladnice. 26. m. m.
se je vršila seja občinskega odbora, na kateri je bila soglasno sprejeta resolucija o sanaciji pokojninske blagajne Bratovske skladnice, ki jo je predložila JSZ v Ljubljani že dne 11. aprila t. L, na razpravo pa je prišla šele po treh mesecih. Zavlačevanje te pereče zadeve je povsem nerazumljivo, tembolj, ker predloga nismo stavili mi, temveč je prišel iz organizacije, ki stoji prav bilzu gospodom, ki v občinskem odboru odločajo. Tudi je bil odklonjen predlog, da bi se sprejeta resolucija brzojavno odposlala na merodajna mesta.
_v '	— Meseca decembra leta 1934. je
Županska zveza v Ljubljani sklicala anketo o sanaciji te za rudarje in topilničarje važne socialne inštitucije. Tudi na to anketo niso naši gospodje poslali svojega zastopnika, ker se očividno ne zavedajo, kako huda obremenitev bi zadela občino, ako se ne izvede sanacija bratovske skladnice. Vse priznanje pa gre v tem oziru občinski upravi v Mežici, * , _
Prevalje
Naročniki pozor! Poverjeništvo našega lista za Prevalje je prevzel s. Brunker Alojz, ki bo sprejemal naročnino ža vse naročnike Iz Prevalj In okolice. Naročnino od rudarjev iz Leš bo kakor doslej še nadalje pobiral s. Koren Pavel. Prosimo vse cenj. naročnike, da redno plačujejo naročnino pri naših poverjenikih in jim s tem olajšajo delo. Naročniki, ki so z naročnino v zaostanku, naj isto poravnajo še tekom tega meseca, ker jim bomo v nasprotnem slučaju primorani ustaviti nadaljno pošiljanje lista.
Ruie
Ob priliki petletnice delovanja ruškega letnega gledališča so nas vrli ruški igralci (ne upam si več reči diletanti) presenetili z noviteto v naši dramski književnosti, s »Pohorskimi pavri«, ki jih je napisal in tudi zrežiral ruški rojak in član ljubljanskega narodnega gledališča, g. Janko. V tej tridejanski ljudski igri nam avtor na posrečen način prikazuje svojevrstne tipe in značaje Pohorcev, njih dobre in slabe strani, vseskoz zabeljeno z mastnimi ocvirki svojstvenih pohorskih d&rrlislič, prlslovic in dovtipov. Skozi to pihano pohorsko folkloro se pa kakor rdeča nit vije večna borba med starim in mladim in ljubezen do rodne grude. Stvar je prav dobra, samo konec tretjega dejanja je ne-
kako razvlečen in prisiljen; avtor bo v svoji bogati zakladnici pohorskih tipov mogoče še našel koga, ki bi z njegovo pomočjo ustvaril primeren Hapy-end. Večina igralcev je podala svoje vloge zelo dobro, saj so bile nekatere kar nalašč za nje prikrojene. Vendar so pa vzporedne vloge nadkriljevale glavne. Prav posebno moram pohvaliti vlogo ogljarja, hlapca Tijeka, krojača in njegovo ženo, kmeta, ki je izgubil svinjo, in njegovo ženo, kakor tudi Hribarico, ki so vsi prav dobro obvladali pohorsko narečje, česar smo pa pri starem in mladem Hribarju pogrešali, čeprav bi tudi morala biti trda Pohoroa. Ostale vloge so več ali manj posrečeno izpolnjevale celotno igro. Požrtvovalnim igralcem in avtorju pa vse priznanje. igra zasluži vprizoritev tudi na poklicnih odrih. Občinstvo je bilo zadovoljno, obisk rekorden, zlasti tudi iz Maribora.
Ptuj
Mestni tajnik in kapelnik s. Bernard nas je zapustil ter odšel v Ljubljano k radijski postaji. Vsi sodelavci, prijatelji in znanci mu želimo na novem službenem mestu mnogo sreče in uspehov.
Javna dela ustavljena. Zaradi pomanjkanja kredita so bili vsi brezposelni zaposleni pri zasilnih delih v četrtek odpuščeni. Delo se bo spet nadaljevalo, ko dospe že davno obljubljeni denar. w
Reguliranje plač stavbincem kakor iz-gleda je ostalo na mrtvi točki. Mi smo že večkrat povedali, da je takemu stanju vzrok nezavednost delavstva. Zbuditi se je potreba, ustanoviti svobodno organizacijo, ker le v skupnem nastopu se da kaj doseči.
Privatni nameščenci. Končno so tudi v Ptuju spoznali trgovski nameščenci, da po lastni krivdi nimajo nedeljskega počitka ni zadostnega odmora opoldne. Vršilo se je že neko zborovanje pomočniškega zbora, kjer so vse to zahtevali. Ne dvomimo, da se bodo prej ali slej oni, ki želijo res kaj doseči, znašli v Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije, potom katere so si privatni nameščenci v drugih mestih priborili lepe uspehe.
Športna rubrika
Službeno iz DNSP. — Finalne tekme za delavsko prvenstvo se vrše na Jesenicah na igrišču »Kovinarja«, in sicer v soboto, dne 15. avgusta z začetkom točno ob 15. uri. Pari in vrstni red so izžrebani, kot sledi: Kovinar : Grafika, Dask : Kovinar, Dask : Olimp, Kovinar : Olimp, Dask : Grafika, Olimp : Grafika. Tekme se bodo vršile dvakrat po 15 minut, in sicer na točke. Prvak postane oni klub, ki iz gornjih tekem dobi največ točk, v primeru enakega števila točk odloča gol-diferenca, v primeru enake gol-diference odloča žreb.
Prvenstvo trboveljskih revirjev je bilo končano s tekmo Dask: Amater, ki jo je odločil Dask z rezultatom 1 :0 v svojo korist. Proti verifikaciji tekme je bila vložena pritožba, češ, da je nastopil Dask z neveri-ficiranini igralcem Žibret Ivanom, pa je odbor ugotovil, da je bil Zibret pravilno'verificiran že dne 8, avgusta 1934. Tabela prvenstva trboveljskih revirjev je sledeča:
Dask	2	2 0	0	5:1	4
Amater	2	10	1	3:1	2
Retje	2	0 0	2	1:7	0
Poziv jes«nišklm ŠOdrugom in športni publiki. V soboto, dne 15. avgusta se vrše na Jesenicah nii igrišču »Kovinarja« finalne tekme za naslov delavskega prvaka Slovenije in za krasen prehodni pokal Delavske športne podzveze. Sestanejo se najboljši delavski klubi Jesenic, Ljubljane, Trbovelj in Celja, ki odigrajo medseboj skupno šest tekem. Tekme bodo trajale od 15. do 19. ure ter je določena minimalna vstopnina: z izletnim znakom SMRJ 4 Din, brez znaka pa 6 Din. Pozivamo vse sodruge in sodružice, ki bodo ta dan na Jesenicah, da se teh tekem polnoštevilno udeleže. — V nedeljo popoldne ob 15. uri pa bo odigral SK »Kovinar« prijateljsko tekmo s prvo, odnosno drugoplasiranim klubom ter priporočamo obisk te tekme, da se naš edini delavski klub na Jesenicah tudi gmotno podpre.
TRIGLAV
Planinske Jopice -----------------
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hlia „LUNA“
M ariber, samo na Glavnem trgu 24
UŽITKU
PAT. PEN D.
FASAN
C!
nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvolnopoievni brivni aparat ppl s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Neločljive s ,Fasan‘ aparatom so »Fasan’ rje proste britvice. —
Poskusite oboje in ne ločite se več od njih I Glavno zastopstvo za Slovenijo F. Tomaitf, Maribor, nožar, Slovenska ul/ 5
KUPUJTE
V SVOJI ZADRUGI
»DELAVSKI
DOM"
MARIBOR, FRANKOPANOVA 1
Delavski pravni svetovalec
Kranj
Vprašanje: Ali velja tudi za stav-bince 14 dnevni odpovedni rok in to tudi v slučaju izgovora, da je to začasni dopust. Ali drži ustmena pogodba glede plače akordnega dela, izrečena pred pričami.
Odgovor: Enako kot vse ostalo pomožno delavstvo, spadajo tudi stavbinci pod zakon o obrtih in velja vsled tega tudi zanje v smislu določb tega zakona 14 dnevna odpoved (če niso bili sprejeti samo na po-skušnjo). V slučaju, da je podjetnik delavce poslal na začasni »dopust«, ne da bi jim službo odpovedal, traja službeno razmerje vkljub temu dalje in se mora delavcem tudi v takem primeru odpovedati 14 dnevno. Pogodba o mezdi je veljavna tudi, če je sklenjena ustno. Ako so bile pri sklepanju pogodbe navzoče priče, bo mogoče njen obstoj tudi pred sodiščem dokazati. Ako podjetnik delavcem noče dati prostovoljno dajatev, na katere so upravičeni po zakonu, naj posredujeta organizacija in Delavska zbornica. £e bi pa ta intervencija ostala brez uspeha, ne preostane drugega kot tožba.
m
V katerem času sme biti dnevno odprta zadružna prodajalna Šoštanj
Vprašanje: V našem kraju ima neka zadruga svojo trgovino, v kateri se pa ne drži glede zapiranja in odpiranja istega časa kot ostali trgovci, ampak odpira trgovino že ob 6. uri zjutraj in jo zapira šele ob 9. uri zvečer. Vodi to trgovino nekdo, ki nima trgovske izobrazbe. Ali veljajo tudi za odpiranje in zapiranje zadružnih obratovalnic isti predpisi, kot za druge obratovalnice? Ali mora imeti vodja take zadružne prodajalne trgovsko izobrazbo?
Odgovor: Po naredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini razglašeni v »Službenem listu« z dne 16. 5. 1930, smejo biti trgovinske obratovalnice ne	glede	na	to,	kdo
je njih lastnik, odprte v	Vašem srezu	poleti od pol 8. do 12, in od	pol 14.	do	19.	ure,
pozimi pa od 8. do 12. in	od 13.	do	19.	ure,
pri čemer se smatra za poletje čas od L aprila do 30. septembra. Trgovine z mešanim blagom, špecerijskim, kolonijalnim blagom itd. pa smejo biti odprte celoletno od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Preko gori navedenega časa taki lokali ne smejo biti odprti in se lastniki, ki se tozadevnih predpisov ne drže, kaznujejo z denarno globo od Din 50.— do Din 3.000.—, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v zapor.
Kazen izreka sresko načelstvo. Zadružno podjetje lahko vodi tudi oseba, ki nima tozadevne izobrazbe, n. pr. kak član načelstva zadruge itd. V zadružni prodajalni mora biti le kot poslovodja oseba, ki ima predpisano izobrazbo. Ta položaj poslovodje pa lahko zadruga da tudi kakemu pomočniku, ki je v trgovini nastavljen.
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Uredniški kotiček
Uredniški kotiček.
Prevalje: Dopisa, radi nezgode kolesarja ne moremo priobčiti, ker ni podpisan.
Posnemajte! Za tiskovni fond sjo diaro-vali s. Kranjc Franc, Mislinje Din 20.—, s. Sajovic Jože, Potoška vas, Din 14.—, s. Go-milar Alojz iz Maribora Din 10.—, s. Povše Ivan iz Dobravice Din 10.—. Iskrena hvala!
S. Sedlar Dominik iz Francije je daroval za tiskovni sklad Din 5.—. Iskrena hvala!
TIVAR
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke iz čvrstega gratila
Din 75-
Amerikanske hlače iz čvrstega gradla
Din 45'—
i
Obleke za vsakega in vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE
KIS ZA VLAGANJE
Izdelovanje likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna
Na drobrnol
JAKOB PERHAVEC
Gosposka ulico Sl. 9
ŠPIRIT ZA VLAGANJE
Vedno v zalogi: Rum, konjak, liker, slivovka i. t. d.
Telefon it. Z5-80
Na debelo I
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak t Mariboru.