Poštnina plačana v gotovini
Spod. in alabon. postale - II Gruppo
VO
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	Polletna naročnina . .	1. 1.250 j
j 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 1	1 Letna naročnina	. L 2.500 I
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo	.L 3.500 1
I 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
		1
L
"h
Leto XX. - Štev. 3
Gorica - četrtek, 18. januarja 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Slomškovo Jelo za zedinjenje Jugoslovanski obisk dobro uspel
(Ob molitveni osmini za edinost od 18. do 25. januarja)
i K
If
T’
1)3
Božji služabnik Anton Martin Slomšek Je kot pastir svoje škofije goreče in požrtvovalno skrbel za obnovo svojih vernikov. Njegove skrbi za Cerkev so pa sekale preko mej njegove škofije. Začel je ^lo za zedinjenje vzhodnih kristjanov.
Razkol z Vzhodom se je začel prav v {asu, ko sta sveta brata Ciril in Metod ■nisijonarila med Slovani. Pred tisoč sto 'ti sta preko Slovenije potovala v Rim, uredita z vrhovnim pastirjem Cerkve Misijonsko delo med Slovani. Papež Hadrijan II. je potrdil njuno pravovernost. Prišla sta iz Carigrada, kjer se je tedaj žačenjal in tudi izvršil razkol, vendar sta s« vedno oklepala rimskega apostolskega ®edeža in bila pokorna papežu. Zato je Slomšek izbral sv. Cirila in Metoda za ^ščitnika bratovščine, ki jo je nameraval Ustanoviti za delo združenja vzhodnih kri-Mjanov s katoliško Cerkvijo.
MOLITEV NAJ ODPRAVI RAZKOL
Bratovščina se je po skromnem začetku totro razširjala in postala mogočna orga-Mžacija. Namen bratovščine je Slomšek Opisal v pastirskem pismu:
»... Cerkev je na dva velika kosa raz-CePljena in ta nesreča je zlasti bridko zadela Slovane. Več kot dve tretjini sta k Odcepljeni od debla katoliške Cerkve. V ^ Prepadu cerkvenega razkolništva je uto-olla Slovanom zvezda krščanskega izobra-čonja, ki jim je v 9. stoletju po sploš--nem y krščanskem posvečenem jeziku 'asijalo tako veličastno; v tem globokem breznu je izginila Slovanom zarja skupnega slovstva. Srce naroda, sveta vera namreč, je bilo raztrgano, in Kristus nam kaže današnji dan še bolj kakor kdaj raztrgano oblačilo sv. Cerkve posebno med Slovani, kateri si med seboj stoje tako blizu in vendar tudi tako daleko!... Povabim torej vse duhovnike in vernike, celo Paše ločene brate in sestre v to društvo Ptolitve. Večje ko bo naše društvo, moč-bajša bo vojska vojščakov Kristusovih za kraljestvo božje na zemlji. Naše orožje, Ptolitve in dobra dela, ne seka nobenih 'Mn, temveč jih celi, potre vse zadržke, httaga najsrditejše sovražnike, pridobi na-r°de in kraljestva, je vselej nepremaglji-v° in nam je porok gotove zmage tudi čez ledeno razkolništvo; zakaj veliko pre-More stanovitna molitev pravičnega. In če nam tudi ni dano, časa in ure vedeti, ki jo je Oče v svoji mogočnosti odločil, komo vendar videli zedinjenje molitve in bomo priče najčudovitejših izpreobrnjenj. keste pa, moji bratje, če je kdo zašel od resnice in ga kdo izpreobme, da reši bjegovo dušo smrti in zakrije obilnost Hrehov! Morebiti še niste nikoli za izpre-bbrnjenje razkolnikov v imenu Jezusovem Prosili. Prosite in bodete prejeli, da bo vaše veselje popolno...«
Zedinjenje postaja stvarnost
Maj bodo tudi nam te Slomškove besede v Vzpodbudo k molitvi za zedinjenje. Slomškovo delo za zedinjenje je bilo začetno * novejšem času zgodovine Cerkve. Nje-lova zavest dolžnosti molitve in dela za Mlinost vseh, ki verujejo v Kristusa, je “stala v Cerkvi živa in se je vedno bolj Širila in razvijala. Da, tudi razvijala se je, *bkaj danes delo zedinjenja ni samo mo-ktev, ampak je napredovalo do razgovora "bed ločenimi brati in do ustanovitve btinih odborov. V zadnjih devetih letih, “ilkar je papež Janez XXIII. napovedal
°hcil, je delo za zedinjenje zelo napre-
bPvalo. Najprej je seveda potrebno zbli-kbhje, ki se utrjuje po medsebojnih razdorih, ki se sedaj vrši v že ustanov-hliih mešanih odborih. Ti odbori so: “dbor med katoliško Cerkvijo in Svetom š"erkva v Ženevi; odbor med katoliško erkvijo in Svetovno Luteransko Zvezo; “bbor med katoliško Cerkvijo in angli-btisko skupnostjo.
Ti mešani odbori poleg drugega tudi rbžlsku|ejo možnosti skupnega sodelova-1® med kristjani. Gre predvsem za so-
delovanje v dobrodelnosti, v socialnem in vzgojnem delu.
Koncilski odlok o ekumenizmu pravi: »Vsi kristjani naj pred vsemi ljudmi izpovedujejo svojo vero v troedinega Boga, v učlovečenje božjega Sina, Odrešenika in Gospoda našega in v skupnih podjetjih naj v medsebojnem spoštovanju spriču-jejo upanje, ki ne vara.« Izpovedovanje vere je obveznost vseh kristjanov. Biti pa mora praktično. Odlok navaja samo nekatere možnosti, kjer je sodelovanje potrebno in možno: v delu za pravilno spoštovanje dostojanstva človekove osebe, v delu za mir na svetu, v uveljavljanju evangeljskih naukov v socialnem življenju, v pomoči pri delu za odpravljanje nepismenosti, v zdravstveni pomoči v nerazvitih krajih, dalje v pomoči krajem, nad katere so prišle razne nadloge.
Sodelovanje kristjanov je po koncilskem odloku o ekumenizmu dokaz vezi, ki družijo vse kristjane, in popoln odsev podobe Jezusa Kristusa, ki je prišel na svet, da bi »stregel in ne da bi se mu streglo«.
Pravi duh dela za zedinjenje mora iti do vsakega posameznega katoličana. Zunanje delo za zedinjenje mora biti odsev našega notranjega in nadnaravnega zedinjenja z Bogom po posvečujoči milosti. Po posvečujoči milosti smo v Kristusu združeni z Bogom in z vsemi udi njegovega skrivnostnega telesa. Kristus je deblo, mi smo mladike; iz debla prejemamo nadnaravno življenje. »Naj bodo vsi eno, kakor ti. Oče, v m e."Ji in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jan 17, 21). Ta Gospodova molitev naj bo tudi naša prošnja med molitveno osmino.
P. FORTUNAT ZORMAN OFM
V soboto, 13. januarja zvečer se je vrnila v Beograd iz Italije jugoslovanska delegacija, ki sta jo vodila predsednik zvezne vlade Mika Špiljak, Hrvat po rodu, ter jugoslovanski zunanji minister Marko Nikezič. Uradni ctbisk v Rimu je trajal sicer le dva dni — od ponedeljka 8. t. m. do sledeče srede — neuradni pa se je raztegnil vse do konca tedna.
Jugoslovanski gostje so v četrtek obiskali Neapelj, kjer so si med drugim ogledali tovarno gospodinjskih strojev »Ignis Sud«. Ob tej priliki se je Špiljak ponovno sestal s predsednikom italijanske vlade Aldom Morom, ki mu je tudi pripravil večerjo. V petek so Jugoslovani v spremstvu ministra Pastoreja obiskali Taranto, kjer ima družba Italsider svoje velike jeklarne. Ker so problemi italijanskega juga precej slični tistim iz nerazvitih pokrajin srednje in južne Jugoslavije, je ta obisk jugoslovanske predstavnike še posebej zanimal. V soboto je vsa skupina prispela v Bari ter v bližnji Barletti, kjer so se med zadnjo svetovno vojno formirale partizanske enote za boj v Jugoslaviji, obiskala grobove tam umrlih partizanov. Mesto Brindisi ob jadranski obali je bila končna točka celotedenskega obiska od koder so Jugoslovani z letalom odpotovali domov.
V Rimu je bil Mika Špiljak sprejet tudi od predsednika italijanske republike Saragata, kate-
STRAHOTEN POTRES NA SICILIJI
V	nedeljo popoldne, 14. januarja se je začela zibati zemlja v trilkotu, kjer se stikajo province Palermo, Trapani in Agri-gento na jugozahodni Siciliji. Potresni sunki še trajajo, a najhujši, ki so dosegli celo jakost devete stopnje, so bili v ponedeljek. Ti so tudi povzročili najhujše razdejanje. Prizadeto je bilo področje, na katerem žiivi 100.000 ljudi. Petina od njih jih je ostala brez strehe. Število smrtnih žrtev raste z vsakim trenutkom. Do torka na noč so izkopali 146 ponesrečencev, ranjenih je pa nad 400 oseb.
Od naselij so bili najbolj prizadeti
kraji Gibellina (6410 prebivalcev), Monte-vago (3008) ter Santa Margherita Belice (7811). Pogled nanje iz zraka je presunljiv, saj se zdi, da so postali žrtev najhujšega bombardiranja.
Pomoč je hitro začela prihajati od vseh strani. Poslal jo je sv. oče, razne vlade, med njimi jugoslovanska, razne mednarodne dobrodelne organizacije. Na kraj razdejanja je že prispel sam predsednik republike Saragat ter nakazal iz svojih dohodkov en milijon lir za prve potrebe, italijanska radiotelevizija pa je odprla vsedržavno zbirko za prizadeto prebivalstvo.
Koroški Slovenci
zahtevajo svoje pravice
Narodni svčt koroških Slovencev (NSKS) je objavil svoj politični in kulturni program, katerega osnova je krščanski svetovni nazor, ki ga izpoveduje večina slovenskega prebivalstva na Koroškem.
Program ugotavlja, da manjka avstrijski politiki do slovenskega življa široko-grudnost; Slovenci morajo šele zahtevali, kar jim gre že po naravnih pravicah. Namesto da avstrijske oblasti v deželi in državi slovenski jezik in slovensko kulturno delovanje le dopuščajo, bi pa morale, če bi bile modre in napredne, slovenske želje prehiteti in jim nuditi več kot si Slovenci sami želijo.
Država naj bi zgradila v Celovcu slovenski kulturni dom in vzdrževala slovensko narodno gledališče. V kulturnem domu naj bi bila tudi študijska knjižnica, slovenski etnografski muzej, umetniška galerija in podobne ustanove. V njem naj bi bilo tudi narodno predstavništvo koroških Slovencev z referati za šolstvo in narodno vzgojo, umetnost in znanost, ljudsko prosveto, zdravstvo in higieno, gospodarstvo, promet in turizem, tisk in založbe, slovenski radio in televizija. Vodilne uradnike naj bi nastavljali in plačevali
državna in deželna oblast. Program se zavzema tudi za- stike z matičnim narodom v Sloveniji, ki jih ne sme ovirali socialnopolitična ureditev.
Kot je bilo pričakovati, sta obe vodilni st-raniki na Koroškem ta program odklonili kot nesprejemljiv. Socialisti sodijo, da bi ustvaril »državo v državi« in oviral vključevanje Slovencev v avstrijsko družbo, člani Ljudske stranke pa so izjavili, da zahtevo niso v skladu z avstrijsko državno pogodbo.
Program je odklonila tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem, ki \ ključuje levičarsko usmerjene Slovence. Ti smatrajo ta program za razpihovanje nacionalističnih strasti in škodljivega za uresničevanje naših narodnih pravic. Po njih mnenju (enako kot naši slovenski levičarji na Primorskem) se da slovenske koristi najlaže branili z vključevanjem v avstrijske politične stranke in po njih skušati vplivati na vlado, da pomaga manjšimi. Seveda je tako stališče levičarskih Slovencev voda na mlin vsem avstrijskim nestrpnežem, ki si vztrajno prizadevajo, da bi bilo o slovenski manjšini na Koroškem čim manj govora.
remu je jugoslovanski državnik izročil povabilo predsednika Tita, naj uradno obišče Jugoslavijo. Saragat je vabilo sprejel, datum obiska pa bo določen po redni diplomatski poti. S tem se tudi Titu samemu odpira možnost, da v doglednem času obišče Rim, zlasti ker ima Jugoslavija urejene odnose tudi z Vatikanom.
SLOVENSKA MANJŠINA
Skupno poročilo ob zaključku razgovorov ima med drugim tudi odstavek, ki se neposredno tiče naše slovenske manjšine v Italiji. Glasi se:
»Predsednika vlad sta v podrobnosti ugotovila, da so vprašanja, ki so bila predmet preučitve med obiskom Mora v Beogradu, v dobršni meri na poti reševanja, glede preostalih zadev pa so poglobili njih tehnično stran in so izrazili željo, da se točno opredeli to, kar si želi zainteresirano prebivalstvo. Obe strani bosta — tudi s prispevkom obeh etničnih skupin — pospeševali v vedno večji meri razvoj odnosov med obema državama in poiskali, kjer bo to potrebno, nove stične točke, trudeč se za vedno bolj prijateljsko in konstruktivno politiko dobrega sosedstva.«
Nekaj novega je bilo prav v zvezi s slovensko manjšino srečanje predstavnikov tržaških, goriških in beneških Slovencev, ki sta jih vodila deželni poslanec z liste Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race, v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu s Špiljakom. V odposlanstvu Slovenske skupnosti je bil še navzoč dr. Teofil Simčič, v SKGZ pa poleg Raceta dr. Peter Sanzin in Izidor Predan.
Slovenska delegacija je predsednika Špiljaka podrobno seznanila s položajem in življenjem naše manjšine v Italiji, Špiljak je pa nato razložil vsebino pogovorov z italijanskimi državniki. Ves razgovor je trajal dobro uro. Seveda, besede so eno, dejanja pa drugo. Lepih besed smo slišali že dovolj, zato si želimo, da bi ne ostalo le pri blagodonečih frazah, ki jih je bilo v Rimu izrečenih na pretek.
PRI SV. OČETU
Velik odjek doma in po svetu je imel tudi obisk Špiljaka pri poglavarju katoliške Cerkve papežu Pavlu VI. v sredo, 10. januarja. Sv. oče se je zadržal z njim tri četrt ure v pogovoru. Papež je v odgovoru na Špiljakov pozdrav naglasil, da z globokim zanimanjem spremlja miroljubne pobude jugoslovanske vlade in da je zelo zadovoljen, ko vidi, da v Jugoslaviji cenijo njegove napore, s katerimi hoče »spomniti vse one, ki imajo v rokah usodo narodov, na težko moralno odgovornost, da po poti odkritih in iskrenih pogajanj iščejo častno rešitev vojne, ki divja na nekaterih področjih, oziroma da rešujejo mir tam, kjer je v nevarnosti.« Tudi je izrazil svojo hvaležnost predsedniku Titu, da je sprejel njegov poziv v zvezi s proslavo dneva miru, katerega namen je bil priklicati v spomin ljudi, da je ohranitev miru v dušah, v družinah in med narodi na j višje dobro.
V	zvezi z odnosi, ki so bili pred časom vzpostavljeni med Sv. sedežem in zvezno jugoslovansko vlado, je sv. oče znova poudaril, da
je cilj Cerkve vsepovsod duhovnega in verskega značaja, da zasleduje Cerkev edinole oznanjevanje evangelija v okviru svoje ureditve in zakonodaje, vedno odločena spoštovati zakonite pravice države ter jo podpirati v moralni, državljanski in družbeni vzgoji prebivalstva. Kreposti, ki jih oznanja in vceplja krščanski nauk, so jamstvo za urejeno življenje v družbi.
Nato je sv. oče še dejal, da zelo ceni narode Jugoslavije in da je zato vesel, ko je mogel v zadnjih dneh poklicati k sebi enega odličnih sinov (kardinala Šeperja, op. ur.), da bo na čelu enega najvažnejših cerkvenih organizmov papežu v pomoč pri vladanju Cerkve.
Na koncu je papež Pavel VI. v našem jeziku vzkliknil »Živela Jugoslavija!« Sledila je izmenjava daril. Papež je Špiljaku poklonil dva dragocena zvezka iz 17. stoletja, ki prikazujeta stari in novi Rim, Špiljak je pa sv. očetu podaril marmorni kip hrvaškega kiparja Frana Kršiniča »Deklica« in kopijo freske iz samostana Žiča iz 14. stoletja, na kateri je upodobljen Janez Krstnik, krstni pa-tron Giovannija Battista Montini-ja, sedanjega papeža.
Amerika
brani
dolar
Severnoameriški predsednik Johnson, ki mu gotovo ne more biti vseeno, v kakšnem gospodarskem položaju bo njegova država prod predsedniškimi volitvami v novembru, je za novo leto 1968 napovedal izvajanje novega gospodarskega in finančnega programa, ki naj dovede do zboljšanja ameriške plačilne bilance. Ta je imela lani velik primanjkljaj 4.000 milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj ni nastal -morda zaradi slabotne trgovine ( ta je bila aktivna), temveč zaradi ogromnih stroškov, ki jih ima Sev. Amerika zaradi vojne v Vietnamu ter za vzdrževanje svojih čet drugod po svetu, zaradi odliva kapitala v druge države, zaradi gospodarske in vojaške pomoči tujini, zaradi izdatkov ameriških turistov in podobno.
Po razvrednotenju funta šterlinga se je z -navalom za zlato, ki so ga špekulanti kupovali z dolarji, pokazala slabost dolarja. Da je dolar ohranil svojo vrednost nasproti zlatu (35 dolarjev' je ena unča zlata), je morala vreči severnoameriška vlada na t-rg velikanske množine zlata iz svojih rezerv.
Johnson meni, da mora ostati položaj dolarja trden, ker je le takšen dolar pogoj za razvoj ameriškega gospodarstva pa tudi za denarno ustaljenost vsega zahodnega sveta. Zato se je Johnson odločil za sledeče ukrepe za ulrdi-tev dolarja:
1. Zasebno investicije ameriških državljanov v tujini, ki so lani dosegle rekordno višino 5.000 milijonov dolarjev, se morajo skrčiti za tisoč milijonov.
2. V letu 1968 bodo ZDA skrčile svoja posojila tujini za petsto milijonov dolarjev, prav toliko pa na področju narodne obrambe in gospodarske pomoči tujini.
3. Ameriški turisti na-j bi v prihodnjih dveh letih omejili svoja potovanja v -tujino na najmanjšo stopnjo. Lani so ameriški turisti potrošili dve milijardi dolarjev v inozemstvu. Te izdatke bi bilo treba skrčiti vsaj za pol milijarde dolarjev'. Zato naj bi ameriški kongres izglasoval posebno pristojbino, ki naj ovira bodoča potovanja v tujino.
4. Glede vojne v Vietnamu pa Johnson ni napovedal omejitev. Upa pa, da bodo napori za mir uspešno napredovali; pri lem je važno predvsem to, da bodo komunisti spoznali, da ne morejo zmagati.
Mesec z srn
DOLŽNOST VERNIKOV
Katoliški tisk ima svoj izvor v ljubezni do duš. Dolžnost vernikov pa je, da katoliški tisk sprejmejo kot dar svojih vodnikov, da ga berejo, ker v njem najdejo smernice za življenje in jasen pogled na vse probleme v svetu; da ga širijo ter tako pomagajo graditi in utrjevati božje kraljestvo na zemlji. Sv. pismo pravi, da »bodo apostoli dobili plačilo apostolov«, če obeta Kristus že za kozarec vode plačilo, kakšno plačilo bo prejel šele oni, ki pomaga pri širjenju Kristusove blagovesti!
Katoličan za katoliški tisk moli in prosi blagoslova urednikom, sodelavcem in bralcem; ga zagovarja pred ideološkimi nasprotniki in ga podpira povsod, kjer more. Tudi v tem oziru velja: kamen na kamnu palača. če bi vsi katoličani imeli naročen katoliški tisk, kako z lahkoto bi potem obvladali javno mnenje, kako hitro bi odpadle finančne težave, s katerimi se mora navadno boriti zaradi nezadostnega števila naročnikov, kako laže bi nudil več strani in več zanimivega branja.
Naš veliki narodni prosvetitelj škof Slomšek je zadel žebico na glavo, ko je ob priliki dejal; »Nobenega slabega tiska ne bi bilo pri nas, če bi ga ne podpirali mi Slovenci, ki smo katoličani.« Vrnimo zato svojim duhovnim vodnikom ljubezen za ljubezen: oni skrbijo za verski in katoliški tisk ter ga priporočajo, mi ga pa sprejmimo, molimo zanj, prebirajmo ga in podpirajmo. Katoliška zavest v župniji se meri po številu katoliškega časopisja. Mesec in nedelja katoliškega tiska naj bosta vsemu svetu priča katoliške zavesti primorskih Slovencev!
Rimska kurija
postaja mednarodna
S 1. januarjem bi moral stopiti 'V veljavo papežev odloik o preosnovi rimske •kurije. Zaradi papeževe bolezni pa se priprave za preosnovo niso mogle izvršiti pravočasno. Zato je sv. očo izdal nov dekret, s katerim določa, da bo preosnova stopila v veljavo 1. marca.
Sv. oče jo v zadnjih dneh imenoval škofe, ki bodo člani misijonske kongregacije. Imenovail je predvsem škofe iz misijonskih dežel in nekatere vrhovne predstojnike misijonskih družb. Tako je izpolnil željo mnogih koncilskih očetov, ki so jo izratzili pri razpravah o misijonskem delovanju Cerkve, da naj imajo škofje misijonskih dežel kaj več besede pri kongregaciji za širjenje vere.
Sv. oče je tudi imenoval člane za redovniško kongregacijo.
Za tajnika kongregacije za semenišča in univerze je sv. oče imenoval nemškega škofa Jožefa Schrofferja, istočasno pa ga je povišal v nadškofa.
V	težnji čim bolj internacionalizirati rimsko kurijo, je sv. oče Paivel VI. poleg kardinala Šeperja iz Zagreba imenoval na važno mesto še drugega kardinala ne-Jta-lijana. Je to švicarski benediktinec Beno Gut, ki bo nasledil bolonjskega nadškofa kardinala Lercara (77 let) v predsedstvu
Sveta za izvedbo liturgične reforme, kardinala Larraona (80 let) pa v vodstvu obredne kongregacije.
V	ponedeljek, 15. t. m. pa je prišla iz Vatikana vest, da je sv. oče sprejel odstop še dveh kardinalov, ki sestavljajo rimsko kurijo. Sta to Gustavo Tasta, star 81 let ter Alojzij Masella, star 89 let. Prvi je vodil vzhodna kongregacijo. Nasledil ga bo holandski kardinal Maksimilijan Fiirsten-berg, star 64 let. Na mesto kardinala Masella, ki je vodiil kongregacijo za zakramente, pa je sv. oče imenoval severno* ameriškega kardinala Francisa Brennana, starega 74 let.
Pričakuje se, da bo v kratkem odstopil tudi prefekt kongregacije za semenišča kardinal Pizzardo (90 let), ki ga bo nasledil podprafekt iste kongregacije kardinal Francoz Garonne. Francoz je prav ta* ko prelfekt obredne kongregacije kardinal Villot. Tudi se govori o odstopu državnega tajnika (nekakšnega zunanjega ministra) kardinala Cicognanija. Kot naslednik se omenja kardinal Pericle Felici, svoj čas glavni tajnik II. vatikanskega koncila. Tudi 86-letni kardinal Bea naj bi mesto tajništva za kristjane odstopil svojemu delavnemu sodelavcu Nizozemcu msgr. Wille-brandsu.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
Navodilo ali instrukcija za češčenje svetega Rešnjega Telesa govori poleg o češče-nju sv. Rešnjega Telesa ter o kraju, kjer naj bo tabernakelj, tudi o evharističnih pobožnostih. Te pobožnosti vsega krščanskega ljudstva se zelo priporočajo, če se le skladajo s cerkvenimi postavami in pravili. Treba pa je te pobožnosti vskla-diti z liturgičnimi časi, da bodo s svetim bogoslužjem v soglasju, v nekem smislu iz njega izvirale in ljudstvo k njemu vodile, kajti sveto bogoslužje je že po svoji naravi daleč odličnejše od njih.
Cerkev priporoča procesije s svetim Reš-njlm Telesom, a morajo biti skrbno pripravljene, da res dobro uspejo. S procesijo se javno izpoveduje predvsem vera.
Posebno pozornost posveča navodilo izpostavljanju Najsvetejšega. Dane so točne smernice, kako naj se vršijo pobožnosti pred izpostavljenim Najsvetejšim. Gre za krajše pobožnosti, pa tudi za celodnevno češčenje, ki naj bo res češčenje. Če ni dovolj ljudi, naj se češčenje prekine. In navodilo pove, kako in zakaj naj se češčenje prekine, če je Najsvetejše izpostavljeno, naj dušni pastirji poskrbijo, da bo dovolj molivcev in da bo češčenje dovolj slovesno. Saj moremo v nasprotnem slučaju častiti Najsvetejše, tudi če ni izpostavljeno.
Ni dolgo tega, ko se je zgodilo naslednje: V neki cerkvi je bila sv. maša. V isti cerkvi, na nasprotni strani pa Je bil tabernakelj odprt in pred tabernakljem sta klečali dve osebi, redovnici, in molili. Ljudje, ki so bili v cerkvi, so sledili maši in obenem častili Najsvetejše v odprtem tabernaklju. Rekli so mi, da mora tako biti, ker imajo omenjene redovnice dolžnost, da na prvi petek opravijo uro molitve pred Najsvetejšim.
Da tako ravnanje ni v skladu z navodilom, ni treba posebej poudarjati. Pred leti je neki župnik po vsakdanji maši za mrtve redno vz.el iz tabernaklja monštran-co z Najsvetejšim in dal blagoslov prav za pokojne. Ni znano, če je ta navada še
kje ostala. Je pa pri nas ponekod še vedno običaj, da po jutranji nedeljski maši izpostavijo Najsvetejše, zmolijo litanije Matere božje in dajo blagoslov, češ tako lahko odpade popoldanska pobožnost. Vendar, če smo bili pri maši in prejeli sveto obhajilo, res ni potrebno še izpostavljanje, ki naj nadomesti popoldansko pobožnost. Navodilo izrecno prepoveduje izpostavljanje Najsvetejšega po maši samo z namenom, da se podeli blagoslov.
Zelo primerno je priporočilo, naj bo pri evharističnih pobožnostih nekaj časa tudi za tiho molitev. To velja zlasti za ure molitve pred Najsvetejšim. Pri teh naj bo branje božje besede ali pridiga, petje, skupna molitev, a tudi tišina, da more vsak zase Jezusa počastiti na svoj način in se z njim osebno pogovoriti.
To so v glavnem smernice nove instruk-cije ali navodila za češčenje Najsvetejšega. Služijo naj vsem, duhovnikom in vernikom, da bo v nas rastla vera v Jezusovo pričujočnost v svetem Rešnjem Telesu, ljubezen do svete maše in hrepenenje po kruhu življenja v svetem obhajilu. Tako se bomo po Kristusu sredniku vsak dan bolj použivali v edinost z Bogom in med seboj, da bo končno Bog vse v vseh.
Msgr. LOJZE ŠKERL
Tudi laiki bodo sodelovali na škofijski sinodi
V	škofiji Hildesheim v Nemčiji bodo imeli škofijsko sinodo. Take sinode so bife do sedaj dostopne samo duhovnikom. Škof iz Hildesheiima je pa zaprosil v Rimu, naj mu dovolijo, da bo na sinodo povabil tudi laike. Tako bodo tudi laiki pomagali pri ureditvi važnih zadev, o katerih bodo razpravljali na sinodi, in pomagali duhovnikom ne samo pri izvedbi odlokov, ampak tudi pri pripravi potrebnih smernic, dela in sredstev za uspešno dušno pastirstvo.
Organizira se Pameč za semenišča v Jusoslaviji
Znani holandski pater VVerentfried van Straaten, ki vodi dobrodelno ustanovo »Pomoč za Cerkev molka«, je za leto 1968 napovedal zbirke za semenišča v Jugoslaviji.
Hočemo zbrati v prihodnjih treh letih tisoč milijonov lir za pomoč škofom v Jugoslaviji, ki stojijo zaradi pomanjkanja prostorov pred nerešljivim problemom, kam z duhovniškimi in redovniškimi poklici, kateri naraščajo iz leta v leto. Medtem ko so na Holandskem zadnje čase zaprli zaradi pomanjkanja poklicev nad 70 semenišč in samostanov, pa v Jugoslaviji razmišljajo, kje dobiti sredstva za gradnjo novih staivb te vrste. Zato smo se odločili za »Gradbeni fond«. Prispevki naj bi znašali 10.000, 50.000 in 100.000 lir. Od njih ne boste prejemali obresti ali dividend ; tudi na borzi ne bodo zapisani; prejeli boste le zahvalno pismo, po leitu dni pa obračun, kako smo vaše prispevke porabili. Jamčimo pa vam, da bo vaša pomoč ostala zapisana v knjigi življenja. Kar se da potrebnim, se posodi Bogu. Pri tem se lahko poslužite poštnega računa 1/24590 »Aiuto alla Ghiesa Perseguitata« (Fondo Costruzioni), via P. Mercuri 8/IV -00193 ROMA.
KOMU JE NAMENJENA POMOČ?
Bogoslovci iz Maribora so do sedaj študirali v Ljubljani, toda poklici so narastii v toliki meri, da zanje v ljubljanskem, semenišču ni več prostora. Mariborski škof dr. M. Držečnik se je odločil za gradnjo novega semenišča. Stroški so predvideni na 176.000 dolarjev. Polovico vsote upajo zbrati med verniki, ostalo polovico pa naj bi prispeval van Straatenov »Gradbeni fond«.
Slovenski salezijanci niso imeli do sedaj lastne formacijske hiše in so bili deležni gostoljubja na Hrvaškem. Ker so pa poklici na Hrvaškem zelo porastli, je moralo slovensko vodstvo misliti na lasten noviciat v 2elimljah pri Ljubljani. V stavbi naj bi bilo prostora za 50 študentov filozofije. Potrebnih bi bilo 48.000 dolarjev. V št. Rupertu na Dolenjskem študira bogoslovje v nekdanjem' župnišču 60 bogo-slavcev. Preureditev hiše je stala 70.000 dolarjev. »Gradbeni fond« naj - bi pomagal z 8.500 dolarji.
Na Reki so komunistične oblasti zasegie semenišče leta 1955, po. 11 letih pa so ga v skrajno zanemarjenem stanju vrnile Cerkvi. V njem je prostora za 50 gojencev, letos pa se jih je priglasilo ža 70. Ce se ne bo zgradilo novo poslopje, bo treba v bodoče kandidate za duhovništvo odklanjati. Novo semenišče potrebuje vsoto 75 tisoč dolarjev.
V Pazinu, škofija Poreč-iPulj, je toliko poklicev, da so tudi podstrešje- spremenili v spalnico'. Toda streha je stara in pušča vodo. Za popravilo je potrebnih 5.000 dol.
Tudi v Djakovu v Slavoniji je vedno več duhovskih poklicev. Semeniška stavba pa je zaradi potresa leta 1964 ostala v zelo slabem stanju. Škof prosi za podporo 25.000 dolarjev.
V Splitu so pred časom oblasti zasegle malo semenišče, škof si pomaga sedaj tako, da gradi na vrtu velikega semenišča sobice za bodoče bogoslovce. Priporoča se za 8.500 dolarjev.
V Za dru imajo sicer k a r sodobno semenišče, a poklici so se tako dvignili, da bo treba zgraditi k poslopju še tretje krilo. To bo zahtevalo 25.000 dolarjev.
Jezuitom je jugoslovanska država prva leta po vojni pobrala kar dva zavoda za 480 gojencev. Ostala jim je samo formacijska hiša v Dubrovniku. Ta pa je tako nabita, da jih mora 20 od 130 spati na hodnikih, poleg tega pa je moralo letos redovno vodstvo zavrniti zaradi pomanjkanja prostorov 30 kandidatov. Sedaj so dobili jezuiti dovoljenje, da si zgradijo semenišče v Zagrebu, kjer bi živelo 130 študentov od 15. do 20. leta' starosti. Dela so se že pričela in naj bi bila končana jeseni letos. Jezuiti upajo zbrati 140.000 dolarjev, toda potrebovali bodo še drugih 430.000. Tudi oni računajo s pomočjo »Gradbenega fonda«.
Za pravilno pot |
Med zadnjimi upravnimi volitvami v novembru 1966 smo tržaški demokratični Slovenci nastopili z geslom: »Za novo politiko do Slovencev«. Sodili smo, da je dozorel čas za prehod od besed k dejanjem. Od kakšnih besed, h kakšnim dejanjem?
Od konca vojne do mirovne pogodbe z Italijo in še do l. 1954 sta pogojevali naše politično delo dve dejstvi: obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja in krvave rane, ki jih je zasekal fašizem Slovencem. Prvo je odprlo vprašanje glede naše bodoče državne pripadnosti. Spomin na fašizem je grebel prepad med Slovence in Italijane, če izvzamemo fratelanco, ki ni imela pravilnega prijema in je slovenski narodni zavesti bolj škodovala kakor koristila.
Po Londonski spomenici l. 1954 ni bilo več dvoma, da živimo Slovenci v Italiji kot narodna manjšina. Stvarnost je narekovala, da temu dejstvu prilagodimo svojo narodnoohranjevalno politiko in hkrati izpolnjujemo dolžnosti do države, v kateri Živimo.
Za slovensko demokratično gibanje, politično razčlenjeno v SDZ, SKS, SKSZ in NS, ki so se pred dobrimi petimi leti zbrale pod streho Slovenske skupnosti, je nastalo vprašanje, kako zavarovati obstoj in razvoj slovenske narodne manjšine v obstoječi stvarnosti in kako določiti »življenjski prostor« Slovenske skupnosti v splošni razvrstitvi političnih sil ter začrtati pot in perspektive demokratičnih Slovencev kot za zdaj edinih politično samostojno organiziranih udov slovenske narodne manjšine z važno predstavniško in zastopniško nalogo.
Predaleč bi nas zavedlo navajanje dolge zgodovine težavnega sodetovanja med italijansko večino in slovensko narodno manjšino. Zadošča naj tole: komunistični Slovenci so si izbrali italijansko komunistično partijo, ki kot opozicija sicer igra neko vlogo, a je za Slovence nujno jalova. Pa tudi v partiji sami morajo Slovenci le ubogati in večkrat zagovarjati stvari, ki nam v narodnem pogledu škodujejo. Nekateri socialistični Slovenci menijo, da je njihovo mesto zaradi njihovega svetovnega nazora v italijanski združeni socialistični stranki. Preko nje so vključeni v levo sredino, v stranki sami pa kot manjšina nujno igrajo podrejeno vlogo.
Dokler je bila na oBlasti desna sredina, smo skušali demokratični Slovenci od zunaj doseči, kar se je dalo. Nismo bili ne v opoziciji ne v večini. Ze zaradi tega, pa tudi zaradi pomanjkanja objektivnih pogojev se takrat ni bilo mogoče lotiti temeljnih vprašanj slovenske narodne manjšine, če izvzamemo zakon o slovenskih šolah.
Nato so se okoliščine znatno spremenile. Na oblast je prišla leva sredina. F tržaški krščanski demokraciji je prišla na površje struja, ki je do Slovencev bolj odprta in se želi postopno lotevati naših osnovnih
vprašanj. Izboljšali so se odnosi med lijo in Jugoslavijo. Koncil je čudovito rt gibal ne samo katoliško Cerkev in ek mensko gibanje, ampak preko odprtoS dialoga in drugih modernih prijemov tit ostali svet vse do levice. Vse to je usi rilo ugodnejše ozračje tudi za nas vence. V tem ozračju je Slovenska sk nost lahko sklenila dva politična športa ma z levo sredino. In ko je v tem ozrcič šla na zadnje upravne volitve, je razvi geslo »za novo politiko do Slovencev« to, ker je prišel čas, da lepim beseda sledijo dejanja. Marsikaj smo dosei marsikaj je ostalo na papirju. Zlasti Zd nje čase so nastale z levo sredino teža* ki so povzročile krizo.
Ali naj kriza pomeni tudi prelom z te sredino? Ali naj izbrišemo nekaj let tein nega razvoja v boljšo smer in po last volji postavimo kazalec ure nazaj v či liberalnega nacionalizma in vsesplošnet protislo\>enskega sovraštva? Mar je v sk vensko korist izpodrezavati tla tistim, so tvegali svojo popularnost in kariero drugačno, to je pravičnejšo politiko slovenske narodne manjšine?
Prišli smo torej do razpotja, ko mi mo odgovorno in stvarno določiti naš litični »življenjski prostor« in pot za dočnost.
Komunistični in socialistični Slovenci 5 se že odločili. Mi imamo lastno, nikotin; podrejeno politično organizacijo z ll važnim poslanstvom, da kot nosilec protagonist politično zastopa in predsti Ija Slovence, se bori za naš obstoj brani naše koristi, prispevajoč seveda S* delež tudi širši skupnosti, v kateri živin1
V	neslovenske stranke nočemo, ker bi ti zgubili tisto samostojnost, ki je za zaši slovenskih koristi krvavo potrebna, osamljenosti in opoziciji za vsako tudi ne moremo biti, ker smo preslabi in ker takšno ravnanje nikdar ni bilo ne bo odgovorna politika. Kje je torej ,,s politični življenjski prostor? V današnf okoliščinah je edino ob strani leve srd ne. Imeti moramo pogum, da si po^ vimo krvavo potrebno politično perSP tivo, brez katere politika ni politika, pak slepo tavanje ali kvečjenui captja,,‘ za dogodki, da si določimo politično st^ in pot in nato hodimo vztrajno po ni v korist Slovanske skupnosti in slovettsi narodne manjšine. Gotovo ne gre in ne * šlo vse gladko. Treba se je pač bori kakor povsod v življenju. Za uspeh važno, da se borimo v okviru leve std ne kot samostojen, neodvisen, nikoli podrejen partner in zaveznik in ne nje v izolaciji, kjer bi se prej ali slej : dušili. Zgodovina nas je že popeljala na pravilno pot. Vlak nas še čaka. Ne za>rt dimo ga. Voditi pametno politiko se pri gledati naprej. In vlak leve sredine v° tudi za nas naprej.
DR. MATEJ POŠTOVA
Un
V 'čan< tetn zasl ceri slov vrši bila 21. in ’ njei sbu čuji žaš Gia
     .....................................    imiimiiiiiiiiiiiih11
Sramoten proces v Moskv
Skupna misijonska revija
Štiri italijanske misijonske revije se z novim letom združijo v eno samo. Revirje pripadajo frančiškanskim in karmeličan-skim misijonom. Upati je, da se bodo v prihodnje pridružile še preostale misijonske revije, ki pripadajo drugim misijonskim družbam.
V	Franciji in Nemčiji so že prod časom napravili poguma korak in združili vse misijonsko revije v eno samo. Tako združenje in misijonsko sodelovanje toplo priporoča koncilski dekret o misijonih.
Veriga procesov proti pisateljem v Rusiji se nadaljuje. Vsaka obsodba rodi nove proteste in vsak protest se zaključi z novo obsodbo. Hočejo ali ne, Kosigin, Brežnjev in tovariši se morajo zatekati k sistemu, ki ga je uvedel Lenin in izpopolnil Stalin ; zapreti s procesom in obsodbo usta tistim, ki mislijo drugače kot režim ali se ga celo upajo kritizirati.
To pot so bili na vrsti Gailairaskov, Gins-burg, Dobroveljski in tipkarica Vara La-škova. Prvi je dobil sedem let, drugi pet, tretji dve in Laškova eno leto zapora, potem ko je že bila v preiskovalnem zaporu 15 mesecev. Državni tožilec se je poslužil člena 70 kazenskega zakonika, ki označuje za podtalno delovanje vse, kar režimu ni všeč.
Sicer ja res, da tak proces ne more vzeti časti režimu, ki je že od vsega začetka brez nje; toda prav je, da se vsakič ob taki sodni burki zamislimo, kako malo je zaščitena svoboda misli, govora in pisanja v vodilni »ljudski demokraciji« na svetu. Sovjetski tisk je moilčal ves čas, le sodbo je kratko objavil; občinstvo je bilo od procesa izključeno; obramba ni smela govoriti. Vso besedo je imel državni tožilec; sodniki so brez premisleka sprejeli njegovo zahtevo: 15 let prisilnega dela v kazenskem taborišču za štiri mlade razumnike!
In kar je pri tem najbolj sramotno, je molk javnega mnenja; časopisje obsodbo skromno zabeleži; morda je celo zaznati neko zadovoljstvo, češ, obsodbe so bile mile, pod Stalinom hi se končalo slabše. Razni kulturniki, ki grmijo, če se v Grčiji, Španiji, na Portugalskem ali v ZDA kakemu levičarju pristriže svoboda, sramežljivo zapirajo oči, kajti ne gre, da bi
se kvaril blaženi »dialog« s komunisti-če se dejstva, kot je bil zadnji proces Moskvi ne da prikriti ali opravičiti, preide v protinapad; kaj pa črnci v Ameriki, Angola, Bolivija? Kot da bi ^ krivica opravičena, če je bila storjena di drugje. Res, svojevrstna socialisiti^1 morala!
Teološki tečaji za laike
Po raznih mestih so začeli z delo® 11 čaji za teološke vede, ki so namenja laikom. Na Dunaju imajo za to poseW samostojno ustanovo, ki jo vodita en hovnik in en laik. Tečaj bo imel dva & delka, ki bosta Odgovarjala splošni brazbi poslušalcev. Posebne teološke t za laike so imeli na Dunaju že od 1940, a šele sedaj je kardinal Konig ustanovi pravni značaj.
Teološki točaj za laike je v Rimu otv^1 kardinal Traglia. Ti tečaji, ki so na zuitski univerzi Gregoriana, se vršijo nad trideset let. Iz tega jo razvidno, je zanimanje za teološka vprašanja
V£idlf’
večje in da mora Cerkev posvetiti ve
e#
V
večjo skrb prav kaiteheza za odraisle, so v prvi vrsti odrasli nosilci vere in ni pričevalci.
Božični motivi na znamkah
'Božična skrivnost postaja vedno ^ priljubljen motiv za znamke. Za zad"-1 božič so izdale znamke z božičnimi ^ •tivi poštne uprave naslednjih držav; ^ stralija, Avstrija, Belgija, Malta, Špani)-' Združene držaive Sev. Amerike, Nova landija, Anglija, Kanada, Brazilija, '1 pini, Gibraltar, Dahomey, Burundi, vi, Costa Rica in Vatikan.
Sli
1
1
tteli
tez
mi
v s I
V j
sv<
vej
sil;
ko
StE
šu
ne
rij
Se
Iv;
do
O
ik
SCi
vii
izč
or
N
Sk
ve
Ir;
čt
M
v
°j
n<
JC
Dve iZ Rojana lz Beneške Slovenije
r. Univerzitetna kapela v Trstu
k V ponedeljek, 15. januarja je bila sve-Wčarno izročena svojemu namenu univerzitetna kapela za slušatelje in profesorje tržaške univerze v ulici Cologna poleg nove cerkve sv. Petra in Pavla. Obred blagoslovitve kapele in posvetitve oltarja je izvršil tržaški škof msgr. Santin, nakar je bila takoj darovana prva sv. maša. Od 21. januarja bo vsako nedeljo ob 11. uri in vsak četrtek ob 19. uri sv. maša namenjena akademikom in profesorjem, ki obiskujejo tržaško univerzo ali na njej poučujejo. Dušnopastirsko skrb zanje je tržaški škof izročil duhovniku dan Giorgiu Giannini.
Važno mesto za Slovence
Dr. Karel Gantar iz Trsta je bil imenovan za člana upravnega odbora deželne Ustanove za razvoj kmetijstv a. Ta ustanova je važna, ker bo deželna uprava vodila »reko nje vso svojo kmetijsko politiko, losno jo izvajala. Dr. Gantar je edini 'Slovenec v tej komisiji in tudi edini zastopnik vse tržaške pokrajine. Zasedel je eno od treh mest, na katera so po zakonu imenovani izvedenci, vpisani v kakšno Poklicno zbornico. To mesto je kot zsnak dobre volje odstopila Slovencem tržaška Krščanska demokracija. Dr. Gantarju iskreno čestitamo z željo, da bi lahko naredi,1 dosti koristnega za naše kmetovalce.
Slovenski skladatelji na tržaškem radiu
Tržaški sedež RAI - Italijanske radio-levizije je pripravil, kakor že v prejšnjih sonah, več nizov koncertov- in med te-•tii tudi vrsto javnih prireditev za sporede v slovenskem jeziku.
Postaja Trst A v slovenskem jeziku ima v načrtu štiri koncerte, ki so v celoti posvečeni samospevom štirih tržaških slovenskih skladateljev: Ivana Grbca, Vasilija Mirka, Marija Kogoja in Brede Sče-kovc. Prvi teh koncertov, na katerem sta nastopila sopranistka Ljuba Berce-Ko-in ^pianist Gabrijel Pisani, je bil v ponedeljek, 15. januarja ob 21. uri v avditoriju »A« radijskega sedeža v ulici Fabio Severo 7. Spored je obsegal 17 samospevov Ivana Grbca; trinajst teh samosipevov je doživelo preizvedbo.
Otvoritev sodnega leta
Prejšnji teden je bilo v dvorani tržaškega porotnega sodišča svečano odprtje sodnega leta. Otvoritve so se udeležile najvišje lokalne osebnosti. Dr. Rcnzi je podal 'zčrpno poročilo o poslovanju sodnijskih Organov v preteklem letu.
Nova oprema na znanstvenem liceju in na trgovski akademiji
Stalna pokrajinska svetovalska komisija za javna dela je pred kratkim odobrila sklop o nakupu opreme za prostore slovenskega znanstvenega liceja in slovenske trgovske akademije. V ta namen so določili nad 3 milijone 700 tisoč Ur.
Nekaj kulturnih vesti
Prejšnji petek je Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo komedijo v treh dejanjih »Kako važno je biti resen«, ki jo je napisal Oscar Wilde. Delo je režiral Jože Babič.
V	gledališču Verdi uprizarjajo opero Rimski-Korsakova »Deklica iz Pskovai«, ki
“h mini im milimi ........
jo dirigira Slovenec Samo Hubad. Med drugimi sodelujeta Boris Hristov in beo-grajčanka Radmila Bakočevič.
V nedeljo, 14. t. m. se je v palači Co-stanzi zaključila razstava 23 jugoslovanskih umetnikov, med katerimi je bilo največ Slovencev’. Razstava, ki jo je na pobudo muzeja »Revoltella« priredila Moderna galerija iz Ljubljane, je doživela velik uspeh, saj si jo je ogledalo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti.
Istega dne je v dvorani Kulturnega doma nastopil orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Solist in pianist je bil Aci Bertoncelj iz Ljubljane.
V občinski umetnostni galeriji na trgu Unita je od 10. do 18. t. m. razstavljal akvarele Robert Hiavaty.
V palači Revoltella je od 18. januarja dalje v 12 sobanah razstavljenih 160 del slovenskega tržaškega grafika Lojzeta Spacala. Razstava prikazuje 30-letno ustvarjanje svetovno znanega umetnika. Prikazana bo tudi monografija o Spacalovi grafiki, ki so jo napisali Rodolfo Palluc-chini, Fran Russeli in Giulio Montenero. Pred kratkim pa je v založbi Obzorja iz Maribora in v Založništvu tržaškega tiska izšla obširna monografija o tem našem velikem umetniku, ki jo je napisal Aleksander Bassin.
Dejavnost društva slovenskih izobražencev
Že več let je vsako prvo nedeljo v mesecu v jezuitski kapeli v ul. Marconi na pobudo Društva slovenskih izobražencev maša za slovenske izobražence, ki jo sko-ro vsakokrat daruje duhovni asistent društva dr. Stanko Janežič. Po maši organizira društvo predavanje ali pogovor o aktualnih problemih. Do letos so bili ti pogovori v prostorih tržaških jezuitov. Letos pa dvorane ni. več na razpolago. Prvo nedeljo v januarju so se zato tržaški izobraženci zbrali v prostorih v ul. Donizetti, kjer je bil na vrsti pogovor o družinski problematiki. Pogovora se je udeležil tudi škofov vikar msgr. dr. Lojze Škerl.
Načrti škedenjskega Doma
Odbor škedenjskega Doma (ul. Soncini 112) je pred kratkim razposlal škedenj-skim rojakom pismo, v katerem vošči srečno novo leto. Odbor med drugim najavlja svoje načrte za letos: »Dom postaja vedno tesnejši, zato ne moremo odlašati z ureditvijo prostorov. Letos spomladi bomo ponovno poprijeli z deli: najprej bomo uredili "hrbet” Doma, kasneje, uipa-mo, dvoranico v pritličju. To bomo napravili letos, ker hočemo postaviti v Skednju živ spomenik ob stoletnici Slovenske čitalnice in ob 60-letnici Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Slavnostno prireditev smo določili za konec meseca marca v kino dvorani z nastopom našega pevskega zbora, škedenjske mladine in s prikazom dokumentov iz škedenjske zgodovine.« Na koncu pisma je tudi naročilo pokojne dobrotnice Doma gospe Drage Rosenberg: »Dom naj druži in združi vse škedenjske rojake!«
Poroka
\a praznik sv. Treh kraljev sla si v cerkvi na Repentabru obljubila večno zvestobo gdč. dr. Nevia Kurat in prof. Aldo Rupel. Mlademu paru želimo veliko sreče in božje pomoči v skupnem življenju!
JOSEFINE STEGBAUER 48 ---------
Prevedel J. P.
ifVd la Slevil« fcvezda • • •? 44
Na praznik sv. Treh kraljev nas je prijetno presenetila lepo uprizorjena božična igra »Mesija«. Vsebina igre ne pove nič novega, ker se besedilo tesno naslanja na sv. pismo, vendar je bila igra podana tako, da nas je zagrabila. Režiser Franko Žerjal si je zamislil izvirno odrsko sceno. Posrečena je bila zamisel, da je skupina deklet na odru stalno spremljala igro z odgovarjajočimi pesmimi. Igralci so se v svoje vloge zelo dobro vživeli. Cerkveni zbor je po igri ubrano zapel šest božičnih pasmi. Skoda, da se ni zbor predstavil v celoti, kot smo ga videli pri Cecilijanki. Hvala vsem, igralcem in pevcem, ki so pripravili prijeten popoldan.
PISATELJEVE SKRBI
i | Zvečer e Mirko potrkal precej pozno Pri očetu: »Te smem motiti?«
»Kako pa, še nisi šel spat?«
»S tabo bi še rad govoril, oče!«
»Oho! Tako skrivnostno, sinko moj! Kaj pa nosiš v roki?«
»Oče, svoj roman sem sedaj dokončal!« »Tako, tako! Potem pa kar sodi, Mir-^o!« Gospod Heller je komaj dušil smeh.
*In zdaj si ga prinesel, da bi ga prebral?«
•Pa ne samo, da bi ga bral. Tudi v ^*sopisu ga moraš objaviti, oče!«
Zdaj se je pa oče kar na glas smejal. Proden je utegnil kaj odgovoriti, ga je že Prehitel užaljeni Mirko:
*Oče, nikar se ne smej! Povem ti, da “Orn prav gotovo še pisatelj. In ta roman
Nenadno in nepričakovano nas je zapustila 47-letna gospa Milena Kuret (Coretti). Ko so jo proti jutru 8. januarja peljali v bolnišnico, se je zdelo, da gre le za nekoliko težji primer pljučnice, ki jo zdravniki danes z lahkoto premagajo. A že naslednji dan smo zvedeli, da je ponoči umrla. V sredo, 10. januarja smo jo ob veliki udeležbi spremili k zadnjemu počitku. Težko nam je bilo slovo. Poznali smo jo kot močno ženo, ki se ni bala preizkušenj življenja. Moč je zajemala v veri v Boga. Redno se je udeleževala naše nedeljske službe božje. Prihajala je k vsem prireditvam v Marijin dom. Vzorno je skrbela za svojo družino. Naj ji dobri Bog obilno povrne ves njen trud, težko prizadeti družini pa naj nakloni svojo tolažbo. Izrekamo tudi naše sožalje.
Zgodovinsko gostovanje Slovenskega gledališča v Špetru Slovenov
Slovensko gledališče iz Trsta je 7. januarja prvič poneslo našo gledališko umetnost med Slovence Nadiških dolin, ki smo jih doslej vse preveč zanemarjali. Kljub raznarodovanju zadnjih sto let in kljub naravni skoposti domačih tal so se ohranili do danes, čeprav so zaradi trdih izkustev postali nezaupljivi in zaprti vase.
V	nabito polni župnijski dvorani, v kateri je bilo zares mnogo mladine, je nato stekla butika »Anarhist«, v katero so igralci položili veliko mero besed iz domačega narečja, da bi bila gledalcem čiim bolj umevna in lahko dostopna.
Poleg igre je bil na sporedu tuidi nastop pevskega zbora iz Stoblanka pod vodstvom domačega župnika Marija Lavrenčiča, po/d ravni govor je pa imel župnik Cencič iz Gornjega Trbilja. Med drugim je dejal: »Prvič v naši zgodovini sprejemamo tu v Spetru, središču naše Benečije, igralce Slovenskega gledališča iz Trsta. Sprejemamo jih z velikim navdušenjem in hvaležnostjo kot brate in sinove tistega slovenskega naroda, katerega zadnja in najmanjša vejica smo mi Benečani. Z vsem srcem jim kličemo: Dobrodošli v naši Benečiji, dobrodošli med nami!«
Cerkveno odlikovanje
Tržaški g. nadškof je imenoval g. Marijana Zivica, župnika v Bazovici, za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. Čestitamo!
POZIV NADŠKOFA JEGLIČA K MOLTVI ZA CERKVENO ZEDINJENJE
Da si pridobimo božje usmiljenje, moramo vsi s papežem vred veliko in nujno moliti. Sv. Ciril in Metod, ki ju časte in slave katoličani in naši ločeni bratje, naj bosta priprošnjika pri Bogu za veliko milost, naj bi prepad med nami prenehal. Pa tudi blaženo Bogorodico častimo in ljubimo vsi! Kaj pa sveta Bogorodica bolj želi, kakor da bi bili vsi združeni pri Njej in pri njenem božjem Sinu, ki nas je s svojo smrtjo na križu odrešil! Le prisrčno molimo! Mislim, da molitve ne bodo zastonj. S papežem pričakujmo tudi pri ločenih bratih močno in splošno gibanje za edinost vere in Cerkve. Bog naj na priprošnjo naših apostolov in preblažene božje Porodnice Marije te srečne čase kmalu priredi!«
V stiškem samostanu, na binkoštne praznike 1936.
Anton Bonaventura Jeglič, nadškof garelski
Svetišče Matere božje na Vejni nad Trstom, kjer imata apostola Slovanov sv. Ciril in Metod svoj oltar, ki vse obiskovalce spominja na dolžnost moliti za zedinjenje in podpirati ekumensko gibanje
tu mi je dal dovolj dola. Skoro pol leta sem žrtvoval zanj ves prosti čas. Snov je vzeta iz resničnega življenja in, če sem te prosil, da ga objaviš...«
»(Le počasi, sinko moj!« ga je prekinil oče. »Pa pusti tisto stvarco tu; ob priliki si jo bom ogledal!«
»To ni mogoče, oče, čimprej moraš prebrati ta roman!«
»Oho, kaj se pa tako mudi? Bodoči pesniki naj se kar s potrpežljivostjo oborožijo. Jo bodo še krvavo potrebovali. Rokopisi ležijo včasih po več tednov, predno ’ jih kdo vzame v roke, in to rokopisi od pravih pesnikov, ne pa od zelencev kakršen si ti!«
Beseda zelenec je spravila Mirka čisto iz tira.
»Oče, tako se me res ne smeš iznebiti. Dolge mesece sem se pošteno trudil. Bodi tako dober in kmalu preberi moje delo.«
Delo! si je mislil oče. Preveč skromen fant res ni. Baš zato mu je bil pa sin všeč, le da mu tega ni hotel pokazati.
»Pusti tisto stvarco tu in brž spat!«
Mirko je očeta poznal. Ce je tako govoril, potlej je resno mislil in se ni dal
omajati v svojih ukazih. Se dobro, da »frklje« niso mogle slišati, kako se godi človeku, ki »namerava svoj roman objaviti«.
Ko pa je Minko odšel, je oče vendarle vzel liste v roke. Bil je pač radoveden, kaj je sin napisal. Rokopis je obsegal 200 strani. Več jih Mirko pri najboljši volji ni zmašil skupaj. Oče Heller je malomarno prebiral prve strani. Ko pa je prebral prva poglavja in prišel do 50. strani, ga je »stvarca« le začela zanimati. Vsekakor je usoda Gretice Thom sina Mirka tako zanimala, da se je lotil tega dela. To je oče takoj spoznal.
Ne da bi se zavedel, je oče z vedno večjim zanimanjem bral ta prvi Mirkov »roman«. Opis prizora, kako so se starši in otrok v cirkusu spet spoznali, je bil tako živ, da je oče od začudenja kar zmajeval z glavo. Fant ima res nekaj pisateljskega talenta. Na noben način ne sme rokopisa meni nič, tebi nič vreči v koš. S tem bi fanta le užalil in mu vzel pogum. Na drugi strani bi pa rokopisa ne mogel dati kar tako v tisk. Bil bi preveč razvlečen. Seveda, Mirko je hotel
Za Teden edinosti med kristjani bo
v nedeljo, 21, januarja ob 16. uri v cerkvi sv. Vincencija v Trstu
VZHODNA LITURGIJA
v staroslovanskem jeziku. Po maši pa bo v župnijski dvorani
EKUMENSKA PRIREDITEV:
nastop ekumenskega okteta (vodi prof. Zorko Harej), govor o veličini krščanskega Vzhoda, prikaz bizantinskih ikon (skioptične slike), recitacije itd.
K udeležbi toplo vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
na vsak način napisati svojih 300 strani in zato je vsako malenkost razvlekel na dolgo in široko, da je s tem celotno dogajanje in dejanje postalo preveč dolgočasno. Pa je kljub temu le 200 strani napisal. Tudi je bilo celotno delo še nedozorelo, vendar pa je posebno njegov slog pokazal, da je fant zmožen kaj več kot bi mu za njegova lela prisodil. Duševno razdvojenost Monike je pač naslikal, kot si jo je sam mogel predstavljati in zato odstavki niso mogli biti preveč prepričljivi.
Vendar je oče v srcu sklenil, da rokopisa ne bo vrgel v koš. Fantu mora na vsak način pustiti veselje. Ko je vse to razmišljal, mu je kmalu padla v glavo misel, kako bi sinu pomagal.
Ko je drogi dan Mirko prišel iz šole, ga je oče slovesno povabil v svojo pisarno. Mirku je na poti od razburjenosti bilo srce prav do vratu.
»Kar sedi, sinko moj,« je začel gospod Heller.
Miiko se je nerodno usedel v naslonjač.
»Poslušaj, torej Mirko,« je nadaljeval oče. »Potrudil sem se in sem tvoje delo...«
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. januarja 1968
Nedelja: Prvi: 10.30 Verske novice. 11.00 Sv. maša. 21.00 Moje ječe, nadaljevanje. — Drugi. 21.15 Glasbena oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Pod velikim nebom, ameriški \vest film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Pravi razlog, drama. — Drugi: 21.15 Proti bodočnosti. 22.15 Pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Povratek na jug, serijska oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Sin jeze, amer. film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Milva pripoveduje.
Širite »Katoliški glas"
22.00	Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Jaz, primitivec, dokumentarij. 22.15 Kronika iz gledališkega sveta.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Marianov molk, serijski film. — Drugi: 21.15 Maršal pripoveduje, nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 19.35 Nedeljska misel. 21.00 Pestra glasbena oddaja. — Dragi: 21.15 Umetnost na grmadi, dokumentarij. 22.00 Kapitanova hči, ponovitev.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. januarja 1968 Nedelja: 9.20 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Borisa Franka in Jožeta Kre-žeta. 10.40 Hrestač - mladinski balet. 11.25 Francoski film za otroke. 13.00 Kitzbuhel: Slalom za moške - prenos. 15.45 Smučarska Fis-a tekmovanja na Pohorju - reportaža. 17.00 20 milijonov - iz cikla Človek s kamero. 19.10 Bonanza - serijski film.
Ponedeljek: 17.30 Popotovanje po Aziji -serijski film. 20.35 Duško Roksandič: Odločitev - TV drama.
Torek: 18.25 Razlike med slovenskimi narečji. 20.10 Vlak, ki pelje v Yumo - amer. celovečerni film.
Sreda: 21.35 Zadnji dan, prvi dan - serijski iilm. 22.05 Hockey Jugoslavija : ZR Nemčija.
Četrtek: 18.20 Zbor Vasilij Mirk iz Kon-tovela-Proseka - iz cikla Naši zbori. 21.35 The Golden Gate Ouartet - 11. del.
Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 19.05 Pesmi in pisma iz varšavskega geta - vzh. nemški film. 20.35 Poročna obleka - poljski celovečerni film. Sobota: 21.50 Gideon - serijski film.
★
VATIKANSKI RADIO
V	SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47. 4138 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 4138. 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 1130.
Naslov: Radio Vatieana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje • Vaticano.
Hvala Bogu! Zdaj ni več rekel »tista sitvarca«, zdaj je rekel »tvoje delo«... Njegove pesniške prsi so se začele širiti v ponosu...
»...in sem tvoje delo že sinoči prebral. Kot roman je neuporabno.«
»Oče!« Mirko je zlezel čisto vase. Ponos mu je upadel.
»Le mirno me poslušaj! Na noben način ne smeš postati kak pisun ali mazač črnila, ampak pisatelj. Ta tvoja zamisel tu ni nikakor slaba. Se enkrat se lepo usedi za mizo in napravi iz "te stvarce" — Mirka je kar srce zabolelo — kratko novelo, morda kakih 20 strani dolgo. Lahko pišeš kar na moj pisalni stroj, za to delo ti ga rad dovolim. Potem bom že videl, če se bo dala tvoja pripovest uporabiti v nedeljski prilogi.«
Mirko je s sklonjeno glavo obsedel. Padec iz nebes krasnih romanov' na navadna tla pri povesti za nedeljsko prilogo ga je docela omamil. Vendar mu je bila nedeljska priloga ljubša kot pa sramota pred »frkljami«, če bi sploh ne bilo nič tiskanega. Oče si je njegov molk drugače razlagal.	(se nadaljuje)
Stran 4
PoS
now§c
Goriški nadškof obiska] slovenski zavod
V	nedeljo, 14. t. m. je go riški nadškof msgr. Cocolin ustregel želji vodstva slovenskega vzgojnega zavoda sv. Družine v ulici don Bosco 66 v Gorici ter opravil v njem svoj nadpast&rslki obisk.
Pri vratih kapele sita ga sprejela predsednik upravnega zavod-skega odbora msgr. dr. Franc Močnik in hišni duhovnik g. Jože Jurak. G. nadškof je opravil sv. mašo v slovenskem jeziku ter v njem tudi spregovoril po evangeliju. Beseda mu je tekla zelo prijetno in gladko. Poleg hišnih gojencev' in gojenk je bilo prisotnih mnogo Slovencev iz okolice zavoda. Zbor gojenk in sester je ob harmonijski spremljavi prof. Lojzke Bratuževe vso pobožnost še povzdignil.
Po sv. maši si je g. nadškof ogledal vse zavodske prostore. Lahko je spoznal, da so potrebe hiše velike, nekatere neodložljive in da bo zato vsak koralk, ki ga bo zastavil v korist zavoda, pomenil veliko pomoč za tiste, ki se trudijo, da zavod živi in se razvija.
Recital B. Verdonikove v Kat. domu
V	nedeljo, 14. t. m. je Slov. kat. akad. društvo pripravila gariški javnosti izreden večer: recital ge. Branke Verdenikove, čla-
KINO DVORANA »ŠTANDREŽ«
V	nedeljo, 21. januarja ob 19.30 se bo predvajal svetovno znani film
»QUO VADIŠ«
povzet iz zgodovine prvih kristjanov.
nice reškega gledališča. Vardonikova je ob sodelovanju Aleksija Pregarca, Člana gledališča v Novi Gorici, nastopila s Cankarjevo Gospo Judit. Za Kat. dom je bil to povsem nov in izreden kulturni dogodek, ki je udeležencem večera nudil popoln in čist umetniški užitek. Cankarjeva delo je v odličnem in visoko umetniškem podajanju Verdonikove zaživelo v vsem svojem bogastvu. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili izvajanju umetnice in jo ob koncu nagradili z navdušenimi aplavzi. Nekateri, zlasti mladi, ki jih je bilo kar lepo število, so se po prireditvi zgrnili okoli nje in se z njo zadržali v prisrčnem razgovoru.
Na žailost se pa vabilu SKAD-a niso odzvali premnogi naiši izobraženci. Pogrešali srno predvsem profesorje in učitelje. Iz-gleda, da naših vzgojiteljev (razen redkih izjem) tovrstne prireditve sploh ne zanimajo. Ob taki priliki se marsikdo upravičeno sprašuje: kje so naši izobraženci, kaj jih pravzaprav zanima? Ne bomo tu iskali odgovora na ta vprašanja, vendar smo to zabeležili, ker se nam zdi, da ne bi bilo prav o tem molčati.
SKAD-u izrekamo priznanje za lepo in nadvse posrečeno zamisel ter želimo, da bi nam posredovalo še velilko takih in podobnih večerov7.
1. b. »Pepelka« tudi v Gorici
Končno so pridni igralci Slovenskega gledališča iz Trsita prišli tudi v Gorico, da razveselijo stare in mlade s svojo pravljično igro »Pepelka •.
V	ponedeljek so nastopih v Katol. domu
SKPD »F. B. SEDEJ« — ŠTEVERJAN
; vabi na tretji
KULTURNI VEČER
v soboto 20. t. m. ob 20.30 na Križišču. Posvečen bo poljskemu pisatelju Sien-kievviczu. Vstop samo z vabili, ki jih imajo na razpolago Humar Mirko, Hlode Edvard in Terpin Marijan.
kar dvakrat: popoldne predvsem' za šolsko mladino, zvečer pa bolj za odrasle. Ni treba posebej poudariti, da je nastop teh igralcev za občinstvo vedno velik umetniški užitek. Tudi to pot niso razočarali. Zlasti sta osvojiti mlada in stara srca s svojo naravnostjo in prisrčnostjo Pepelka in Rezika, debelušni Marcipanček pa prav talko,
Takih prireditev si še ždimo. Otroci doživijo svoj pravljični svet, se navdušijo /.a krepost (ki v teh vrstah iger vedno zmaga) in povežejo med seboj, odrasli pa vedno znova začutijo, kako lepa je skrbno izgovorjena slovenska beseda in kako prijetna je, biti pod streho Doma, kjer vse izžareva našo domačnost in našega duha.
Štandrež
Nedeljska veselica v župnijski dvorani je zadovoljivo potekla. Kljub slabemu vremenu se je zbralo polno občinstva. Veselico je otvoril domači mešani zbor in ubrano zapel tri umetne pesmi. Nato je skupina mladih igralcev prikazala enodejanko »Kje je meja«. Čeprav je večina igralcev prvič nastopila na odru, so kljub temu igro uspelo odigrali in zadovoljili občinstvo. Nato je vaški ansambel »Dom« zaigral vrsto modernih melodij, med katerimi sta zlasti želi odobravanje pesem črnca John Brow-na in valček iz filma Doktor Živago. Za zaključek je bila še šaloigra »Zamorec«. Veseli mladi igralci so z njo mudili občinstvu obilo zabave in smeha.
Umrla je Frančiška 2igon
Pretekli petek smo v Gorici pokopali dobro krščansko mater Frančiško Žigon, roj. Tušar. Pokojnica je bila doma iz Mirna. Zaradi dela se je že pred drugo svetovno vojno preselila z možem in družino v Gorico, kjer je na Starem trgu prodajala čevlje. Družina je bila velika, saj se je rodilo devetero otrok, od katerih je še sedem hčera živih, zaslužka je pa bilo malo. Zato je pokojna poznala mizerijo in pomanjkanje. Pa je kljub te-mu z živo vero vse prestala in lepo vzgojila svoje otroke. Ko se je ustanovila v Marijini družbi skupina za žene, je bila med prvimi, ki se je vanjo priglasila. Zadnja leta jo je mučila sladkorna in arterioskleroza. Končno jo je Bog poklical k ser bi, staro 70 let.
Bog ji daj večni pokoj. Njenim hčeram in ostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Oscar Wilde
KAKO VAŽNO JE BITI RESEN
(komedija v treh dejanjih)
j PONOVITVE: v sredo, 17. januarja ob | 20. uri; v četertek, 18. januarja ob 21. uri; v nedeljo, 21. januarja ob 16. uri; v ponedeljek, 22. januarja ob 21. uri; j v nedeljo, dne 28. januarja ob 16. uri. j
V	soboto, 20. januarja 1968 ob 17. uri
Marija Holkova
»PEPELKA«
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Prodaja vstopnic za predstave t' Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih sasmo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Števerjan
Ob prehodu iz starega v novo leto si želijo prebivalci števerjanske občine več stvari: da bi bila čimprej asfaltirana cer sta čez Oslavje; da bi cesta iz Grojne do Bukovja dobila novo asfaltno prevleko, ker je sedanja že dotrajana; pa da bi se premaknila zadeva občinskega tajnika. Dosedanji tajnik italijanskega porekla Primo Cresta, ki je služboval tudi v Sovodnjah, je bil namreč prestavljen v Staranzano. Oba župana, iz Sovodenj im števerjana, sta posredovaila pri goriškem prefektu, naj bi bil novi tajnik taka oseba, ki dobro obvlada slovenščino. Prefekt je odgo-
voril, da je v načelu za to, samo da bo kandidat imel pravno ali politično fakulteto.
Občinska uprava namerava namestiti okrog 150' neonskih žarnic po raznih zaselkih, ki sestavljajo Števerjan. S tem v zvezi bo okrog devet milijonov lir stroškov. Tudi obstaja upanje, da bo v kratkem urejena v župnijiskem domu ob cerkvi mala dvorana za nastope in društvene vaje, ki je že res nujno potrebna.
Na Bukovju je nedavno slavilo 40-letnieo obstoja trgovska podjetje Terpin, ki se je zadnje čase popolnoma moderniziralo in zelo razširilo svoje prostore. Razpolaga s samopostrežno trgovino ter z veliko zalo* go kmetijskih strojev, ki jih zlasti Slovenci onstran meje mnogo pokupijo. Dne 30. novembra lani je domači g. župnik Oskar Simčič novo zgrajene prostore blagoslovil s prošnjo do Boga, da bi bili v službi sočlovelka in vir zdravega blagostanja za vse, ki jih uporabljajo.
Protosinhrotron in Slovenci
V	članku pod tem naslovom, ki ga je objavil Katoliški glas od preteklega tedna, beri pravilno:
1. V začetek petega odstavka prvega stolpca na drugi strani: »Zdaj se je oglasil še tržaški provincialni tajnik krščanske demokracije...«
2. Ob koncu četrteka odstavka drugega stolpca na drugi strani: »... da ne pride do umetnega spreminjanja italijanskega značaja dežele.«
3. Zadnji stavek drugega stolpca na drugi strani: »Ona se za naše pravice in za naš obstanek niti ne zmeni.«
HiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiMmiiiiiiiniiiiimiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiNiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiinmiMiiitmiiiiiiiiNiMiiiiiiiiiiiiiimimiiMiiii!
Dve novi »Knjižici«
V	Ljubljani sta izšli dve novi knjižici, ki sta sedaj na razpolago tudi na Primorskem: »POROKA« in »TAIZE«. Obe knjižici je napisal Fr. Mihelčič SDB. Naslova dobro zadeneta vsebino: »POROKA« je namenjena novoporočencem in vsem mladim odraslim ljudem, kalkor tudi in še zlasti staršem in vzgojiteljem; tem zadnjim predvsem zato, da znajo takšno koristno stanovsko knjižico dati v roke mladim ljudem, ki jo potrebujejo. Ne bo to-lika res, da mladi nič resnega ne berejo; bolj res pa je, da mi starejši nad mladino dvomimo in večkrat samo svojo osebno lenobo zagovarjamo. Tolika darov si dajemo ob godovih in drugih dnevih. Zakaj ne bi mladim z lepo besedo podarili tudi lepo knjižico samo za 50 lir?! Prva izdaja knjižice »Porokam je že pošla. Sedaj sa pripravlja nova izdaja. Gotovo v tako drobni knjižici ni vsega, kar si želimo. Sedaj je čas, povejte, kaj naj se doda, kaj naj se popravi. »Knjižice« hočejo biti vsem rojakom dobre volje le v pomoč in korist.
Druga knjižica je »TAIZE«. Čuden naslov, ki pa ga večina že razume, saj se toliko piše in govori o zbližanju vseh krščanskih veroizpovedi. V kraju Taize na Holandskem živijo protestantski kristjani, ki veliko molijo, trpijo in delajo za eno Gospodovo Cerkev. Knjižica je izredno zar nimiiva napisana in bo lepo branje za molitveno ekumensko osmino, ki je pred vrati.
Cena vsake knjižice je le 50 lir. Dobite
jih pri cerkvah, v knjigarni Fortunato v Trstu in v Kat. knjigami v Gorici. Uprava »Knjižic« za Primorska je vedno v Ma-rijanišču na Opčinah. Novi dve koristni knjižici lepo priporočamo.
V	Marijinem domu v Rojanu
bo v nedeljo, 21. januarja govoril ob dokumentarnih filmih in skioptičnih slikali o svojem
MISIJONSKEM DELOVANJU
V	BRAZILIJI
p. Damiano Cordi
RAZNO
Pomanjkljiva proizvodnja govejega mesa v Italiji
Življenjska raven v Italiji se stalno dviga in z njo se veča tudi potrošnja mesa. Še leta 1963 je bilo porabljeno na prebivalca 34yl kg, leta 1966 pa že 38,9 kg in za leto 1971 računajo kar 44,4 kg letne potrošnje raznega mesa. Od tega menijo, da je polovica govejega mesa.
Sedanja proizvodnja goveje živine ne krije niti polovice potrošnje tako, da mora polovica govejega mesa priti iz drugih držav. Pa to še rti vse. Za živino, ki jo priredijo doma, pridelajo komaj polovico krme, dočirn je treba ostalo polovico uvažati v obliki koruze in drugih žitaric. To stanje že nekaj let vedno huje bremeni državni proračun. O teim so govorili na nedavnem sestanku živinorejskih strokovnjakov v Bologni, na katerem so sklenili, da bodo morali povečati propagando za večje pridelovanje krme na domačih tleh. Kljub temu pa ostanejo potrebe tolikšne, da bo Italija ostala — verjetno za vedno — močan uvoznik raznega mesa.
Previdni indijski kardinal
Indijski kardinal Gracias je povabil vse inozemske misijonske družbe in ustanove, naj lastnino prepišejo na člane družb, ki imajo indijsko državljanstvo. Povabil jih je tudi, naj za vodstvena mesta s posebnimi tečaji usposobijo domačine. Kardinal Gracias hoče preprečiti, da ne bi državni ukrepi proti tujim misijonarjem, ki so na vidiku, povzročili Cerkvi in misijonskemu delu preveliko škode.
/K RADIO
TRST A
Spored od 21. do 27. januarja 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Poslednji Mohikanec«. Tretji del: »V oblasti Huronov«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. 14.30 Sedem dni v svetu. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Voditelji«. Drama v dveh delih. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štoblanku. 22.10 Kvartet Bo-rodin iz Moskve.
Ponedeljek: 12.10 Pomenek s poslušav-karni. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo). 18.00 Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta. 18.30 Iz Beethovnovega in Schonbergovega opusa.
20.50 Pripovedniki naše dežele: Danijela Nedoh: »V svetu sreče«. 22.00 Pol ure popevk. 22.30 Sopranistka Nada Zrimšek, pri klavirju Janko Šetinc.
Torek: 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štoblanku. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (2) »Stari vek«.
17.50 Poje vokalni duo Kos-Pertot ob spremljavi tria Oskarja Kjudra. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 Franco Al-fano. »Cyrano de Bergerac«, opera v štirih dejanjih in petih slikah.
Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Viktor Bežek«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo D. Lovrečiča. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Junaške in junaško-komične pesnitve«. 18.30 Bruno Cervenca: Koncert za violino in orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Pokojni Piero«. Komedija v treh dejanjih.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Zbor »Ljubljanski Zvem«. 18.30 Godalni orkester »Tiibingen Solisten« s sodelovanjem violinista R. Kolbleja. 19.10 Novele 20. stoletja: Ivan Tavčar: »Gospa Amalija«. 20.35 Gospodarstvo in dela. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz starih časov, pripravil dr. Lojze Tul. 15.00 Glasbena oddaja za mladino.
16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. Dvanajsta oddaja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Silvan Kerševan: »Razvoj gospodarskih panog v Posočju v zadnjih sto letih«. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Operetne melodije. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo D. Lovrečiča. 21.20 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna.
ZA KMETOVALCE
Brezplačna močna krmila
Kmetijsko nadzomištvo v Trstu je za svoje območje razdelilo 1500 stotov močnih krmil, ki jih bodo živinorejci prejeli brezplačno kot pomoč za škodo po lanski suši. Z ozirom na denarna sredstva ki jih je dala deželna uprava, bo razdeljeno 50 kg močnega krmila Sole tipa B na vsako kravo molznico. Zadevna nakazila bodo dostavljena na dom. Živinorejci iz nabre-žinske občine (razen Trnovce) prevzamejo nakazano močno krmo v skladišču kmetijskega konzorcija v Romkah; dočim živinorejci iz ostalih občin in Trnovce pa dvignejo krmo v skladišču kmetijskega konzorcija v Trstu, v ulici Milano nasproti pošte. Krma je pripravljena v papirnatih vrečah po 50 kg. Razdeljevanje traja od
11.	januarja do 7. februarja.
Močno krmo Sole B za krave molznice naši kmetje že poznajo. Sestavljena je iz koruze, oljne repice, riževih plev, rožičeve moke, ječmena, melase, beljakovinskega koncentrata, apnenca, živinske soli, otrobov, laškega oreška, večne detelje, kostne moke in uree ali sečnine. Vse sestavine so drobno zmlete. Najvažnejši del so beljakovine, katerih je 18 odstotkov. Novost v tej mešanici je sečnina, ki je sicer močno dušično gnojilo; vendar primešana krmi v malih količinah služi organizmu kot surovina za izgradnjo beljakovin.
Omenjena krmila se poklada kravam molznicam kot dodatek k običajni krmi. Tvrdka svetuje sledečo količine: za dnevno proizvodnjo 10 litrov mleka 2 kg kr-
MARIJINA DRUŽBA V TRSTU v ulici Risorta 3
priredi v nedeljo, 21. januarja ob 18f‘; igro v treh dejanjih Franca Marija1
»PREMAGANA«
VABLJENI!
mila; za vsake nadaljnje tri litre mlel pa 1 kg krmila več. Seveda pri tem1 odpi vsaka druga močna krma kot so otrd moka, žito itd. Močno krmo poklad suho ali rahlo ovlaženo kot predjed, dobi 2 kg, damo 1 kg zjutraj in 1 kg zv< čer. Večje dnevne količine pa razdelim na tri obroke,
Ker je navedena mešanica sestavljen1 iz kvarljivih snovi, je treba vreče hranit v suham proštom in na lesenih deskal ki naj bodo malce dvignjene.
INŽ. JANKO KOŠ«
Le
OSVESTILA
Ura molitve za zedinjenje. V nedelj« 21. t. m. bo od 15. do 16. ure v cerki sv. Ignacija na Travniku ura molitve i zedinjenje kristjanov'. Vabljeni vsi vernik
Slovensko katoliško akademsko društv (SKAD) v Gorici vljudno vabi na predi vanja o sodobni slovenski zgodovini, J bodo v prostorih Katoliškega doma. Prv< predavanje: »Politični, kulturni in narod» položaj Slovencev med svetovnima vojni ma« bo v četrtek, 25. januarja ob 20J Predaval bo prof. Maks šah.
Potni listi v Italiji. Od 1. januarja 196* velja italijanski potni list za dobo petil let. Vsako leto je treba plačati takso 1.0$ lir (do sedaj 2.000). Ko se prosi za potit list ali za njega obnovo, je treba priložit družinski stalež (stato di famiglia). Otr» ci do 16. leta so lahko vpisani na potnetf listu staršev, do desetega leta pa ni trebna zanje fotografija.
DAROVI :
Za Marijin dom v Trstu: Namesto cvetja na grob pok. Franceta Slama darujejo po 10.000 lir družine: Slama, Benčič Čepar.
Za Vincencij evo konferenco v RpjanU
družina Zini v spomin pok. Karla Ban delli 5.000 lir; ista družina ob 20. obletnih smrti Josipa Zini 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina C&'
chi v počastitev spomina pok. Milene Kuret in pok. Karla Bandelj 5.000 lir.
Prispevki za škedenjski Dom v mesec11 decembru 1967: Skupni prispevki 57.50® lir, med temi redni prispevki pevskeg® zbora; N. N. 17.000; N. N. 16.500; posebfl' prispevki 10.500; ga. Marija Costa 10.000; ga. M. Vidic 10.000; družina Hlača 10.000 Fonda 5.000; ga. Angela Drole 5.000; P Bruna Sancin v spomin svojih pokojni 5.000; ga. Marija Vouk 5.000; R. Crevattf 5.000; N. N. 5.000; družina Cač 5.000; Mauf' 3.000; Cetin 3.000; N. N. 2.000; Pavleti 1.500; Roža Gulič 2.000; po 1.000 lir so darovali: Purič, Opara, Ota, Kosič, De Mar' chi ter drugi.
Za Zavod sv. Družine. V počastitev sp41” mina g. Jožeta Vidmarja, družina l'a Gallassi iz Gorice 2.000 lir; ista namest0 cvetja na grob Ivana Cotiča 3.000 l>r’ Frančiška Malfatti ob deseti obletnici m0' ževe smrti 1.000 lir; knjigarna Fortuna1 iz Trsta namesto cvetja na grob pok. ifl^ Josipa Rustja 10.000 lir
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; Marini Milka 2.000; družina Vrtovec 10.000; Cei Jožef 500; B. J. v spomin pok. g. JožeW Vidmarja 5.000; N. N. 1.000; N. N. l.OOft N. N. 1.000; N. N. 1.000. N. N. 1.000; N. N-5.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; Bornih Karel, U.S.A. 12.300; N. N. 20.000; N. ^ 5.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000; K. ^ 4.000; V. T. 5.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000: Marijina družba 10.000; N. N. 2.000; N. ^ 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Brernec Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N-N. 5.400; N. N. 2.000.
Za Alojzijevišče: V spomin pok. Matild’ Kristančič, družina Frandolič iz Doberd0' ba 3.000; namesto cvetja ne grob inž. ^ sipa Rustja knjigarna Fortunat iz Trs1*1
10.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog lur vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi
trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več ^
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč*1* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
i
E
Ma
mis
Prv
naj
Ijei
Inc
E
pri
Ule
ie
slo
Izpi
del
rod
B
zna
bai
sed
Pot
Po\
saj
U
B
l>0f
ie dul II t\ Pri Vse E Pri
ttti
gre
nis
krš
duš
ie
sta
Ugi
>nd
riši
nik
vZg
to.
Slo
hoi
bre
•jal
Pis
1
lai
ške U ki Pri ■li e
Gr<
sl&
ttei
Vse
Slo
Je,
1
ki
Up
Pr;
na]
da
1
Jut
tlio
^j
bil
inc
Slo
V
sed
spi
Vei
žel
Hej
I
Ul,
(lO!
V6(
>Uj
«io
koi