Leko XV., St. 12
Poitnlna plalana v gotovini.
V Ljubljani, 25. junija 1928.
V organizaciji Ja mot, kollkor^motl — toliko pravica.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradiiče štev. 2
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotična organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Po potu socialne reakcije.
V eni prejšnjih številk »Delavca« smo govorili o Uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin in delavnic. Zakon o zaščiti delavcev je določil 8-urni delavnik, ki je bil, četudi se ni točno izvajal, vsaj na papirju, po zakonu priznan. A nova Uredba pa še to odpravlja in določa delovni čas za pomožno osobje na 9 in 10 ur. Poleg tega je pa dovoljeno, da se podaljša ta 9- in 10-urnik še tudi na 11 in 12 ur, a posebne razmere med vrstami te Uredbe dovoljujejo še daljši delovni čas kot 12 ur.
Za železniško pomožno osobje, govori Uredba, je določen 8-urnik dnevno ali 48 ur tedensko. K temu še ima 8-urnik pomožno osobje drugih strok, ki se računa k napornim, kakor delavci v rečnih in morskih pristaniščih, v tunelih, v grafičnih obratih, v pralnicah perila in zavodih za kemijsko čiščenje in barvanje obleke in perila, v usnjarnah, v livarnah in urarskih, juvelirskih, zlatarskih, kovaških, ključavničarskih, kotlarskih obratih, v obratih za brušenje rezil, v kamnosekih, v pekarnah, pri natakarskih opravilih, v obratovalnicah, kjer delajo s svincem in živim srebrom in še v par drugih. Tukaj velja še vedno 8-urnik, a kako se bo izvajal, se je pokazalo že pred uveljavljenjem Uredbe, ko je veljal še neokrnjeni Zakon o zaščiti delavcev. Odvisno pa je največ od zavednosti in energije delavstva samega, to je, od moči strokovnih organizacij.
V trgovskih in obrtnih obratovalnicah pa velja 9umik, ali 54 ur tedensko.
V prodajalnah življenskih potrebščin, kolonijalnega, delikatesnega in špecerijskega blaga in v kramarskih obratovalnicah velja 10-urnik ali 60 ur na teden. Sem spadajo še podjetja za prevažanje blaga z vozovi Vseh vrst in s čolni in podjetja, ki se bavijo s pletarstvom.
V delovni čas se ne šteje odmor med delom.
Da pa se te določbe lahko po pa-ragrafsko obrnejo tako, kakor je ugodno za delodajalca, določa čl. 33 in 34, da se vkljub predpisom sme podaljšati delovni čas pomožnega osobja za 1 ali 2 uri na dan, če to kaže potreba.
V pekarnah pa je prepovedano ves dan ob nedeljah in praznikih izdelovati kruh in pecivo. Pa tudi tu so izjeme, ki to dovoljujejo. Sicer je podaljšanje določbe delovnega časa smatrati za prekočasno in jih kot take plačevati, ali odvisno je zopet od zavednosti delavstva t. j. moči organizacije, da se to uveljavlja.
Ponočno delo je prepovedano za ženske brez razlike starosti in mladoletnim delavcem pod 18. leti starosti, vendar so gotove izjeme, ki to zopet dopuščajo. Zato treba, da so naše organizacije močne, da sc tistih »gotovih izjem« kapitalist ne bo posluževal kakor se mu bo zdelo.
Rudarje v trboveljskem revirju so pribili dobesedno na križ. Kar počenjata Trboveljska premogokopna družba in vlada z našim rudarskim proletariiatom, ne najde primere niti v Kongu.
Zaslužek naših rudarjev je celo takrat, ko na vso moč delajo, ta£o nezadosten, da gladujejo dobesedno vsakdanji kruh. Sedaj so pa našli še nov način izstradavanja in upropaščanja delavstva. Svoje
Res je sicer, da se dogodi, da se mora prekoračiti fiksirane določbe. Res pa je tudi, da Uredba nikjer tega izrecno ne določa, da se morajo ti izjemni slučaji potem plačati s 100%, nego samo pravi, da se to potem plačuje kot čezurno delo. A če se ne? Kaj potem? Ce delavec neče upoštevati zahteve delodajalca, da prekorači določeni delovni čas — ga delodajalec vrže na cesto. Ce pa delodajalec ne plača nadurnega dela, se mu nič ne zgodi. Ker Uredba sicer o kaznih v tem slučaju opozarja na odredbe zakona o zaščiti delavcev in njegovih dopolnitvah, vendar se te odredbe izvršujejo le zopet po zavednosti delavstva, to je po moči organizacije.
Iz tega kratkega mimobežečega pregleda se stavlja pred nas, slehernega delavca, pojav, ki nam glasno kliče:
Proletarci, organizirajte se, vsi do zadnjega v razredno borbene organizacije. Bodite solidarni, vsi za enega, eden za vse. Ta Uredba nam kaže, da bo veljalo vedno in povsod le toliko in to, kar bomo organizirani z odločnostjo zahtevali.
Socialna reakcija ne udari naenkrat. Tega se kapitalisti še boje, naenkrat udariti, ker vedo, da bi se zgodilo nekaj, kar bi jo zlomilo. Zato delajo korak za korakom. Danes še gotovim strokam puščajo 8-urni delovni čas. Jutri pa ga že lahko vzamejo. Uredba ima nekatere določbe, ki so v korist delavstva, ali to se bo, kakor že povedano, izvajalo le, če bo delavstvo, če bodo organizacije močne.
Da je Zakon o zaščiti delavcev bil slabo ali nič izvajan, je bila dosti krivda delavstva, ker ni z organizirano močjo prisililo kapitaliste k izvajanju. Sedaj so kapitalisti, videč našo neorganiziranost, ta zakon okrnili. Ni jim še škodoval, a bali so sc ga, pričakujoč, da proletarijat vstane. Zato ga treba prej okrniti in polagoma položiti v arhiv.
Naj ne bo ta molčeč, indirekten opomin, okrnitev Zakona o zaščiti delavcev in nova Uredba o 10-urniku, zaman. Organizirajmo se. Organizirajmo se v razredno-borbenih strokovnih organizacijah, ker težki časi nastajajo. Mi sami smo naša moč, zato se strnimo, da bomo močni, da zaščitimo svoje pravice, da zaščitimo svoje otročiče, žene in sebe pred nastopajočo socialno reakcijo. Ne glejmo na to novo Uredbo kakor na osamljen slučaj, ki tangira samo interese delavcev gotovih kategorij. Stvarno pomeni ta Uredba široko cesto, po kateri bo udarjala socialna reakcija na desno in levo po delavstvu in lomila proletarsko fronto. Uredba ne pomeni samo nevarnosti za gotove kategorije, nego za ves delavski razred. Zato se mora v borbi proti temu angažirati ves proletarijat, da se odbije napad.
Zato še enkrat: Vsi v organiza-
spore zaradi dobave premoga rešujejo s tem, da morajo neprostovoljno štrajkati.
Kako naj rudarji ta čas žive, pa se živ krst ne vpraša.
Ali se je že kje videlo, da se izrablja ljudski glad kot presijsko sredstvo na lastno vlado in to pe-rijodično, in da ni te infamije sram ne trboveljske družbe, ne vlade?
Trboveljska družba in vlada ubijata s takim početjem njim izročene
delavce in državljane. — Trboveljska družba in vlada bi spadale na zatožno klop, če bi sodniki storili svojo dolžnost. Zakaj, ni uboj samo to, če se ponoči .ubije in oropa človeka, še večji uboj je, če se na desettisoče ljudi, če se njihove otroke obsodi na glad in smrt — zato da služi ta glad in ta smrt kot špekulativno sredstvo pri medsebojnih trgovskih in korupcijskih mešetarijah.
Proti takemu, v nebo vpijočemu početju, ki je sramota za narod in za državo in za ves svet, mora dvigniti svoj ogorčeni protest vsa poštena javnost. Na prisilnem brezdelju in gladu naših rudarjev in njihovih družin ne boste gradili svojih trgovskih naklepov in špekulacij. Povsod skušajo vsaj vlade same preprečiti prisilno štrajkanje v podjetjih — naše vlade pa ni sram, da morajo cele mase delavcev pohajati, ker ji nekaj ne gre v račun. Ali ni znala vlada prej urediti svojih odnošajev in računov, in prisiliti družbo na kolena, če ji nekaj ni prav?
Toda družba ima za seboj francoski kapital in takemu gospodu se je kot »svobodna in neodvisna drža-
Ko je bila Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani od ministrstva zunanjih del obveščena, da se bodo započela med jugoslovansko in nemško vlado pogajanja o posebni konvenciji glede zaščite in zavarovanja delavcev, je Delavska zbornica takoj izdelala načrt, kaj naj ta konvencija obsega. Vprašanje zaščite delavcev v Nemčiji je tako važno in nujno vprašanje, da je potrebno, da se zanimajo zanj vsi organizirani proletarci. Zato objavimo tukaj ta načrt Delavske zbornice za Slovenijo.
Glavna vprašanja, govori ta načrt, o katerih se bo ob tej priliki razpravljalo, so sledeča:
1. Vprašanje izplačila nezgodnih in invalidnih rent za one delavce, ki se povrnejo v domovino.
2. Vprašanje izplačila podpor za slučaj bolezni.
3. Vprašanje podpor v slučaju nezaposlenosti in ekonomske krize.
4. Vprašanje javne podpore in repatriiranja.
5. Vprašanje ljudsko - šolskega pouka.
6. Vprašanje pravnega Statuta izseljeniškega poslanika.
7. Vprašanje, ali bi se želelo favorizirati izseljevanje naših poljedelskih odnosno sezonskih delavcev v Nemčijo, vprašanje organizacije, zaščite in garancije zaslužka za te delavce.
Z ozirom na to naj ponovimo najprej, kar smo že večkrat povda-rili, da živi v Nemčiji zelo veliko naših rojakov, ki so na konvenciji, kakor se sedaj pripravlja, živo zainteresirani.
K posameznim zgoraj navedenim točkam pripominjamo:
Ad 1. V pogledu nezgodnih in invalidnih rent je vprašanje recipro-citete najvažnejše za rudarske delavce. Tozadevne obojestranske zakonite določbe so:
Reichsknappschaftsgesetz z dne 1. julija 1926 (Reichsgesetzbl. I. Nr. 45 S 369.) določa glede inozemcev v čl. 93, da so inozemci proti nezgodam in invalidnosti sicer enako zavarovani kot domačini, da pa se jim renta ne izplačuje, ako bivajo prostovoljno stalno v inozemstvu. Bratovske skladnice morajo dati takim inozemcem odpravnino v iznosu trikratne letne rente. Vlada lahko
va« težko upirati. Mnogo lažje je obsoditi lastne državljane na perijo-dično gladovanje, na trajno propadanje. Mnogo lažje, ali zato toliko bolj sramotno!
Delavstvo mora spričo tega zahtevati najmanj to, da se mu dnevi prisilnega brezdelja plačujejo. Ni delavstvo krivo ustavitve dela. Ono hoče dela in vlada, odnosno ministrstvo prometa potrebuje premog. Če že hočete, da vam brezposelno delavstvo služi kot ustrahovalno sredstvo, pa ga plačujte, ne pa, da iz njegove bede in lakote kujete kapital!
Ogromni so profiti Trboveljske družbe. Njene bilance si oglejte! Na gladu zgrajene bilance in dobički! In še naj potencirani glad naših rudarskih družin služi kopičenju večjih in večjih profitov.
Dosti! Vso pošteno javnost, v prvi vrsti ves zavedni proletarijat kličemo, da solidarno nastopi proti takemu v nebo vpijočemu početju kapitalistične družbe in naših vlad. Plačajte izstradanim rudarjem njihove proti svoji volji in brez potrebe izgubljene delovne dneve!
odobri z odobritvijo narodne skupščine, da se plačujejo rente v tiste države, ki postopajo tudi z nemškimi državljani tako. Naš pravilnik o bratovskih skladnicah določa enako, da so zavarovani proti nezgodam in invalidnosti tudi inozemski rudarji. Glede izplačevanja rent v inozemstvu pa določa čl. 108. lit. 3., da se izplačevanje rente ukine, ako se uživalec nezgodne rente ali pokojnine kot inozemski državljan vrne stalno v svojo domovino. Če gre uživalec nezgodne ali pokojninske rente za stalno v inozemstvo, mu sme glavna bratovska skladnica na njegovo prošnjo v opravičljivih primerih dati odpravnino v višini enoletne nezgodne rente ali pokojnine.
Za ostale panoge urejajo vprašanje slično § 111 našega zakona o zavarovanju delavcev in §§ 1313, 1314, 1316 in 1317 Rcichsversiche-rungsordnung.
Za naše delavce je vprašanje reci-procitete važno iz sledečega razloga:
So slučaji, ko so nezgodne in invalidne rente nižje, kakor eksistenčni minimum. V teh slučajih so prisiljeni rentniki iskati pomoči pri svojcih. Ce so svojci v domovini, se morajo povrniti tudi rentniki v domovino. Pri tej priliki se odrekajo ti često rajše rentam, kakor pa izdatnejši pomoči od svojcev.
Ker je naše rudarsko zavarovanje tudi materialno enako nemškemu, ni zadržka, da se sprejme v konvencijo določba: Obe pogodbeni strani se zavežeta, da se bodo izplačevale rente, ki jih izdajajo v obeh državah bratovske skladnice za slučaj nezgode in invalidnosti, tudi v inozemstvu. Enako se morata tudi obe državi zavezati, da bosta plačevali nezgodne rente, ki so priznane na eni strani na podlagi zakona o zavarovanju delavcev, na drugi strani po Reichsversicherungsord-nurig. Ne bo pa najbrž mogoče doseči izplačila invalidnih in starostnih rent po Reichsversicherungsordnung, ker odgovarjajoče starostno zavarovanje pri nas ni izvedeno.
Ad 2. V bolniškem zavarovanju je izplačilo podpor v inozemstvu manjše važnosti. Glede bolniškega zavarovanja samega pa se postopa po obeh zakonih enako z inozemci, kakor z lastnimi državljani.
cijo!
Glad in pogin — ustrahovalno sredstvo.
K vpraianju zaščite naših delavcev v Nemčiji
Prava naša domača,
Kolinska cikorija
Vam jamli pristnost in jakost !
Ad 3. Reciprociteta pri dajanju podpor v slučaju nezaposlenosti in ekonomske krize je za naše delavstvo v tujini silne važnosti.
Pripomniti pa je, da zahteva nemška novela k naredbi o skrbi za nezaposlene z dne 13. februarja 1924, da se daje brezposelna podpora ino-zemcem le, ako daje njih domovinska dlržava nemškim brezposelnim enakovredne podpore. Ker podpore, ki jih dajejo naše borze dela na
podlagi uredbe z dne 10. decembra 1927 št. 281, materialno niso enakovredne onim, ki jih daje nemški zakon, razven tega pa niso niti te dajatve garantirane, temveč obljubljene le v okviru razpoložljivih sredstev, bo to vprašanje težko urediti. Z ozirom, da je brezposelnih nemških podanikov v naši državi mnogo manj, ko naših v Nemčiji, ne bo združeno z znatnejšimi bremeni, ako prevzame država garancijo, da bodo dobivali nemški državljani pri naših borzah dela vsaj one podpore v polni izmeri, ki jih predvideva naša uredba. Če pa bi bilo potrebno, da se doseže reciprociteta, bi morala po našem mnenju naša država garantirati nemškim državljanom, ki postanejo v naši državi brezposelni, brezposelne podpore po nemškem zako-
nu in bi morala ta izplačila po javnih borzah dela seveda tudi iz svojega budgeta kriti. Če imamo v vidu, da išče in bo iskalo mnogo več naših delavcev dela v Nemčiji, nego obratno, se bo na ta način z malimi sredstvi mnogo storilo za naše državljane v Nemčiji.
Ad 4. Vprašanje javne podpore in repatriiranja.
Tudi tozadevno je reciprociteta zelo važna, če mislimo na delavce, kt morda ne bi bili več člani zavarovalnih zavodov.
Priporočljivo pa bo, če se bo uredilo, da se odračunavanje ne bi vodilo direktno med posameznimi domovinskimi občinami, ki poslujejo pri nas često slabo, temveč v to svr-ho ustanovljenimi centralnimi uradi v Nemčiji in naši državi.
Ad 7. Izseljevanje naših poljedelskih in sezonskih delavcev v Nemčijo naj se favorizira. Tu prihajajo v poštev predvsem sezonski in poljedelski delavci iz Prekmurja v mariborski oblasti, ki so se preživljali pred vojno s poljedelskim delom na veleposestvih, ki so pripadla po trianonski pogodbi pod Madžarsko.
Glede organizacije in zaščite svetujemo, da se skuša doseči normalno delovno pogodbo,- kakor so jo imeli izseljenci, ki so šli v Francijo in da se postopa tudi pri organizaciji slično.
V	ostalem spada k tej točki poročilo Borze dela v Celju, ki je pred leti zaposlitev prekmurskih delavcev v Nemčiji že posredovala.
ZadruZni dan 8. julija 1928.
Kakor vsako leto, bodo tudi letos praznovale naše gospodarske organizacije svoj mednarodni zadružni praznik: »Zadružni dan«. Praznovale ga bodo letos šestič in sicer 7. in 8. julija 1928.
Konzumno društvo za. /Slovenijo se je obrnilo na našo Strokovno komisijo s posebnim dopisom, v katerem nas prosi, da bi izdali na vse naše podružnice direktive, naj pri proslavi Zadružnega dneva tudi strokovne organizacije čim aktivnejše sodelujejo. Mi tej želji radi ugodimo in priporočamo vsem iuokcijonarjem in članstvu strokovnih organizacij, da se vabilu zadružnih organizacij polnoštevilno odzovejo ter sodelujejo pri vseh prireditvah na Zadružnem dnevu, zlasti na shodih in obhodih.
Strokovna komisija je porabila to priliko priprave za praznovanje Zadružnega dneva, da je priredila v Ljubljani 21. junija skupno konferenco predstavnikov strokovnih in zadružnih organizacij. Konferenca, ki je
bila odlično obiskana, je imela nalog ugotoviti pogoje za sodelovanje strokovnih in zadružnih organizacij. Potek konference je pokazal, da smo se z reševanjem tega problema sicer nekoliko zakasneli, da je pa. ta problem izredne važnosti za obe panogi našega gibanja.
Znana je stvar, da. temelji vsa skrivnost velikega napredka delavskega gibanja v drugih državah baš v sodelovanju strokovnih in zadružnih organizacij. Če tega napredka pri nas ni zaznamovati v toliki meri kakor drugod, je to pripisati baš dejstvu, da tega. najvažnejšega problema do danes še nismo povoljno rešili.
Kakor dajejo strokovne organizacije proletarskemu gibanju udarno moč, tako so zadružne organizacije navidezno sicer skromne zbiralke delavskega malega kapitala, v efektu pa predstavljajo zadružne organizacije finančno silo, ki je v stanju, če je zvezana z udarno močjo delavskega pokreta., voditi proletarske vrste od
napredka do napredka. Zato je vprašanj^ sodelovanja strokovnih in gospodarskih organizacij eksistenčno vprašanje enih in drugih.
Proletarski pokret, če naj bo zmagovit, mora biti organiziran, kakor moderna država. Kaj bi pomenila katerakoli država, če bi opirala vso svojo politiko le na svojo in-fanterijo? Še nikoli v zgodovini ni zmagala nobena država ali nobeno pleme in tudi noben 1 azred, če ni imel poleg svoje brambne sile urejeno tudi svojo finančno politiko. In konec koncev, kaj bi pomenila armada, če bi bila sestavljena iz same in-fanterije, brez pomožnih tehničnih trup, brez težke in lahke artilerije, aeroplanov in trenskega parka.
Kakor se sicer ne more vsa ta stvar dobesedno primerjati, vendar so glavni elementi, kako naj bo organizacija sestavljena, v tem primeru vendarle podani. Naš delavski pokret je bil žalibog po vojni tako raz-parceliran, da je vsaka panoga svoje probleme zase rešavala. Strokovne organizacije so se zlasti v dobi pada-
nja denarne vrednosti trudile in trudile, da bi delavske mezde dohajale naraščajočim draginjam. Ali kolikor so danes pridobile na povišanju mezde, toliko ali še več je jutri zopet vzela draginja, ki se je med tem zopet zvišala. Gospodarske organizacije so pa med tem skušale sicer s premali-mi sredstvi ustaviti draginjo, toda, ker niso imele za seboj celote pokreta, zlasti ne njega udarne sile, bi bile v tem boju kmalu dobesedno izkrvavele.
Povemo z vso energijo, da mora biti od poslej drugače. Glas tistih, ki vidijo položaj le eno ped pred svojim nosom, ne sme biti več upoštevan. Če je med strokovnimi in zadružnimi organizacijami kaj diferenc, se morajo na najlepši način izravnati in upo-stavljena mora biti medsebojna harmonija in sodelovanje in to brezpogojno.
Letošnji zadružni dan mora biti mejnik iz slabšega na boljše. Mora!
Zato poskrbite vsi, da bo letošnji Zadružni dan čim lepša manifestacija proletarskega udejstvovanja.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Mezdno gibanje v podjetju »Titan« v Kamniku
je prispelo do vrhunca. Tovarna je grobo kršila kolektivno pogodbo ter je naravnost zniževala mezde na način, da jim jih ni v celoti izplačevala. Strokovna organizacija »Savez Metalskih Radnika«, v kateri so po večini organizirani delavci »Titana«, je stavila novo kolektivno pogodbo, na katero pa podjetje ni odgovorilo. Ker se tak položaj ni mogel trpeti in kovinarji v »Titanu« se niso smatrali za brezpravne svinje in hlapce, so stopili v boj. Saj so čutili svojo moč, kot krepko organizirani in so dali upravi podjetja vedeti, da so ji prislužili milijonske dobičke in zato ne marajo, da bi morali stradati.
Ker uprava podjetja vseeno ni marala gledati svojih delavcev kot enakovredne ljudi, ki zaslužijo za svoje delo pošteno plačilo, so stopili delavci v stavko.
Našlo se jih je sicer par, ki so se rajši pokazali kot sužnji in stavko kazijo, ali morali bodo sami prenehati, ker tovarna s par delavci ne more delati.
»Savez Metalskih Radnika« je pozval po izbruhu stavke vse delavce »Titana« s sledečim pozivom na solidarnost:
Delavcem v podjetju »Titan«!
Vaši tovariši profesionisti so bili radi trdovratnega zadržanja vodstva tovarne prisiljeni poseči po zadnjem sredstvu, ki ga delavec ima za svojo obrambo, to je po stavki.
Ti sodrugi, ki so ustavili delo, se ne bore samo za sebe, temveč oni so prijeli orožje v korist celokupnega delavstva zaposlenega v podjetju »Titan«.
Zato so trdno uverjeni, da smejo računati na solidarnost in simpatijo ostalih delavcev.
Nikdo naj se ne boji! Nikdo naj ne veruje grožnjam, s katerimi poedincem groze. Te grožnje
imajo samo namen, delavce upla-šiti.
Za štrajkajočimi stoji organizacija Savez Metalskih Radnika Jugoslavije.
Živeli štrajkajoči! Živela solidarnost!
V	boj! Do zmage!
Stavki se pridružujejo tudi ostali. Odločnost in zavest, da se bije pravična borba, prevladuje v vseh. Tovarna »Titan« pa poskuša dobiti stavkokaze. V »Jutru« od 19. t. m. je objavila oglas, da išče delavce.
Naj nikdo ne naseda temu oglasu in naj ne bo nikogar, ki bi šel in sam sebi pljunil v skledo.
Situacijsko poročilo o stavki kovinarjev v podjetju »Titan« v Kamniku.
Torek, 12. junija: Savez je odposlal na zahtevo delavcev ponoven dopis s kratkim rokom, v katerem se zahteva odgovor do 5. ure zvečer, je-li vodstvo pripravljeno ugoditi zahtevam delavstva in stopiti v razgovore. Ob pol 6. uri zvečer so se zbrali zaposleni profesionisti, katerim se je prebral pismen odgovor ravnateljstva, v katerem ono izjavlja, da ne more ugoditi zahtevam. Listki za tajno glasovanje se razdele. Rezultat: Od navzočih glasuje 81°/o za stavko, 19 °/o glasuje proti.
Sklep: V sredo, dne 13. t. m. se od pol 8. do 8. ure zjutraj proglasi protestna stavka profesionistov, o čemur dobe zaupniki nalog, obvestiti ravnateljstvo. Ako ta poslednja intervencija ne pomaga, proglasi ob
8.	uri zjutraj strokovni odbor stavko profesionistov. Intervencija zaupnikov brez rezultata.
Sreda, 13. junija:	Profesionisti
so se zbrali na določenem prostoru ter čakali do 8. ure. Od šestdesetih zaposlenih profesionistov se jih je šest izneverilo proletarski časti in potuhnjeno odidejo še nadalje tla-čanit.
Med tem pa Savez poskuša s ponovno intervencijo v prisotnosti zaupnikov, opozoriti upravo podjetja,
da je moment resen in da si naj gospodje oremislijo, dokler je še čas, se z delavci sporazumeti.
Ravnateljstvo ponižujoče odklanja vsak razgovor ter skuša z jalovo trditvijo prevaliti vso odgovornost na delavstvo. Zadnji poskus je ostal brez uspeha. V imenu strokovnega odbora sporoči tajnik S. M. R. J., da od 8. ure naprej stopijo profesionisti po pravilih Saveza v redno stavko.
Četrtek, 14. junija: Intervencija Inšpekcije dela v prisotnosti zastopnika Del. zbornice. Inšpektor dela g. ing. Baraga vpliva, da naj se nastali spor likvidira. Radi trmoglavosti uprave podjetja poteče tudi ta intervencija brez uspeha.
Ob pol 12. uri dop. se dogodi šaljiv dogodek. Iz stražne postojanke pobegne ključavničar Remc Anton. Do tega koraka ga zapelje njegova nevesta, ki mu grozi, da si bo izbrala drugega, ako bi on še nadalje vztrajal pri stavkajočih. Kot skesanega grešnika ga je nevesta peljala pred mojstra oddelka, g. Ule-ta, ki mu po očetovsko odpusti zagrešeni korak. Sam g. Ule pa zmagoslavno dvigne glavo, da mu je uspelo enega postaviti na dilco ter si misli: »Tebe je že hudič vzel.«
Ostalim stavkajočim je dal ta dogodek mnogo komičnega komentarja na račun Device Orleanske.
Petek, 15. junija:	Stavkajočim
profesionistom se pridružijo strojni oblikovalci. Napredni Kamničani simpatizirajo s stavkajočimi. Klerikalci spletkarijo ter skušajo z vsemi umazanimi sredstvi braniti ogroženi Ka-
Plt Sobota, 16. junija: Od stavkokazov je dvojica spoznala m se zavedla svojega početja ter pristopila v vrste stavkajočih. Navdušenje stavkajočih se stopnjuje. Uprava pod‘ jetja skuša z dopisi privabiti posameznike. da bi prišli nazaj v tovarno in postali krumirji.
Nedelja, 17. junija:	Ljubljanski
kovinarji prirede shod solidarnosti
za stavkajoče v Kamniku ter izrečejo popolno solidarnost z njimi.
Pondeljek, 18. junija: Stavkajočimi se pridruži nadaljnih 20 delavcev pri strojih, kar izzove nepopisno navdušenje. Uprava podjetja namesti proti predpisom delavko pri avtomat-strojih ter bi ta korak imel skoraj slabe posledice, ker je prišlo njeno krilo med kolesa ter bi kmalu postala žrtev. Peter Rupar gre dopoldne iskat s kolesom po Sloveniji stavkokaze. Zvečer po delu zborovanje zaposlenih delavcev, kateri se izrečejo soglasno solidarno s stay-kajočimi in bodo na takojšen poziv tudi oni delo zapustili.
Torek, 19. junija: Ostala dva delavca se pridružita stavkajočim. Peter Rupar prišel praznih rok domov. Na cesti se ga vsakdo izogne. Razpoloženje stavkajočih izvrstno.
(Nadaljevanje sledi.)
RUDARJI.
»Političen« štrajk rudarjev v Hiit-tenbergu na Koroškem je zmagovito končal. Štrajk je trajal nekaj tednov. 2e pred kakimi 14 dnevi so se bili glavni funkcijonarji z upravo montanske družbe pogodili. Toda, ko so prišli s koncesijami pred rudarje, so slednji premajhne koncesije enoduš-no odklonili in štrajk se je^ nadaljeval. Sedaj je borba končana in podjetniški biriči si gotovo ne bodo upali v prihodnje postopati z delavci tako kot pred štrajkom, Splošna politična ter socialnopolitična prava se bodo v smislu dunajskega sporazuma: vpo-števala: stanovanja in deputati so delavcem v Hiittenbergu zajamčeni; vprašanje dopustov se bo dobrohotno uravnalo. Tudi ne bo radi štrajka nikdo preganjan. Delavci bodo čim-prej začeli delati. Tako se varujejo socijalnopolitični zakoni!
Demagogija meščanskih strank s starostnim zavarovanjem rudarskega in plavžarskega delavstva.
Demokratsko »Jutro« je dne 7. t. m. v članku »Za rudarje nimajo sr-
ca in denarja« med drugim navedlo tudi slledeče: »Ali se s takim postopanjem vzgajajo ljudje za ljubezen do domovine? Ali je to mogoče še v kakšni drugi državi?« Če še nikoli ničesar, tako je »Jutro« vsaj te besede prav napisalo.
Ali mi vprašamo jasno in odločno stranko, katere glasilo je »Jutro«, da nam in vsemu prizadetemu delavstvu pove, kdo je bil tisti, ki je to zavarovanje postavil na tako trhle noge, ker menda ni vedel, da je za ustvaritev vsakega zavarovanja predvsem potrebna finančna podlaga.? Ali ni bil to njih pristaš dr. G. Žerjav, takratni vladni minister? Zakaj on takrat tega ni vedel, kar ve danes pisec omenjenega članka, ki je najbrž dr. J. Bohinjec, pristaš iste stranke.
Vpijete po časopisju, kaj ste dosegli za rudarje z razsodbo rudarskega razsodišča. Mi vam povemo, da nič drugega, kakor da ste prihranili podjetnikom na prispevkih za to zavarovanje 1 milijon Din letno in obenem omogočili ministru za rude in šume, da se bo poslužil čl. 116,	3.
odst. Pravilnika, da se bodo pokojnine znižale za 41 odstotkov ali 328 Din mesečno pri 30-letnem članstvm To stanje se bo pa z vsakim novim prirastkom upokojencev poslabševalo, tako da rudarji, ki že imajo 20-letno člansko dobo in še računajo na 10-letno delovno dobo, bodo dobili po 30-letnem članstvu reci in beri v najsrečnejšem slučaju Din 150 mesečno. To je delo meščanskih strank za ruddrje.
•Vpitje, da so klerikalci krivi po-loiha, drži le v toliko, da sedaj, ko so na vladi, kljub temu, da so imeli pred volitvami tako na široko odprto srce za to zavarovanje, niti z mezincem ne ganejo, da bi se to zavarovanje saniralo.
Ne mečite krivde eden na drugega, ker ste eden drugega vredni. Govorite, o ljubezni do domovine! Kar ljubite jo; mi vam prepustimo, da jo ljubite, saj imate kot kapitalisti razloge, da jo ljubite — delavstvo jo pa nima zakaj!
Da, pa ne boste mislili, da delavstvo samo ne razume, kako je to vprašanje rešiti, vam vsem demokratom in klerikalcem v naslednjem objavljamo spomenico, katero je delavstvo sprejelo na javnem protestnem zborovanju v Trbovljah, dne 7. junija t. 1., ter poslalo na ministrstvo za rude in šume s prošnjo, da jo vi »demokrati« kot opozicijonalna stranka podprete in vi klerikalci kot vladna stranka izvedete. Če pa tega ne boste storili, potem pa bodite vsaj toliko značajni, vrzite krinko iz obraza in pokažite se v pravi luči — kot izdajalci delavskih interesov.
»Kr. ministrstvo za rude in šume
v Beogradu.
Rudarsko delavstvo, zbrano na javnem protestnem zborovanju v Trbovljah dne 7. junija 1928, je sklenilo sledečo1 spomenico:
Delavstvo najodiločnejše protestira:
1. Proti odloku ministrstva za rude in šume R. Br. 11.464 z dne 15. decembra 1927 o izvajanju osnutka nove uredbe o saniranju delavskega starostnega zavarovanja s 40-letno odmerjeno čla'nsko dobo, ki se ga že izvaja od 1. februarja 1928 dalje, brez vsake zakonite podlage in poleg tega še brez vsake prehodne odobritve glavne skupščine.
2. Proti izvajanju čl, 119 osnutka nove uredbe sploh, ker ogroža vsako po pravilniku predvideno zavarovanje in daje možnost znižanja dajatev do one nižine, na kateri bi se utežna stabilnost finančne sanacije starostnega zavarovanja na podlagi dosedanjih prispevkov še le prikazala, s čemur bi to zavarovanje izgubilo vsako vrednost brez posebne koristi.
Z ozirom na to delavstvo zahteva:
1.	Da naslovno ministrstvo poskrbi spet bratovskim skladnicam ono imovino, katera jim je bila v času vojne, proti volji takratnih delavskih zaupnikov in sploh proti volji delavstva, odvzeta ter porabljena za vojno posojilo in katera bi, ako bi se vrnila v valorizirani vrednosti, ki jo je izgubila vsled državne inflacijske
politike, mnogo pripomogla k sanaciji rudarskega starostnega zavarovanja.
2. Da se predvsem pri uzakonitvi uredbe za starostno zavarovanje rudarjev upošteva po delavski delegaciji podane predloge, ki kažejo edini izhod k sanaciji tega, zavarovanja.
3. Da se že dolgo izdelana uredba z odvojenimi predlogi glede 2-tretjin-ske večine v upravi predsedstva ter sanacije in prispevkov za pokojninsko blagajno in staro-vpokojence čim prej uzakoni, ker je vsled odlašanja in zavlačevanja prišlo to zavarovanje na rob propada.«
Trboveljska družba je v svojih konzumih ustavila rudarjem kredit. To je suho poročilo, ki se sliši kot zlokoben, režeči smeh zbesnelega kapitalizma, udarjajočega po rudarjih sedaj, ko se prepirata železniški podjetnik — ministrstvo saobračaja — in prem c|gok opne družbe radi nabav premoga. Delo se je ustavilo, rudarji so brez zaslužka, otročičem ni kaj dati za jesti in družba še zapre kon-zum. Treba bo zavzeti drugo pot. Konzumov podjetnikov, ki so ustano-ljeni samo za to, da drže še z večjo močjo delavca v svoji oblasti, se treba izogibati. Delavske konzume treba imeti in ti delavcem v času boja ne bodo odrekali kredita.
Nesramna igra z življenjem rudarjev pri TPD. To, kar se pri nas z našim rudarskim delavstvom dogaja, to pa že daleko presega kanibalsko trpinčenje sužnjev srednjeveške dobe, ter je mogoče samo v državi, kjer je pravni red tak kot pri nas. Trb. prem. družba in ministrstvo sa-obračajai kot največji odjemalec premoga, sta v večnem sporu. TPD se trudi, da proda železniški upravi svoj premog po čim ugodnejših cenah. Na drugi strani pa ministrstvo saobračaja. nikdar denarja dovolj nima in se vsled tega vedno trudi doseči znižanje premogovnih cen. Ni prvi danes ta boj in ne zadnji med tema dvema tekmecema. Mi bi napram temu boju ne imeli ničesar, saj vsi poznamo oba, da sta eden druzega vredna, ko bi s tem delavstvo ne bilo tisti nesrečen predmet, katero mora vedno vse žrtve tega boja doprinesti. Ali kakor hitro se ta boj prične, ustavi TPD vse svoje obrate in vrže vse rudarje na cesto in si misli, sedaj se pa ic dajmo, zakaj rudarji z njihovimi družinami vred se lahko z zrakom preživljajo, meni (TPD) pri tem stradati ne bo treba in minister saobračaja se bo moral udati. Čudno pri vsem tem je to, dai imamo v naši državi toliko zakonov in še več žan-darjev, ki vsakemu delavcu, če samo malo preveč na glas pove, da je lačen, takoj usta zapre, a ves ta ogromen aparat pa ne vidi morilcev, ki dandnevno more na najbestijalnejši način tisoče in desettisoče bednih nedolžnih rudarskih družin. Gospodje z obeh strani, izzivate grozno. Ti bedni s steklenimi očmi odi lakote še trpijo, ali kadar stečejo o dobupa, takrat se bo njih bolezen maščevala nad vami grozno ter ne bo vprašala, kdo je nedolžen.
Zahvala. Podpisani Krautberger Anton se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsemu delavstvu ter ostalemu občinstvu za številno udeležbo na zadnji poti moje predrage in prerano mi umrle žene. Istotako se zahvaljujem vsem rudarjem za njih izkazano požrtvovalnost v tem, da so mi darovali vsoto 829 Din ob priliki smrti moje žene. — Krautberger Anton, Zagorje.
Zahvala. Podpisani Šmon Franc se tem potom najsrčneje zahvaljujem vsem rudarjem za izkazano mi sočutje s tem, da so mi darovali vsoto 829 Din kot podporo v moji dolgotrajni bolezni. — Šmon Franc, Zagorje.
SPLOŠNA DEIAVSKA ZVEZA.
Štrajk, ki je dolgo trajal, in sicer pod zelo neugodnimi razmerami, pa je vendar zmagovito končal, je bil štrajk v industriji jute v Avstriji. Štrajkalo je 4000 delavcev in delavk. To delavstvo je bilo komaj do 50 odstotkov organizirano, okolnost, ki je najbrž podjetnike najbolj vzpodbujala, da so se postavili na znano staro trmasto stališče: najprej naj gredo delavci na delo in šele potem se bomo pogajali. Seveda so avstrijski delavci vseh strok prispevali k štraj-kovni podpori, ker sicer polovica delavstva, ki ni bila organizirana, ne bi mogla dobiti podpore in štrajk bi bil
v malo dneh zlomljen. Ta štrajk je ; dobra šola, kako velikega pomena je | solidarnost vsega delavstva. Ob enem j pa tudi dokaz, da brez stavkovnega fonda ni podpore in da brez organizacije ni zmage.
LESNI DELAVCI.
Jože Berdajs:
Mladinsko gibanje pri nas in drugod.
V	splošnem je treba omeniti, da mladinsko gibanje v Nemški Avstriji lepo napreduje vzporedno z ostalimi delavskimi organizacijami. Prednjači
v	tem oziru mladinska sekcija Zveze lesnih delavcev Avstrije. Vpoštevati je treba pri tem težkoče, ki se pojavljajo pri snovanju mladinskega gibanja. A vendar se razširja delokrog tega gibanja od dne do dne. Omenjena mladinska sekcija Zveze lesnih delavcev Nemške Avstrije obstoja že pet let in je ob priliki praznova-vanja petletnice svojega obstoja izdala precej obširno poročilo, iz katerega bomo priobčili v našem glasilu najvažnejše v izlečku. V poročilu niso navedene gole in suhe številke, ker se je morala, sekcija boriti prva leta svojega obstoja z velikimi težavami in se je morala posvetiti zgolj orga-nizatoričnim vprašanjem in delu. Ena največjih težav je pač bila ta, da je primanjkovalo sodelavcev, ki bi se posvetili izključno temu delu. Vsled tega se je statistično delo zanemarjalo in so številčni podatki, ki so sicer važni, izostali. Odslej bratska organizacija lesnih delavcev, oz. njena mladinska sekcija polaga tudi na statistiko veliko pažnjo in se bo izpopolnila tudi ta vrzel.
Napredovanje mladinskega gibanja lesnih delavcev v sosedni državi pa tudi sedaj ne bo mogoče zadržati ali ovirati. To nam je porok, da se bližajo tudi za naše lesne vajence boljše razmere, a nam je obenem tudi v vzpodbudo, da se bo tudi pri nas gibanje razvilo in učvrstilo.
Mladinska sekcija lesnih delavcev v Avstriji je praznovala eltoa 5-letnico svojega obstoja. Dne 15. marca 1923 se je zbralo 25 vajencev v Zveznem domu na Dunaju, ter je u-stanoviio strokovno mladinsko organizacijo lesnih delavcev, kateri je prvo leto 1923 pristopilo 478 vajencev in plačalo 1343 prispevkov, leta 1924 pristopilo 403 vajencev in vplačalo 2430 prispevkov, 1. 1925 pristopilo 436 vajencev in vplačalo 2574 prispevkov, leta 1926 pristopilo 560 vajencev in' vplačalo 4335 prispevkov, leta 1927 pristopilo 633 vajencev in vplačalo 5237 prispevkov; v teh 5 letih je pristopilo 2510 vajenceo in vplačalo 15.919 prispevkov.
Na Dunaju samem imajo 8 mladinskih podružnic. Nadaljne podružnice se nahajajo: Nižja Avstrija (Lie-sing, Krems, Wiener Neustadt, St. Polten), Zgornja Avstrija (Steyr, Linz), Tirolska (Innsbruck), Salzburška (Salzburg), Štajerska (Graz), Koroška (Villach in Klagenfurt).
Blagajniško stanje sekcije mladinskih delavcev Zveze lesnih delavcev je znašalo koncem leta 1927 7000 šilingov (okrog 58.000 Din). Vpoštevati je treba, da bi bilo finančno stanje sekcije mnogo bolj ugodno, ako bi sekcija ne 'priredila, važnih prireditev, ki jo denarno zelo izčrpajo. Tako se je vršil 23. januarja 1927 v slavnostni dvorani lesne obrtne šole na Dunaju 2. avstrijski kongres lesne mladinske organizacije. Kongres je bil organiziran, na, prav poseben način. Tako so tvorili kongres odposlanci posameznih strokovnih šol lesne obrti. Vsak razred dunajskih nadaljevalnih šol (obstoja o-krog 110 razredov) je odposlal po 3 delegate. Tako je bila, to izrazita prireditev mladine. Referenti so bili zvezni predsednik	sodrug	Adolf
Pech in vajeniški referent dunajske delavske zbornice	sodrug	Anton
Kimml. Kongres je'	sprejel	važne'
sklepe, v katerih so se ponovile znane zahteve vajencev.	Dva	meseca
pozneje je bil predložen parlamentu predlog radi obveze, po kateri mora mojster (podjetnik) pridržati vajenca najmanj tri mesece po končani učni dobi. Predlog je bil po 'energičnem nastopu socialno-demokratičnih poslancev uzakonjen.
Draga zdravila plačujete? Boljše je aziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. roč s škodljivci! Namesto prave kave pijte »Žiko«! Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalne knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
ŽIVILCI.
Centralna uprava ZŽDJ v Ljubljani je razposlala svojim podružnicam okrožnico z navodili, kako naj iste skušajo povzdigniti svoje članstvo in pojačiti zvezo ,s tem, da pritegnejo v organizacijo vse stroke, spadajoče v našo zvezo. Podružnice se poživljajo, da gredo takoj na delo za pojača-nje naših vrst, da se zamoremo čim uspešnejše boriti za skupne pravice! — Tajnik.
I Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani je na svojem sestanku
3.	junija pokazala, da je ista v organizacijskem delu zopet oživela. So-drugi, pojdimo na delo, da pokažemo, da nas trenutni poraz ne ubije, marveč izuči, da se znamo v bodoče bolje pripraviti na boj za naše pravice!
Mariborski pekov, pomočniki vodijo že del.j časa mezdno gibanje. Gg. mojstri jih pa hočejo izigrati in odklanjajo njihove upravičene zahteve, vendar pa imajo sodrugi v Mariboru šance, kar dokazuje njihova 957„ organizacija,
O nočnem miru v pekarnah, se je vršila v 'Zagrebu anketa.
Borba pekovskih pomočnikov, da se uvede nočni* mir v pekarnah, datira gotovo iz onih časov, odkar je ta obrt nastala. Ali pri nas, čeravno obstoja nekaka socijalha zakonodaja in čeravno je v principu prepovedano nočno delo, je v praksi to vsekakor drugače. Zakon o zaščiti delavcev, čeravno tega vprašanja dovolj jasno ne precizira, je vendar jasno povedano tam*, kjer gre za mladostne delavce t. j. vajence, Ali tudi to se pri nas ne izvaja. Mladoletni delavci v pekovski obrti delajo stalno po noči in še poleg tega opravljajo druge posle po dnevu. Pri nas je znana stvar, če gre za kršitev socijalne zakonodaje, tedaj se postopa proti kršilcem z rokavicami.
Zagrebška zveza živilskih delavcev je potom Delavske zbornice za htevala anketo, ha 'kateri se naj to vprašanje reši. Anketa je bila sklicana in se je vršila 4. tm. ob 10. dopoldne v prostorih zagrebške Oblastne Inšpekcije Dela.
Na anketo so poslali svoje zastopnike veliki župan, župan mesta Zagreba, mestni fizikat, Zadruga pekovskih obrtnikov, Zveza živilskih delavcev Jugoslavije in Zveza delavcev živilske industrije in obrti.
Zastopniki Delavske zbornice in delavskih organizacij so zahtevali, da se odpravi nočno delo in da se uvelja-
vi	uredba o odpiranju in zapiranju obrti, ki določa 8-umik in je proti nočnemu delu. Dokazali so težke razmere pekovskih delavcev vsled brezposelnosti v tej stroki, lci se z nočnim delom še pogoršava. Pekovski delavci padajo v tuberkulozo, kar ni ni-kako čudo, ako se vzame, da pekovski delavec že kot učenec-vajenec od svojega 12. in 13. leta pa do svoje smrti mora stalno delati vsako noč. Iz tega sledi nevarnost, da čez 10 let ne bomo imeli več nobenega sposobnega in zdravega pekovskega pomočnika. Pekovski pomočniki so obsojeni na kratko življenje, a poleg tega se imajo še neprestano boriti zoper vsemogoče bolezni, z brezposelnostjo itd. In pri vsem tem so prizadete tudi rodbine pekovskih pomočnikov.
Trditev delodajalcev, da je nemogoče odpraviti nočno delo, ker se ne more kruh potem pravočasno dostaviti konziumentom, ne drži, ker je ta praksa že pri nais dokazala in dokazuje praksa, ki se sprovaja po celem naprednem svetu. Istotako ne drži trditev, da se Zagreb ne more staviti v vrsto Dunaja, ker je znano, da. ni nočnega dela samo na Dunaju, nego tudi v Berlinu, Parizu itd., in v vseh ostalih manjših mestih in vaseh. Čudno je vse to, da tega delodajalci nočejo priznati, ko so vendar bili sami pomočniki in se istotako borili za nočni mir.
Zastopniki delodajalcev so izjavili, da je odprava nočnega dela ne-
izvedljiva. S tem bi bili oškodovani delodajalci, ker bi poleg tega, da bi ne mogli pravočasno nuditi konzumen-tom kruha, bili izpostavljeni konkurenci malih delodajalcev iz bližnjih mest, ki bi pošiljali na zagrebški trg svoje pecivo.
Zastopnik Obrtne zbornice, pekovski obrtnik Ivankovič, je bil za nočni mir in pobija trditve svojih kolegov. Proti njemu so nastopali zastopniki zadruge pekovskih obrtnikov.
Anketa je trajala do pol ene popoldne in ni prinesla nobenega rezultat. Zastopniki velikega župana, župana mesta Zagreba in mestnega fizikata so se strinjali z izvajanji zastopnikov Delavske zbornice, delavskih organizacij in zastopnikom Obrtne zbornice. Vendar, ker so pekovski delodajalci bili proti, ni prišlo do sporazuma.
Tako je bila anketa brez rezultata. Treba bo pa sklicati tako anketo tudi v Ljubljani in Mariboru, da vsa javnost sliši, kako se spoštuje določba zakona o zaščiti delavcev.
Ker je Uredba o odpiranju in zapiranju obratov postala pravomočna, zahtevamo od Inšpekcije dela, da prisili delodajalce, da se ta Uredba točno izvaja. Zdravje in življenje delavcev je več, kakor profit, — ki bi se prav nič ne zmanjšal — pekovskih mojstrov. Mislim, da bosta velika župana mariborske in ljubljanske oblasti to vprašanje rešila v duhu Zakona O’ zaščiti delavcev in Uredbe o odpiranju in zapiranju obratov ter tako prepovedala nočno delo.
Vendar, da ne pozabimo, da. delavcem kapitalisti prostovoljno ne bodo dali ničesar. Zato moramo svojo organizacijo okrepiti čimbolj tesno. Vsak mora biti organiziran. Ker le organizacija in tako združena in izvajana moč bo prisilila izkoriščevalce, da ugode našim zahtevam. Vsako tarnanje, ^zabavljanje je zaman, Mi sami smo, ki si pletemo niti slabega ali povoljnega življenja. Zato pekovski pomočniki in vsi živilci, stopite v svojo organizacijo. Koliko moči, toliko pravice.
OBLAČILNI DELAVCI.
Zanimanje krojačev za organizacijo in za drugo.
Prejel sem po pošti vabilo za mesečni sestanek. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Držim se točno določene ure, a glej, v lokalu, kjer je bil sestanek napovedan, še ni bilo nobenega člana. Mislil sem, da sem se v dlaitumu zmotili in grem domov pogledat vabilo. Na vabilu stoji današnji datum. S polurno zamudo pridem nazaj. Bilo jih je že deset in nato pride še vsakih 5, minut po eden. Predsednik otvori sestanek. Odbor poroča; in člani? Dva čititi romane o tolovaju Mihi in njegovi ljubici Katri. Nekateri se razgovarjajo med seboj, govornike skoro niikdo ne posluša. 0 stvareh, ki se govorijo na sestankih, zve šele potem. Pri sestanku predsednik premišljuje, ako je še sploh potreba sklicevati mesečne sestanke, ker ni nobenega zanimanja zanje. Drugi dan srečam krojače ter jih vprašujem, zakaj niso prišli na sestanek. Odgovori so sledeči: nisem nič vedel, da je sestanek, imam »fuš«, sem imel randi, sem pozabil, kaj pa hočem hoditi, saj se tam vedno eno in isto govori itd. Pa ti pride praznik Telovo. Grem na izprehod, kjer se pomikajo po ulicah procesije in kaj vidim; ne samo vse ljubljanske krojače, temveč tudi one iz bližnje okolice, ki pasejo svojo radovednost. Še celo tiste, ki so si na delavski praznik 1. maja, služili ob potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh v delavnicah. Oni vidijo rešitev svojega socijalnega vprašanja v raznih procesijah in se držijo gesla »Delaj in moli«, plačilo pa dobiš na onem svetu. Amen! Dokler bo zanimanje za strokovno organizacijo tako minimalno, nimamo pričakovati odrešitve delav, stanu.
Mezdno gibanje v oficirski zadrugi v Beogradu.
Pred kratkim je vodstvo oficirske zadruge obvestilo delavstvo, da je sklenilo znižati plače za 25°/0. Delavstvo kaj tacega od vodstva v tem
času ni pričakovalo. Kljub temu, da obstojajo v delavnici 3 krojaške organizacije, so se združili v eno organizacijo ter preprečili nakano vodstva, katero' je bilo primorano, vsled energičnega nastopa vsega delavstva, staro tarifo še nadalje pripo-znati. Mi sodrugom častitamo na temu uspehu.
Organizacija oblačilnih delavcev v Južni Afriki,
Naša Intemacijonala stoji že delj časa v zvezi z organizacijo v Južni Afriki (Witwatersrand Tailors Asso-ciation). Njen tajnik je poslal sledeče informacijsko poročilo: V Juž, Afriki obstoji 7 organizacij oblačilnih delavcev, katere imajo skupno približno 3000 članov. V tej pokrajini živi okoli l1/* milijona Evropejcev. Posamezni okraji, kjer obstoji oblačilna industrija, so precej oddaljeni eden od drugega in nimajo med seboj, ni-kake zveze. Vsled tega toliko število organizacij. Poleg l1/* milijona Evropejcev živi še 6\/2 milijona domorodcev, kateri so večinoma poljedelci, a se polagoma industrijalizirajo in so materijal, katerega kapitalisti izkoriščajo in ga izrabljajo v mezdnih bojih proti Evropejcem. Domorodci imajo šestino plače od Evropejcev. Vse organizacije vodijo Evropejci ter domorodcem ne prepustijo vstopa v nje, dasiravno bi zadnji radi vstopili nje, dasiravno bi zadnji radi vstopili. Do važnejših mest profesijo-nistov črnci po zakonu sploh niso prepuščeni. V ondotni zakonodaji obstojita tudi dva zakona o zaščiti delavcev. Prvi je zakon o posredovanju, kateri pride v veljavo le tam, kjer obstoji organizacija delavcev in podjetnikov. Drugi pa je zakon o plačah.
V	krajih, kjer ni organizacije, zasliši državni urad delavce in delodajalce ter po tem določi plače delavcem, seveda vedno na škodo slednjim. Dolžnost Internacijonale bo, da odstrani bojkot domorodcev od strani Evropejcev.
Oblačilna industrija v Nemčiji.
Oblačilna industrija v Nemčiji je v letu 19:27 imela najboljšo konjunkturo po vojni. Moška konfekcija je bila zaposlena skozi celo leto, damska pa 10 mesecev s polnim in 2 meseca z nekoliko manjšim obratovanjem. Iz bilančnih poročil v gospodarskih časopisih, katera pa ne odgovarjajo popolnoma resnici v korist tvrdkam, posnemamo: Rekord je odnesla tvrdka C. in A. Breminkmeyer v Berlinu, katera je imela od 500.000 Mark kapitala kar 1.6 milijona Mark čistega dobička, tvrdka Bauer Sohn od 500.000 kapitala 166,000, torej 33 odstotkov. Danska konifek, tvrdka Grauman in Štern, Berlin, je izkazala
381.000 Mark čistega od glavnice 1.5 milijona Mark. Konfekcijske tvrdke perila so izkazale sledeče vsote čistega dobička: J. Eichenberg, Berlin
98.000 Mark, J. Elsbach in Co. Biel-feld v Berlinu 347,000 Mark od glavnice 2,000.000 Mark, In še vse polno tvrdk, katere so izkazale horendne dobičke. Delavstvu ■ pa se ob vsaki priliki poje o slabi konkurenci in konjunkturi itd., samo da se mu trga njegove že itak male zaslužke. Dobro bi bilo, ko bi tudi naše jugoslovanske konfekcijske tvrdke objavile bilance in čisti dobiček, pa ne na ta način, kot ga opisuje s. Golouh v svoji so-cijalni drami »Kriza«,
MONOPOLCI.
Organizirajmo se. Prav mnogokrat se sliši od ene ali druge strani delavcev in delavk, da če bo izvoljen novi odbor, potem se vpiše mnogo delavcev v strokovno organizacijo. In res, prav po njihovi želji se je zgodilo. Novi odbor je bil izvoljen. Ali če vprašaš sedaj enega ali drugega, zakaj se še ni vpisal v strokovno organizacijo, da bomo skupaj delali, kar je potrebno, da smo organizirani, pa mu pade prav brutalna beseda iz ust: »a, prmojduš, kaj pa je naredil odbor ali kaj more narediti?« Ah, saj vemo to sami, da odbor sam ne more mnogo narediit, ako ne stoje za njim člani. Zato vam vsem povemo, da strokovna organizacija ni zato, da bi sam odbor delal, ker odbor še ni organizacija. Organizacija moramo
biti mi vsi do zadnjega moža. Povemo pa tudi, da ni organizacija za to, da bo delila tisočake. Organizacija je za to, da članstvu v skrajni sili pomaga s podporo. Glavno pa za to, da se bori za interese delavstva, ker živimo v takšnem času, ko je treba organizacije, da si očuvamo to, kar smo imeli. Če pa je ne bo, nam vzamejo vse in bomo navadni sužnji. Če pa ne bomo organizirani, nimamo pravice govoriti, da se nam slabo godi. In če smo sposobni izvrševati ukaze, ki so nam v nesrečo in pogin, zakaj bi ne izvrševali to, kar je naše in nam v korist? Če molče ali škripaje z zobmi, ko nas nikdo ne sliši, moramo plačevati davke, zakaj bi ne bili člani strokovne organizacije, svoje ustanove, ki nam je v bran in v korist. Najbolj je zanimivo, kadar pade kaka ostra beseda od višjega, tedaj se vse prekolne. Te kletvice pa nam prav nič ne pomagajo. Jeziti se in če se še tako, je vse zastonj, dokler ne bomo upoštevali v prvi vrsti sami svoje moči in se organizirali. Zatorej na delo. Organizirajmo se in naš položaj si izboljšamo.
STROJNIKI IN KURJAČI.
Strojnik in kurjač. Od 28. do
30. maja je zborovalo v Londonu vrhovno vodstvo internacijonal. zveze kovinarjev, ki je med drugim tudi razpravljalo o situaciji mašinistov in kurjačev. Šlo je za to, ali naj postanejo mašinisti in kurjači samostojni v internacijtanali ali inaj se priključijo internacijonalni kovinarji. V ta odbor so bili izvoljeni tovariši: od mašinistov in kurjačev:	Schlichting in
Balling, od kovinarske internacijonale pa Brandes (Nemčija), Stein (Avstrija), Kaufmann (Čehoslovaška). Ta odbor je prišel do sporazumljenja, vendar pa se še ni izvršil noben sklep, ker mora prej vsak v svoji državi obvestiti svoje centrale in podružnice.
Strojniki in kurjači pozor! Večkrat prihajajo pritožbe od naših kolegov od več strani, da podjetniki zaposlujejo pri parnih strojih in kotlih ljudi, ki nimajo predpisanega državnega izpita bodisi za kurjača ali strojnika; to pa zato, da podjetnikom ni treba nastavljati mašiniste in kurjače, temveč cenene moči po 3 do 4 Din na uro. Poživljamo tem potom nadzorno oblast, da vse take podjetnike opozori na svoje predpise, even-tuelno prisili, da se po njih ravnajo. Naša stanovska organizacija bo na to strogo pazila in v bodoče prišla z imeni dotičnih podjetij na dan. Legi-macije za člane so gotove in jo vsak član dobi na prihodnjem mesečnem zborovanju.
Službe v ljubljanski oblasti išče: 14 strojnikov in 11 kurjačev.
Udruženje strojnikov in kurjačev v Ljubljani. Radostno presenečen sem pred kratkim zvedel, da se snuje, odnosno da se je ustanovila organizacija strojnikov in kurjačev za Slovenijo, kar smatram za pojav, ki je neprecenljive 'vrednosti v razvoju naše industrije, katera seveda tiči še v otroških čevljih. Nekoč,pred leti namreč, pred preobratom, ni bilo tako in razmah naše industrije je bil povsem povoljen; pričakovali smo lepših časov in zadostnih zaslužkov v dobrobit nas samih in takozvane domovine. Osvobojenje pa nam je prineslo razočaranje, v katerem se še danes ne moremo orijentirati. Mesto napreka, ki bi bil nujno potrebe v sestavi, opažamo, da se sistematično uničuje še tiste skromne začetke razvoja, o katerih smo sanjali najlepše sanje za bodočnost. Famozne nacionalizacije najlepših podjetij so nam izpodkopale korenine razvoja in danes se suši mozga oropano drevje, pričakujoč, da ga inozemska sekira neusmiljeno podre. Bodimo odkriti! Nesposobni smo! Tako administrativna, kakor tehnična uprava naših podjetij je pod ničlo. Dovolj imamo širokoustnežev, nimamo pa strokovnjakov in zato ne gre in še dolgo ne bo šlo.
Toda to so vprašanja in teorije, za katere bi se morali drugi zanimati,1 predvsem tisti, ki imajo davčni vijak v rokah in kateri bi, če bi ne bili Jugoslovani, moč lahko na prstih zaračunali, koliko časa se bo dal ta vijak
še nategovati. Nas, kot prizadete delojemalce, zanima bolj, kam bomo prijadrali, če bodo naši delodajalci tudi v bodoče tako brezobzirno izkoriščali takozvano svobodo, kakor so to delali doslej. Tri četrtine parnih in mehaničnih obratov obratuje v naši državi brez sodelovanja odgovornih naobraženih strokovnjakov. Vsak la-jik si lahlko predstavlja varnostne razmere, ki v takih obratih vladajo; nihče pa ne računa z zlimi posledicami, ki jih tako stanje povzroča tako za delojemalce kakor za podjetja, ki sistematično propadajo, nezaveda-joč se, da je v prvi vrsti pomanjkanje tehničnih strokovnjakov glavni povod propadanja. Možje, ki so to stanje spoznali, so si nadeli hvalevredno nalogo, da mu ,v interesu celote od-pomorejo. Udruženje strojnikov in kurjačev bo, če se bo zavedalo svoje misije in svojih vzvišenih občekorist-nih nalog in bo iste brezobzirno vršilo, izdatno pripomoglo h konsolidaciji brezupnih razmer, ki danes na žalost vseh prizadetih vladajo v naši industriji.
Šušmarstvo mora v naših vrstah . brezpogojno zginiti. Oporo zato imamo — hvala našim neurejenim razmeram — še v veljanem avstrijskem zakonu, ki je tako točen, da njegova izvedba omogočuje takojšen preokret v današnjem kaosu nezavedajočih se podjetij in državnih nadzornih organov, ki so napram vsemu in povsod slepi, in gluhi.
Udruženje strojnikov in kurjačev bo moralo, v eprestanem stiku z o-stalimi v poštev prihajajočimi stro-konimi organizacijami, vršiti najstrožjo in brezobzirno kontrolo nad podjetji, ki pri svojem obratovanju izrabljajo parno- ali mehanično silo, da se ta izraba vrši edino in izključno pod nadzorstvom odgovornih in izprašanih strokovnjakov.
Natančna revizija vseh v poštev prihajajočih obratov po zato poklicani oblasti bo sijajno dokazala, da naš apel ne sme ostati vpitje zgubljenca v puščavi, temveč da je remediura nujno potrebna in neodložljiva. Le čevljar naj urejuje svoja kopita.
Če pa se ta, splošnemu nerednemu gospodarstvu odgovarjajoči poziv realizira, potem je sveta dolžnost vsakega strojnika in kurjača, ki to še ni storil, da nemudoma prijavi svoj pristop udruženju in da točno izvaja od istega izdana navodila.
V lažje razumevanje sedanjih neznosnih razmer bomo v bodočih številkah objavili prevod še veljavnega avstrijskega zakona v trdem prepričanju, da ga bodo naši stanovski tovariši uvaževali in točno njegovo izvedbo nadzorovati. Vodstvo organizacije jim bo tozadevno vedno na raz-, polago.
Zavedajmo se vsi, da je le v edinosti moč!
Redno mesečno zborovanje strojnikov in kurjačev se vrši dne 1. julija ob 9. uri dopoldan v salonu hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti. Stanovska dolžnost je, da se tega zborovanja sleherni strojnik in kurjač udeleži!
Vič pri Ljubljani,
V nedeljo, dne 1. julija prirede združene socijalistične organizacije na lepem senčnatem vrtu »Zadružnega doma« vrtno veselico s pestrim programom, kakor srečelov itd. Even-tuelni čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebne dvorane. Opozarjamo že danes vse ljubljanske organizacije, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Vabimo vse sodru-ge, da nas obiščejo. Pokažimo, da smo solidarni in disciplinirani. Za dobro pijačo in jedila, tudi za abstinente, skrbi in jamči vodstvo gostilniške zadruge, ki je v rokah vičanskega delavstva. Torej 1. julija vsi na Vič!
Veselični odbor.
»Žrtev nikoli sitega kapitala.«
Pod tem naslovom smo v zadnji, šfevilki delali enemu naših pristašev krivico. Prizadeti se je zglasil v našem uredništvu in odločno zanikal krivdo iznešenih očitkov. Zlasti je bil krivičen očitek glede vina. Mi to radevolje popravljamo in prosimo dopisnike, da nas v bodoče nepristransko informirajo.
V	imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Maribora Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.