Po krščanskem sveiu Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se nam časovno vedno bolj približuje. S tem se svojemu koncu tudi bližajo priprave, ki se morajo v zadnjem času pospešiti. Vsem udeležencem kongresa je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino. Udeleženci kongresa morajo pred odhodom kupiti celo železniško vbzovnico in železniški obrazec K-13 na podlagi kongresne legitimacije. Kupljena cda vozovuica velja za brezplačen povratek s potrdilom kongresnega odbora o udeležbi lastnika vozovnice na kongresu v Ljubljani. Naj se iz posr meznih krajev organizirajo skupine tistih, ki se bodo udeležili, zlasti mladinske skupine. Ce kaže inozemstvo toliko zanimanja za ljubljanski kongres, moramo Slovenci storiti vse, da bo kongres na višini, bodisi kar se tiče naše udeležbe, bodisi kar dostaje prireditve same. Zabeležbe je vredno, da je štiri dni 70 Ijubljanskem kongresu sklican v Moskvo kongres brezbožnikov. Na obeh kongresih se bo govorilo v slovarskem jeziku: v Moskvi proti Bogu in Kristusu, v Ljubljani pa v proslavo Kristusa Kraria. Storimo vse, da bo naš glas v Ljubljani močnejši in prodornejši. Sveti "^11'?1 m;i;ave za kongres Kristusa Kralja s pazljivo naklonjenostjo ter je Lueu ^oc svojega delegata na ljubljanskem kon^resu poljskega prirnasa kardinala Avgusta Hlonda, ki se je Slovencem priljubil kot papežev zastopnik na evharističnem kongresu. v Ljubljani. Čraski škofje. V mislih so nam ne tujerodni škofje, ki delajo kot misijonarji med zamorci, marveč škofje zamorskega rodu. V zadnjih letih prevladuje v Vatikanu stremljenje, da se dušnopastirska mesta v misijonskih deželah čim največ izpolnijo z domačini duhovnlki. Tako je papež PijXI. imenoval v misijonskih pokrajinah 19 škofov-domačinov, in sicer 8 Indijcev, 3 Anamičane, 4 Kitajce, 2 Japonca, 1 Abesinca in 1 duhovnika z otoka Ceylona (južno od Indije). Sedanji papež Pij XII. pa je nedavno imenoval dva črnska domača duhovnika kot škofa. Prvi je monsignor Igna- cij Hamarosandratana, ld mu je poverjen novi apostolski vikariat Mariamarivo na otcku Madagaskar (vzhodno od južne Afrike v indijskem morju). Drugi pa je monsignor Jožef Kivanuka, duhovnik zamorskega plemena Bantu, ki je nekdaj slovelo po svoji krvoločni divjosti. Duhovnik Kivanuka je postavljen za škofa v novo ustanovljenem apostolskem vikariatu Masaka v Ugandi (na vzhodni strani srednje Afrike). To sta prya dva škofa črnskega rodu. S tem je priznana enakopravnost črnske rase z drugimi in dejansko zavrnjen krivi nauk nemških narodnih socialistov o manjvrednosti nekaterih človeških ras.