likala veak ietrtek. Ceoa mu |e
IK aa lato. (Za MemCIJo 1KM», ■a Ameriko la druge tuj« drla** 4 K tO v.) — Bplel In doplal •• po-llllBlo i Urednlltvu „Domol|ubau, Ijubljana, Kopitarjeve ulic* Itn. I. Harolaloa. reklamacije In Inaeratl pai Upravalltva „Domol|ubaM. LJablJaaa. Kopitarja*« allee It. I.
SLOVENSKEMU LJU&STVU V PODUK IH ZABAVO.
I a Krati ■• eprcjemajo po «1» I deClb canabi Enoatopna petltvreta | (ieatlaa nDomolJuboveu ilrln« t« mul etane la enkrat 30 v. Pri veli kratnem objavljanju primeren p> paat po dogovoru. Poeameaii. Itevllke aa prodajajo po 10 *. Č* koval promet poltno-hranllnienegt arada Itev. 824.707. -
Štev. 9.	V LJaHllonl dne 28 febraarjo 1901	UtO XX.
Volivci, pozor!
Volitve za državni zbor ie vlada razpisala dne 19. svečana in se bodo vršile v torek, dne 14. maja, potrebne ožje volitve pa v četrtek, dne 23. maja. Sicer smo svoj čas obširno pisali o zakonih, s katerimi se uvede novi red za volitev ter določijo kazni v varstvo volivne in zborovalne prostosti, vendar podamo še skupen pregled teh zakonov v poduk županom, članom volivnih komisij in volivcem sploh.
Bodoča poslanska zbornica bode štela 516 članov; od teh jih dobi Kranjska 12. Novi volivni okraji, ki bodo volili po enega poslanca, so:
1.	Mesto Ljubljana.
2.	Sodni okraj ljubljanska okolica.
3.	Sodni okraji Radovljica, Kranjska gora, Tržič.
4.	Sodna okraja Kranj in Skofja Loka.
5.	Sodna okraja Kamnik in Brdo.
6.	Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica.
7.	Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož.
8.	Sodni okraji Litija. Višnja gora. Radeče.
9.	Sodni okraji Krško. Kostanjevica, Mokronog, Trebnje.	.
10.	Sodni okraji Vel. Lašče, Ribnica, Zu-žemperk brez selške občine Smuka in iz kočevskega sodnega okraja občine Banja Loka, Para in Osilnica.
11.	Sodni okraji Metlika. Rudolfovo brez občin Poljanice in Cermošnjice, Črnomelj brez občine Planina.
12.	Sodni okraji Kočevje brez občin v desetem volivnem okraju, dalje občine Poljanice, Cermošnjice, Planina in Smuka.
Kdo sme voliti?
Voliti državnega poslanca sme:
1.	Kdor je avstrijski državljan, to je, kdor ima v Avstriji domovinsko pravico.
2.	Kdor je moškega spola. Ženske ne smejo voliti, ne osebno, ne po zastopniku.
3.	Kdor je bil isti dan, ko so bile volitve razpisane, najmanj 24 let star.
4.	Kdor je v občini, kjer hoče voliti, isti dan, ko so bile volitve razpisane, bival vsaj eno leto. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti.
5.	Kdor po zakonu ni izključen od volivne pravice.
Kdo pa je izključen?
Po § 8. volivnega reda so izvzeti, da ne smejo voliti:
1.	Vojaki, ki služijo. Kdor je na orožni vaji. sme biti voljen, toda voliti ne sme.
2.	Osebe, ki imajo varuha ali so pod ku-ratelo. Ako je n. pr. sodnija koga zaradi za-pravljivosti postavila pod varuštvo ali kura-telo, nima pravice voliti, četudi Je 24 let star, avstrijski državljan In biva nad eno leto v občini.
3.	Osebe,ki uživajo preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali se vzdržujejo v zavodih za uboge, ki so v zadnjem letu pred volitvami uživale preskrbo ubogih in sploh osebe (beračO.ki se preživljajo ob javni dobrotlji-vosti. Pod to točko pa ne spadajo: Podpore iz bolniških blagajn, rente za nezgode, starost in onemoglost,dohodki invalidov, oproščenle šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi, ustanove ali podpore vsled ognja, toče, povodnj! Itd.
4.	Osebe o katerih Imovini je razglaSen konkurz. dokler ta ni končan.
5.	Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenia, golitifije, oderuštva in podobnih delanj. Kdor je bil torej obsojen zaradi kakega hudodelstva
ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj ko pet let, še pet po prestani kazni nima pravice voliti; kdor pa je dobil pet ali več let, dobi volivno pravico šele čez deset let.
Kdor je bil kaznovan zaradi podlega prestopka (goljufije, tatvine itd.), dobi volivno pravico čez tri leta po prestani kazni.
Kdor pa ie bil kaznovan radi prestopka proti varnosti časti, radi tepeža, prepovedane vožnje, žalitve straže itd., sploh ne izgubi volivne pravice.
6.	Osebe, ki so bile kaznovane no bram-benem zakonu, tri leta ne smejo voliti. Tisti torej, ki pobegnejo pred vojaško službo, ki se nalašč poškodujejo, da niso zmožni za vojaško službo.
7.	Osebe, ki so pod noliciiskim nadzorstvom ali v prisilni delavnici. Tri leta potem ko preneha policijsko nadzorstvo ali so bili izpuščeni iz prisilne delavnice, zopet dobe volivno pravico.
8.	Osebe, katerim Je sodnija vzela očetovsko oblast nad otroci, dokler so otroci pod tujim varstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi.
9.	Osebe, ki so se pregrešile zoper zakon o varstvu volivne svobode. O tem zakonu govorimo pozneje.
Vendar pa tudi isti volivec, ki ima sicer vse posroie za volivno nravico. ne more in ne sme voliti, ako je izpuščen v volivnem imeniku. Zato naj vsakdo- pogleda v volivni Imenik. če Je vpisan. Ako ni. zahteva nai svoj vpis še o pravem času.
Vsakdo more le osebno voliti: pooblastila so neveljavna. Vsak volivec ima en sam glas.
Kle se voli?
Vsakdo voli v isti občini, v kateri je vsaj ž« eno leto stalno bival do dne, ko je bila
volitev razpisana, torej do 19. svečana 1907. Kdor pa je imel v tem letu več bivališč, sme voliti v tisti občini, kjer ima kako javno službo (n. pr. profesor, ki poučuje v mestu, stanuje pa izven mesta) ali kjer izvršuje svoj stanovski posel (n. pr. obrtnik) ali, če se tudi ta določba ne more uporabiti, kjer Je imel v tem času glavno bivališče. Ce pa se tudi te določbe ne morejo uporabiti, more si volivec sam izbrati občino, kjer biva in kjer hoče tudi voliti.
Ali mora vsakdo voliti?
Zakon določa, da sme deželni zbor skleniti, da mora vsak volivec tudi v resnici voliti. sicer bi bil kaznovan. Doslej pa še noben deželni zbor, koder bivajo Slovenci, nI sklenil volivne dolžnosti. Vendar pa že vest veže vsakega krščanskega, slovenskega volivca, da se udeleži volitve In ne Izgovarja s praznimi izgovori.
Kdai se voli?
Voli se povsod na en dan. O dnevu in času volitve se ob\estlJo volivci po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in na voliščih. Kakor smo že omenili, bodo letos povsod volitve 14. maja. Le za Galicijo in Dalmacijo veljajo druge določbe.
Volivskl imeniki.
V vsaki občini mora župan vse volivce zapisati v volivne imenike po abecednem redu, njih posel ali stan In pa stanovanje.
Vsak župan mora napraviti vsaj dva volivna imenika. Pn izvod ostane tudi po volitvi pri županu, kler ga sme vsak čas vsakdo vpogledati in iz njega tudi delati izpiske. Ta nova določba je jako važna, ker nosamc7"e politične stranke se more'0 vsak čas poučiti o številu in razmerju volivcev v dotični občini.
Kai mora župan storiti?
Ko je župan sostavil vsaj dva enaka volivna imenika, mora oba poslati svojemu okr. rlavarstvu. magistrat glavnega mesta pa deželni vladi.
Okrajno glavarstvo, oziroma deželna vlada popravi mogoče nepravilnosti ali napake v Imenikih in potem vrne izvod županu nazai. Župan mora sedaj razpoložiti imenik štirina'st dni v občinski pisarni, obenem na razglasiti v vseh katastralnih občinah dan, ko se je imenik razgrnil, in pa ure. ko more vsakdo skozi teh štirinajst dni nogledati v imenik ter si Iz nieea delati.zapiske. V imenik pa sme pogledati vsakdo, ali je volivec v dotični občini ali ne.
Nepravilnosti v imeniku.
Dvojne nepravilnosti so mogoče v volivnih imenikih. Ali so izpuščene osebe, ki itnalo pravico voliti: ali pa so vpisane v imeniku »•sebe, ki nimajo volivne pravice. V obeh slučajih sme vsak volivni upravičenec dotične skupine pismeno ali ustno zahtevati pri županstvu,da se imenik popravi. Kdor je torej prepričan, da sme voliti, pa je izpuščen iz imenika, more pri županu vložiti pismeno ali ustno pritožbo ali reklamacijo. Enako pritožbo more vložiti tudi za dfuge volivne upravičence. Vsakdo tudi lahko zahteva, da se črtajo iz imenika osebe, ki nimajo volivne pravice.
Kako se napravi reklamacija?
Kakor smo že rekli, pritožba ali reklamacija se napravi pri županu pismeno ali ustno, in sicer za vsak slučaj ali vsako osebo posebej. Ce se hoče kdo pritožiti, da sam ali drug volivni upravičenec ni vpisan v imeniku, mo-
ra se dokazati, da Je spolnil 24. leto, da je av-strijski državljan in da biva v občini najmnnl eno leto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloge v rcklainacijskem postopanju so koleka proste. Ako kdo reklamacl i ne priloži teh dokazil, more župan njegovo pritožbo kratko-nialb odbiti.
Ce je kak netipravičenec vpisan v imeniku, mora se povedati vzrok, zakaj naj se črta. Župan pa mora osebi, ki naj se črta iz imenika, dati priložnost, da v teku 24 ur Izreče svoje mnenje pri županstvu ali glavarstvu.
Kdaj se pritoži?
Pritožba aH reklamacije se vlagajo pri županstvu ali tudi pri glavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bilo v občini razglašeno, da je imenik razpoložen. V slučaju pa, da je vpisana v imenik oseba, ki je izgubila avstrijsko državljanstvo, ali iz drugih gori naštetih razlogov nima volivne pravice, mora jo okrajno glavarstvo še 24 ur pred volitvljo črtati Iz imenika in to naznaniti županu, da popravi tudi svoj imenik. Župan sam po preteku reklamacljske dobe ne sme popravljati imenika. Vse pritožbe ali reklamacije mora župan nalpoznele v treh dneh naznanltj glavarstvu. od katerega dobiva navodila. Ce okrai-no glavarstvo zavrne pritožbo, sme se v treh dneh napraviti priziv na deželno vlado. Proti odloku deželne vlade ni dovoljen priziv.
Vzorec pritožbe.
Županstvu na Vrhniki I
Gregor Mišmaš. star 26 let, rojen v Am-brtisu ter tudi tjekaj pristojen, bivam že poldrugo leto stalno na Vrhniki kot pomočnik pri slikarju g. Ogrlnu, kar dokazulejo priloženi rojstni in domovinski list ter izpričevalo mojega gospodarja. Ker imam torej pravico za volitev državnega poslanca v tem kra'u, prosim, da se me vpiše v volivni imenik in ta moja pritožba predloži tudi c. kr. okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico. — Na Vrhniki. dne 8. sušca 1907. — Gregor Mišmaš.
Ako je vpisan netipravičenec. glasila bi se pritožba:
Županstvu v Idriji!
Prcgledovaje volivni imenik občine idrijske sem zapazil, da Je vpisan med volivce tudi Jernač Kozoprsk. hlapec pri Slonu, ki pa nI avstrijski državljan in tudi ne biva še eno leto v Idri'i. Prosim torej, da se ta Kozoprsk izbriše iz Imenika. ~ Idrija .... — Miha Strošan.
Vzorec za priziv.
Ce se pritožbi ne ugodi, dopusten je priziv na deželno vlado tekom treh dni. Tako bi n. pr. gori imenovani Gregor Mišmaš napravil priziv tako-le:
C. kr. okr. glavarstvo za okolico ljubljansko
v Ljubljani.
S tamošnjim odlokom z dne 14. sušca t. 1. sc ni ugodilo moji pritožbi, da naj se me vpiše v volivni imenik vrhniške občine za državno-zborsko volitev. Proti temu odloku vlagam priziv
na c. kr. deželno vlado v. Ljubljani in se sklicujem na dokazila, ki sem jih priložil že pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo Ker sc iz teh dokazil razvidi, da sem upravičen voliti za državni zbor, naj sc moj priziv predloži c. kr. deželni vladi, ki naj blagovoli ugoditi temu prizivu.
Gregor Mišmaš.
Taki prizivi se morejo tudi ustno podati na zapisnik pri glavarstvu.
Kal dobi vsak volivec?
Vsak volivec, ki le vpisan v imenik, dobi od okrajnega glavarstva izkaznico ali |egiti. macijo in glasovnico. Na izkaznici je tekoča številka iz vollvnega imenika, ime in stauo-vališče volivca, kraj, dan in ura volitve.
Glasovnica mora imeti uradni pečat z opombo, da jc glasovnica neveljavna, ako nima uradnega pečata.
Glasovnice in izkaznice dostavi glavarstvo volivcem na dom po županstvu ali po pošti Ce bi se izgubila glasovnica ali izkaznice, more volivec drugo dobiti pri županstvu ali pri glavarstvu, na dan volitve pa pri vollvuem komisarju.
Ako se volivcem niso mogle dostaviti i kaznice in glasovnice vsaj 24 ur pred volitvljo, more se volivcem Javno razglasiti, kle se dobe še pred volitvljo.
Posebno Je treba paziti na izkaznice. Kdor nima izkaznice na dan volitve, ne more voliti. Pač pa more še na volišču dobiti glasovnico od vollvnega komisarja.
Tudi za morebitne ožje volitve veljajo Ic uradno Izdane Izkaznice in glasovnice.
Na dan volitve.
Vsak volivec naj gre na dan volitve ob določeni uri na volišče. Vzame naj seboj izkaznico In glasovnico. Na glasovnico naj že doma zapiše krstno in družinsko ime tistega, ki ga hoče voliti za poslanca, dalje njegov poklic ali stan in bivališče. Ce pa ti je morda že kdo zapisal ime kandidata, ki ga nočeš voliti, potem prečrtaj to iine in zapiši tistega, ki ga ti hočeš voliti.
Volitev komisije.
Volitev vodi v vsaki občini posebna komisija, ki šteje v občinah do 1000 duš pet članov, v več'lh pa sedem. Dva. oziroma tri člane komisije voli občinski odbor, ravno toliko pa volivni komisar, ki ga imenuje okrajno glavarstvo, že izbrani udje potem voliio petega, oziroma sedmega člana. Ako se udle tudi v drugič ne zediniio za petega, oziroma sedmega člana, imenuje ga komisar.
Udje komisije potem izmed svoje srede z večino glasov izvolijo predsednika, ki votli volitev. Pri enakosti glasov odloči žreb.
Pravice komisije.
Tako sestavljena komisija prevzame vo-livski imenik in glasovni vpisnik. Najprvo volijo člani komisije. Nato se vrste volivci, ki imajo izkaznice. Komisija razsoja z večino glasov:
1.	Ce je dvomljivo, ali se glasi izkaznica na pravega volivca.
2.	Ce je dvomljivo, ali je oddani glas veljaven ali nc.
3.	Ce kdo navzočih ugovarja proti volivni pravici kakega volivca.
Predsednik komisije glasuje le tedaj, če je na vsaki strani enako glasov. Volivni komisar pazi na mir in red pri volitvi, sicer pa sc ne sme vtikati v volitev. Ce komisar morda zapazi kako nepravilnost, more takoj ugovarjati; komisija pa precej odloči o tem ugovoru, preden se nadaljuje volitev.
Kako se glasuje?
Vsak volivec stopi pred komisijo ter najprvo izroči izkaznico predsedniku. Ta glasno prebere ime volivca, nato pa prevzame glasovnico in .io vrže v posodo neodprto, kakor mu jo je podal volivec, da nihče ne more či-tati na glasovnici zapisanega imena.
Ko je volivec oddal glasovnico, zabelezi se to v volivnemu imeniku v posebnem raz-
predelku, v glasovnlku pa se vpiše Ime volivca.
Volitev se začne in konča ob določeni uri. Tisti volivci pa. ki so prišli na volišče, še preden je pretekla določena ura, se ne smejo izključiti od glasovanja; isto velja za volivce, ki čakajo v čakalnici, ki jo določi komisija, ali pa neposredno pred voliščem.
Zaupniki.
Ce žele stranke, da imajo med volitvijo na volišču svoje zaupnike, morajo jih okrajnemu glavarstvu naznaniti, da izbere dva do pet, v večjih mestih do deset teh zaupnikov. Ti imajo pravico med volitvijo izjaviti volivni komisiji, če imajo o kakem volivcu dvome, ali ima pravico voliti ln ali je res tisti, ki je zapisžn na izkaznici. Te dvome in ugovore pa imajo pravico izražati tudi drugi navzoči volivci, toda predno Je volivec oddal svojo glasovnico.
Na volišču.
V prostor, kjer se voli, smejo le volivci, ki imajo izkaznice. Kdor je oddal glasovnico, mora takoj iz volivnega prostora, da ni gneče. Okrajno glavarstvo ali volivni komisar sme tudi odrediti, da se volivci le posamezno spuščajo v volivni prostor, če to zahteva red.
Agitacija prepovedana.
Med volitvijo je strogo prepovedana vsaka agitacija v volivnem prostoru, v poslopju, pa tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico določi glavarstvo.
Kako se konča volitev?
Ko je volitev končana, kar mora naznaniti predsednik, prične se štetie glasov ali skrutinij. To štetje glasov je tajno. V prostoru smejo biti le komisija, komisar, zapisnikar in oni zaupniki strank, ki jih je določilo glavarstvo.
Predno se prlčno šteti glasovi, mora predsednik premešati glasovnice v posodi. Nato en član komisije razgane vsako glasovnico posebej in izroči predsedniku, ki jo glasno prečita in pokaže tudi drugim članom komisije. Dva člana komisije pišeta vsak v svoj glasovni vpisnik glasove kandidatov. Končno podpišeo vsi zapisnik, ki se z vsemi vol. spisi zapečati ter izroči kot/risarju. ta pa ga pošlje komisarju glavne komftije.
Volivna svoboda.
Da se pokaže pri volitvah prava, svobodna volja volilcev, je d/žavni zbor sklenil še posebno postavo, ki naj bi strogo varovala svobodo volitev in shodov. Ze doslej so bila kaznjiva razna dejanja, ki so kršila prostost volitev za državni in deželni zbor, občinski in okrajni zastop. Nove določbe pa so še mnogo ostrejše, zato naj si jih volivci dobro zapomnijo, ker veljajo tudi za volitve v cestne odbore, šolske svete, bolniške blagajne Itd. Ako se bodo te določbe primerno izvrševale, potem bode zagotovljena čistost volitev. Pogoj kaznivosti raznih dejanj je zloben namen in trezen premislek. Strogo kaznjiva so naslednja dejanja:
Podkupovanje.
Ta pregrešek stori, kdor ponudi, obljubi ali podeli kak dobiček v denarju ali drugi imovini volivcu ali pa kaki tretji osebi, da ne voli ali da voli v gotovem smislu. Ako n. pr. kdo komu obljubi boljšo službo, posojilo ali sploh karkoli, da bi ta volil po njegovi volji, zakrivi pregrešek podkupovanja. Ta pregrešek se kaznuje s strogim zaporom enega do šest mesecev. Ravnotako pa more biti kaznovan tudi podkupljenec, ki je zahteval, sprejel ali si dal obljubiti kak dar ali dobiček.
Pijača.
Skoraj povsod se je udomačila razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabijo volivce v svoj tabor. Zato novi zakon strogo prepo-vedu e na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volivcem deliti pračo ali jedila. Ako se politična oblast prepriča, da se to dejanje more smatrati za podkupovanje, kaznuje prestopek z globo 10 do 200 kron.
Sila.
Kdor s silo nastopi proti kakemu volivcu ali njemu bližje stoječi osebi (starišem), z namenom. da se ne udeleži volitve ali da glasuje v gotovem smislu;
Kdor s tem namenom volivcu ali njegovim sorodnikom prizadene škodo na telesu, prostosti, časti, na premoženju ali dohodkih, oziroma kdor samo preti s takimi stvarmi;
Kdor volivcu ali njemu bližnji osebi z istim namenom zapreti ali stori drugo občutljivo škodo, n. pr. če delodaavec zapreti delavcem, da iih odpusti iz službe, ali če uradni predstojniki pritiskajo na podrejene uradnike, da volijo v gotovem smislu ali da ne gredo volit itd., vsi ti morejo biti kaznovani s strogim zaporom od enega do šest mesecev.
Istotako se strogo kaznuje, kdor neposredno po volitvah kakemu volivcu prizadene škodo, ker nI hotel voliti po njegovi volji.
Napačna poročila.
Kdor namenoma razširja kriva poročila o kraju in času volitve, da je kandidat odstopil ali umrl, ali sploh govori neresnico, da bi vplival na izid volitve, in sicer ob času, ko se volivci več ne morejo prepričati o resnici, kaznuje se z zaporom enega do treh mesecev.
Ponarejanje.
Kdor z namenom ponareja glasovanj in izid. kdor izročeno mu glasovnico napačno izpolni ali kdor voli s ponareieno ali prenagljeno volivno izkaznico, more dobiti eden do šest mesecev strogega zapora.
Volivna zabranltev.
Kdor si neopravičeno prilasti tujo izkaznico, glasovnico ali druga dokazila (rojstni, domovinski list, dokazilo o enoletnem bivanju v občini), kdor teh za volitev potrebnih listin ne izroči volivcem ali stori, da te listine pridejo v roke nepravim osebam, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev.
Ravnotako se kaznuje isti. ki tujo glasovnico samovoljno brez vednosti ali proti-volji volivca Izpolni ali ovira vol. upravičenca, da ne more oddati svojega glasu.
Neupravičena volitev.
Kdor s premislekom izvršn e vol. pravico kakega drugega četudi z njegovim dovoljenjem ali kdor provzroči ali dopusti, da kdo drugi voli v njegovem Imenu, kaznuje se z zaporom od enega do dveh mesecev.
Volivna onemogočba.
Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev vol. izida, odstrani, razmeče ali stori neporabne glasovnice, kaznuje se s strogim zaporom od enega do šest mesecev.
Prelomba volivne tajnosti.
Kdor s kakim nezakonitim sredstvom izve, kako je glasoval ta ali oni volivec, more dobiti teden do treh mesecev zapora. To bi se n. pr. zgodilo, ko bi član volivne komisije razgrnil glasovnico z namenom, da bi videl, koga kdo voli.
Oviranje kandidata.
Kdor komu zapreti ali prizadene zlo z namenom, da bi ga odvrnil od kandidature, kaznuje se z zaporom od enega do šest mesecev.
Zborovalna prostost.
Doslej se je večkrat dogajalo, da ie prišlo par hu skačev in kričačev na zborovaire z namenom, da s krikom in ropotom zabranijo volivni shod. Novi zakon ima jako stroge določbe v varstvo volivnih shodov in sploh zborovanj. Dotični paragraf se glasi:
Kdor sam ali z drugimi hoče zabranitl volivcem udeležiti se volivnega shoda ali sploh kakega zborovan a, kdor neupravičen vdere na tak shod, kdor prežene navzoče a!i kdor s silo prepreči odredbe oseb. ki so določene za vodstvo In red na shodu, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev: kdor pa s silo razbile shod, more dobiti tudi šest mesecev zapora.
Pa tudi isti. ki se nalašč udeleži kakega shoda, dasi ni upravičen ali povabPen. ali kdor se navzlic pozivu reditelia ali voditelja ne odstrani s shoda, more biti kaznovan z globo od 10 do 200 kron.
Poštena azltaclla dovoljena.
Kdor je pazljivo nrečital naštete določbe v varstvo volivne svobode, morda mis'i. da je vsaka agitaera prepovedana. Temu ni tnko. Poštena agitacl a ni prepovedana. Dovoljeno je podučevati volivce, svariti in prositi iih ter jim'prigovarjati. Tudi koga na volišče z vrzom peljati ni prepovedano. Kaznjiva so le dejanja, ki smo jih gori našteli.
To so bistven* določbe glede na volitve. Dobro si iih Z2' nite. da morete pogumno z glasovnicami ukah stopiti na volišče za prave poslance, ki bodo zaeovarjnli našestr-novske koristi kot krfčanski možje, zavedni Slovenci ln Avstrijci.
Volivno gibanje.
Zupani vlšnjegorskega sodnega okraja so
podpisali in osrednjemu volivnemu odboru S. L. S. v Liubrani odposlali izjavo, naj se za sodne okraje Višnja gora. Litija in Radeče postavi kandidatom za državnozborskega poslanca g. deželni odbornik Fran Povše. To izjavo je podpisalo 14 županov in 11 občinskih svetovalcev s pripomnjo, naj se bodoči njihov poslanec v prvi vrsti bori za kmečke koristi in dela na to. da d^be župani malo več veljave in pravice, občine pa od države primerno odškodnino za posle v prenešenem delokrogu. Obenem so podpisani občinski zastopniki izrekli zahvalo deželnemu poslancu Žitniku za njegovo vneto delovanje v prid kmečkega prebivalstva.
Socialno - demokratični kandidatje. V brežiško - sevniško - trboveljskem okraju nastopi Miha Cobal, organizator trboveljskega delavstva. Volivni boj v tem okraju obeta biti zanimiv in živahen, ker nastopi četvero kandidatov. — V celjsko-vranskem okraju kandidira blagajniški uradnik Vinko Vidmar, ki je kandidat tudi v marnberškem-šoštanjskem okraju. — V ljubljanski okolici kandidira J. Petrič, namestnik strojevodje državnih železnic; nadalje se poroča: V radovljiškem okraju nastopi Josip Kopač, tajnik v Trstu, ki se poteguje za mandat tudi v idrijsko-logaško-vrhniškem okraju. — V goriški okolici kandidira socialni demokrat Fr. Milost, časnikar v Gorici. V Ajdovščini-Sežani nastopi kot socialistični kandidat Vinko Kcrmolj, v tržaški
zunanji okolici uslužbenec glavnega skladišča A. Jerneičič.
(V nedeljo 3. marca voltven shod), ki
ga bn imel dr. Ivan Šusteršič, v St. Vidu nad LjubPnno v »Cebavovi« dvorani. Shod se bo pričel ob tretji uri popoldne. Noben somišljenik S. L. S. naj ne zamudi tega shoda.
(Šentviški Žirovnik) ie zadne čase zelo delaven za liberalno stranko. Med svoie zveste ovčice de'i liberalne liste »Mladoslovenca«. »Gorenjca« in druge. S svojo »kmečko podružnico« prireia shode. k!er si pa še ne nna na dan s pravo barvo, ker uvidi da šentviški kmetie še niso zreli za niegov liberalizem. V »Učiteliskem Tovarišu« ie pa boli koralen, tam že kar naravnost lidrihi čez S. L. S. Tako ie prav. mogočni gosnod Žirovnik. le hinav-ščine nikar ne ueanla te, ampak naravnost, da vas bo vrlo šentviško liudstvo vedno boli poznalo. — Pri »slepem Janezu« !e vernim takole pridieal in razlagal: »Vi kmetie ste reveži, klerikalci vas dere'o. 7aiec vam ie naredil letnšnio zimo strašno škndo. a ne bo še nič bol;še: zakai nri letnšniih volitvah bodo zma-g?li klerikalci, in tako bo zniec še skozi 6 let svobodno delal kmetu škodo. Toda čez šest let bnmo zmagali mi in tedai gor e zajcu in klerikalcem. Zaici so torej klerikalni. Tako plavša šentviški 1ibera'ni paša. Mi na priporočamo poslancem S. L. S., nai si dobro zapomnilo liberalnega zajca iz St. Vida nad Ljubljano.
Za postojnski. «enožeški. trnovski In vl-navski okrai kandidiraio liberalci znanega bogataša Deklevo iz Poštnine. Ta mož, ki sedi na tisočakih, ni dosedai ne za kmeta ne za delavca storil še ničesar. Edina zasluga na menda tudi ne mecrova ie ta. da ima »denarcev dost«. Padovedni smo kdo bo dal temu možu svoj glas!
Političen pregled.
VOLITVE SO RAZPISANE.
Vlada ie razpisala v svojem listu na Du-naiu volitve, ki se bndo vršile dne 14. ma.inika. Ožie volitve, če .iih bo treba, bodo 23. msjnika. (Ožie volitve se vrše, če kandidiraio tri'e in nobenden ne dobi nad polovico glasov. Potem so še enkrat volitve in sicer samo med tistima dvema, ki sta dobila največ glasov. Oni. ki so volili tretjega, lahko sedai volijo enega izmed teh dveh in navadno na ta način odločijo zmago.)
ŠTAJERSKO.
Štajerci so pridni. Vedno delajo shode. Povsod tudi pride veliko ljudi, seveda na shode. ki jih priredi »Kmečka zveza«. Liberalni shodi so pa prazni. Zadnjo nedeljo je bilo na enem liberalnem shodu zelo veliko liudi. namreč 1 advokat. 5 učiteljev, 2 uradnika in 2 kmeta. To ie bilo v Slovenski Bistrici. Liberalci so seveda mislili narediti kmečki shod. pa kako boš hudirja delal kmečki shod, če pa ni tako neumnih kmetov, ki bi šli na liberalne limanice. Ob istem času ie pa v istem kraju, samo v drugem prostoru, zborovala »Kmečka zveza« in so bili vsi prostori polni. Ko so liberalci videli, da k niim ni nič kmetov, so jih pa šli iskat in so prišli na naš shod. Oglasil se je advokat in začel nekaj zabavljati. Seveda se je nato začelo vpiti in advokat je bil v taki stiski, da je rekel: »Kjerkoli govorim, povsod se mi ploska, vi me pa nočete poslušati, zato ne bom govoril več«. Sedaj so pa takoj začeli vsi kmetje ploskati in se smejati in advokat jo je odkuril. Dobil je torej kar je iskal, nam-
reč ploskanje, seveda so mu kmetje ploskali zato, da je hitro šel.
Isti dan je bil tudi shod pri Sv. Križu pri Slatini, kjer je govoril poslanec Korošec in v Brežicah, kjer ie govoril dr. Benkovič. Povsod velika udeležba. Sploh pa opažamo, da so štajerski kmetje zelo zavedni in na vsakem shodu govori eden ali več kmetov ali pa vprašujejo poslanca za razne stvari. Tega smo pri nas še premalo vajeni.
SOCIALNI DEMOKRATJE.
Avstrijski fabrikant.ie so izdali oklic, v katerem poživljajo vse delodajavce in mojstre in druge na boj proti socialni demokraciji, ki hoče uničiti vse samostojne posestnike.
Razpor. Kaže, da bosta nemška in češka socialna demokracija šli narazen, ker se ne ugodi upravičenim zahtevani češkim. Češki demokratje zahtevajo na Dunaju za favoritski okraj češkega kandidata, ker ie tam češko delavstvo v večini. — Na celem Dunaju je okoli 300 tisoč Čehov, a nimajo svojega poslanca in nobene svoje češke šole. Socialni demokratje vedno govore, da so pravični proti vsem narodom, sedaj se pa vidi. da ne mar.vo spreieti čeških upravičenih zahtev. Mi Slovenci dobro vemo. kaki so socialni demokratje v Trstu, kjer volijo vedno z Lahoni.
MAZARJI NA OGRSKEM.
Razne goljufije so prišle zadnji čas na dan na Oerskem. kakor smo že poročali. Seveda se Ogrom smeia celi svet, ko preklicu-ieio in perejo svoie zamorce. Sedaj so na začeli na drne način. Ker se je v časopisih vedno pisalo iz Ogrskega o samih goliufuah in krivih prisetrah. pri čemer so udeleženi poslanci in ministri, so si na modre glave drugo iztuhtale. Začeli so pisati in govoriti o avstrij-sko-ogrski pogodbi. Ogrska in naša država imata namreč skunneca cesarla in več sktin-nih ministrov. Ogri na bi radi postali popolnoma samostojni. Na ta način hočejo odpraviti s sveta svoje škandale. Bnie se pa tudi nrihodnieea nagega državnega zbora, ki bn izvoljen po splošni in iednaki volivni pravjri in ne bo nustil Oerom še nadalie utranjati nredpustne burke, kakor so delali dosedaj.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Na Goriškem je bil sklican deželni zbor za par dni. Par lepih stvari omenimo iz tega zasedania. Uvedel se bo nov volivni red, da bodo tudi v deželnem zboru prišli kmetie in delavci do besede. — Za načrt, kako preskrbeti Kras s pitno vodo, ie dovolil deželni zbor večjo svoto denarja. — Naročil ie deželnemu stavbenemu svetu nai izdela uzornc načrte za različne kmečke hiše. Tc načrte bodo potem kmetie lahko dobili in ne bo Jim treba plačevati dragih planov.
OSREDOTOČENJE NAŠIH VOJAŠKIH SIL OKOLI ITALIJANSKE MEJE.
V Gorico pride — kakor smo že poročali — poveljstvo 56. infanterijske brigade in brambovski pehotni polk št. 27 iz Ljubljane.
Posadki dobita na Goriškem v kratkem tudi Kobarid in Breginj. Če vzamemo v po-štev, da je vojaštvo nastanjeno že v Tolminu, Kanalu, Tržiču in Červinjanu, je zavarovana že cela soška dolina. Ba>e se zgradi v goriških Brdih in na sv. Oenderci trdnjava.
Da Je toliko vojaštva na Goriškem je potrebno zaradi tega, ker Italija vedno bolj po-množuje svoje obmejne alpinske čete. (Italijanski »alpini« so taki vojaki kakor naši »lovci«.) Se sedaj ni doseženo ravnotežje med našo in italijansko močjo na meji. Izvršilo se
je pa to sledeče: VI. armadni zbor v Bologni je izpremenjen v obmejni zbor, alpinske bataljone v Borgo san DaJmazzo, Pinerolo in Aosta ob francoski meji so premestili na avstrijsko, lansko leto so pa premestili na našo mejo celi I. alpinski polk. ki je preje bil v garniziji v Mondoviju nasproti Francoski. Sedaj stoji .36 avstrijskim obmejnim stotnijam nasproti 54 itali'anskih alpinskih stotnij (Stot-nija = kompanija). Vrhtega pa ie vsaka italijanska stotima za 35 mož in 5 mul močnejša kot naše.
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI.
Med državama Honduras in Nikaragua v osrednji Ameriki ie izbruhnila vojska. Nikara-guaške čete so vdrle v honduraško ozemlje. Prišlo je do boja nri Portello del Espino, kier Je sicer padel honduraški general Carcemo, a so nikaragnaške čete bile premagane. Nikaragua in Honduras sta dve mali državi v srednji Ameriki, južno od Mcksikc. Veliki sta precei. Vsaka ima čez stotisoč kvadratnih kilometrov zemlie. (To je več kakor 10 Kranjskih. ker Kranjska ima ravno 10 tisoč kvadratnih kilometrov.) Toda. če tudi imata tako ve-hko površje, so pa littdie zelo redkn nasePeni. Honduras ima namreč 600 tisoč liudi, Nika-raeua pa samo 500 tisoč. To ie torei toliko, kakor na Kranjskem, ki ima tudi malo čez 500 tisoč (pol milijona) ljudi. Posebno hude vojske torei ne bo, ker bo tema državicama kmalu zmanjkalo ljudi in denarja in smodnika.
Listek.
Prstan in nesreča.
(Tirolska povest. — Po Seb. Rieger.iu priredil Marijan.)
(Dalje.)
IX.
Jerica ie bila srečno prišla v Lipov e. Re-zika, Tilkina sestra, io ie priiazno snrexla. in godilo bi se ii bilo nri krčmarjevi družini nrav dobro, če ie ne bi mučila venomer bojazen. da io bo Bernard odšle' zasledoval s podvojeno vnemo. To ii ie delalo naivečje preglavice. Zato ii Je bilo tudi hudo da ni niosrla odpotovati z izseljenci, ki lih le videla v Mnihovu. Pa sčasoma se ie že nekoliko potolažila.
Polagoma ie nrišla v deželo lesen. Listič ie rumenelo in odnadalo. nad ravnino so se vlačili težki oblaki in žalost se ie prikazovala povsod. Jerica se je bila v družini popolnoma udomačila in mir se ii ie naselil v srce. Govorila si ie večkrat: »Ne bo me našel Bernard. kn me do zda) ni. V takem času se že ne bo odnravllal na not. in čez zimo sem v 1 ipoviii na varnem. Ne bo mu nrišlo na misel, da sem se mu skrila tako daleč.« In pomiln-vala ga ;e: »Gotovo trpi nenonisno! . . . O Bernard. Bernard, tudi laz trnim, a ni ie pomoči V nebesih se bova sešla.«
Neko sredo koncem sentembra so krčma rievt ravno iužinali. Tudi Jerica 'e bila med nlimi. Doli no klancu ie priškripal težak voz in se ustavil pred hišo.
»Aha, nalbrž ie prinelial pivo.« je rekel krčmar in se ozrl skozi okno. »Je že res. Naročil sem ga pri »konfičktt« v Mnihovu . . ■ Koniiček. točen si na, točen!«
V sobo je stopi! voznik, »konjičkov« hlapec in javil pošiliatev. Bil je Speharjev Jošt.
»Sedi malo, sedi in izpij ga par vrčkov. Ko pojužinamo, bomo razložili.«
Jošt je sedel k stranski mizi in v dolgih požirkih srebal iz velikega vrča. ki ga je bila natakarica postavila predeni. Obrisal in na-vilial si je brke in se ozrl po ljudeh, ki so sedeli za mizo in južinali. Naenkrat mu je oko preplašeno obviselo na Jerici. . . Da, prav tista je, ki jo je videl v Mnihovu. — Čakal je, gledal in poslušal. Razločno je slišal, kako jo ,e zdajpazdaj kdo nagovoril: »Jerica ...» Od strani jo je pogledoval natančneje. — »Da, da, Matičnova Jerica je; podobna je vsem Matičnovim ... li, čakaj zdaj mi pa ne uideš I« Tako jc premišljal Jošt in zopet srebnil iz velikega vrča. Ni vedel pa, kako bi začel. Smehljal sc je na tihem in dobro se mu je zdelo. »Najboljše bo, da jo ogovorim kar po imenu . . . Stresnila se bo prvi hip in se izdala, in videl bom. pri čem sem ... Če se motim, no, kai zato? Se bom pa opravičil, in mi ne bo zamerila.« Ta misel se mu je zdela najbolj pametna. Pogledal je Jerici naravnost v obraz in z zavestnim glasom za-klical k .sosednji mizi:
»He. Jerica Matičnova, pozdravljena!«
Jerica se je zgenila in prebledela. — Jošt ie bil na trdnem.
»Kaj bi se bala in prebledevala,« je rekel dobrovoljno, »ničesar ti ne storim.«
Oči vseh, ki so sedeli za mizo, so se preplašeno ozirale zdaj na Jerico, zdaj na Jošta Jerica pa je srepo pogledala voznika:
»Odkod me poznaš?« Olas se ji je na-laliko tresel.
»Glej, glej! Saj sva rojaka . . . Speharjev Jošt sem, če se me kaj spominjaš?«
Jerica mu je zopet pogledala v obraz in rekla navidezno malomarno:
»Motiš se najbrž . . . Nisem Matičnova Jerica!«
»beži, beži in se nikar ne izvijaj! Izdala si se že in poznam te predobro, da bi se motil.«
Jerica je vstala, se izmuznila izza mize in skočila k vratom. Jošt jo je prehitel. Tudi 011 .c planil od mize in se postavil prednjo z mehkim očitanjem:
»No, no, Jerica! Počasi, počasi! Ne bodi tako nevljudna do svojega rojakaI... Kaj bi bežala? Malo se bova pogovorila, potem pojdi že kamor hočeš . . .«
»Od kod prihajaš,« je vprašala Jerica naglo in zopet sedla.
»Iz Mnihova.«
»Kdaj si prišel v Mnihov?«
»Pet let je tega . . . Gotovo že veš, da sem ubežal od vojakov in utekel čez mejo.«
»Ubežal,« je zaklicala Jerica presenečena in v vidnem strahu.
»Da, ubežal, pa se ne boj radi tega! . . . Stotnik me je grozovito obdelaval in nisem mogel več vzdrževati . . . Mislim pa, da sem zato vseeno dober in pošten človek, m sem se za to svojo krivdo že dovolj pokoril. Kar sem prestal na svojem begu in pozneje, se ne da popisati . . . Sicer pa nisem ubežal sam; več jih je šlo za menoj.«
Jerica se je zopet stresla in hotela vnovič oditi.
»Ne bodi vendar tako nepotrpežljiva! . . . Kai ti je, saj ti nočem nič hudega! čakaj, da ti povem! . . . Najprej lep pozdrav od tvojega moža!«
»Katerega moža? Tadeja?« je kriknila Jerica obupno in v veliki zadregi.
»Ne, ne, najprej od Bernarda,« je pripomnil Jošt pikro in se nalahko zasmejal. »Pa tudi od Tadeja imam lep pozdrav, če ti ne bo zoprn in odveč?«
»Kje je Tadej ?« je vprašala burno, zapo-vedovalno.
Jošt jo je začuden pogledal, potem pa rekel: »I, menda v nebesih . . . Mnogo je prestal in zelo spokorno — umrl . . .«
»Umrl? Kdaj, kje, kako?« Jerica je planila pokoncu in se pri;ela za glavo. Kakor nezavestna ie kričala pretrgano te besede.
Jošt se je še bolj začudil.
»Kaj ne veš? — Pri Magenti, na bojišču . . .«
Jerica je zopet prebledela in omahnila na klop. »Ali še kaj veš?« je zašepetala komaj slišno.
»Se, še . . . Pred smrtjo je Tadej jokal kakor otrok in mi naročal, naj te lepo pozdravim, ko pridem domov; tudi odpuščanja te prosi za vse, kar ti je storil hudega . . .«
Za hip je Jerica umolknila. Videti je bilo, da ji je tesno in da premišlja ... A zopet je planila pokoncu in spregovorila burno, napol divje, kakor človek, ki je živel leta in leta v strahu in brezupju, človek, ki se je popolnoma uživel v svojo usodo in ne more verjeti, da jo je trpel po krivici. Tisti hip se je Jerici posvetilo prvikrat po dolgem času. Ogolufana je bila, prevarjena! Vendar pa se ji je tdela prevara prevelika, prezlobna zato ni verjela, kar ji je pravil Jošt.
»To je zlagano«, je zavpila. »Zakaj ne govoriš resnice, Jošt? . . . Padli vojak ni spregovoril niti besedice več . . . Kanoska kroglja mu je odtrgala glavo in šele pozneje so po vojaški knjižici sklepali, da ie nesrečni vojak najbrž Tadej. — A knjižica je bila podtaknjena in Tadej je ubežal . . . Hu, hu — ne govoriš resnice, Jošt! . . .«
Jošt jo je gledal sumljivo in boječe. Ni razumel, kar mu je pripovedovala, ker ni bilo v nobeni zvezi z njunim govorjenjem.
»Skoro ne vem, pri čem sem,« je zatrjeval. »Ne razumem tvojih besed. O kakšni knjižici govoriš? ln kanonska krogla? Da mu je odtrgalo glavo ... te "i prazne, veš Jerica. Vso bitko sem bil ob Tadejevi strani, bom ja vedel, kako je bilo . . . Prav ob meni se je mahoma zvrnil na zobe. Brž sem ga obrnil in sem videl, da ga je zadela kroglja v prsi, malo nad srcem mu je iz rane curljala kri. Zanesel sem ga v stran . . . Naprej sem mu molil kesanje in ga tolažil in mu kazal nebesa . . . Jokal je revež in mnogokaj naročal, da naj sporočim domačim, ko se vrnem . . . Tudi uro mi je dal in poročni prstan . . .«
Jerica ga je pogledala dvomljivo in ga ostro vprašala:
»Kje imaš prstan?«
Jošt se je malo obotavljal. Zavedal se je, da ie od odgovora odvisno vse; Bog vari, če bi se sedaj zagovoril in bleknil kaj nespametnega. Spomnil se je tudi onih tisoč goldinarjev, ki mu jih je bil Jelar obljubil, če mu pripelje Jerico. Malo je bil sicer v zadregi, vendar je odgovoril še precej mirno:
»I, kaj ga nisi dobila? ... Ne bodi no! Saj si ga, ne? . . . Ko sem bežal pred zasledovalci, sem ga imel ves čas seboj in sem ti ga mislil izročiti osebno. Moral pa sem se preveč varovati žandarjev in zato nisem mogel do tebe . . . Glej spaka! Gori pod gozdom me takrat nenadoma sreča stara Piskovka ... Dal sem ii prstan s prošnjo, naj ga izroči tebi ... Ali ga res nisi dobila, ker me gledaš tako preplašeno?«
Jerica je žalostno odkimala. Iz prsi se ji je izvil težek vzdih. Zdelo se ji je, da ji je lažje pri srcu, vendar je še dvomila o vsem, kar jj je pravil voznik, zato je še enkrat vprašala:
»Torej je prav gotovo, da ie Tadej umrl?«
»Ne vem, kaj bi rekel, da mi verjameš,« je zatrjeval Jošt. »Zdi se mi da te je Piskovka strašansko začarala . . Pri nebesih in pri svojem izveličanju ti prisegam.
da sem bil zraven, ko je Tadej umiral . . . Pozneje sta prišla še 1 rudnov Stefek in Mo-relov Blaž. Skopali smo mu jamo in ga pokopali; Bog mu daj dooro!.. . Stefek in Blaž sta zdaj gotovo že doma in bi ti lahko isto i i.veJaia kot jaz.«
Jerica je zajokala. Sele čez dolgo je vzdihnila:
vJcšt, zdaj si i.i: odvzel vse . . . Lahke mi je pri srcu, tako lahko ... O Bernard, :rdaj sem zopet tvoja!... O Piskovka, za tako slabo te nisem imela! — Za tako zlobno, za Isko satansko! . . .«
»Kaj ti je storila Piskovka, Jerica,« je vprašal Jošt plašno in radovedno.
Jerica je pripovedovala, ko si je nekeliko opomogla, vso dolgo povest, kako jo je Piskovka nalagala in prevarila. Jošt je stiskal pesti in venomer klical:
»Grdo, peklensko grdol Zlodi, sam zlodi je bil v njej! . . . Saj sem vedel — čarovnica. prava čarovnica; to jc jasno!«
Spomnil se je pa tudi grozne smrti Pi-skovkine in jo je opisal Jerici prav tako, kakor mu jo je bil povedal Bernard v Tolici. Jerica je poslušala s strahom, nazadnje pa pristavila:
»Gospod ji laj večni inir! . . . Jaz ji odpuščam . . .«
»Toda, Jerica, čudno se mi zdi,« je začel čez nekaj časa zopef Jošt, »čudno se mi zdi. da si se sploh daia prevariti Piskovki . . . Vidiš, Jerica, to jc velika stvar! — Saj si poznala Piskovko predobro in vedela, kako zlobna, kako zanikrna m malovredna čarovnica je . . . Ali nisi nič dvomila, ko ti je natvezila tako laž, toliko lumparijo?«
»Kaj bi clvouula? Poznala sem jo pač in tudi vedela, da me smrtno sovraži, ali kaj takega ji ne bi bila nikdar prisodila. Pomisli kakšna zloba, kakšna brezsrčnost! Svojega mrtvega sina Tadeja je izvlekla iz groba na dan iu mu ni dala miru, samo da bi mučila mene ... Iz večnosti ga je poklicala, vražja ženska, pomisli! . . . ln potem prstan? . . . Pravila sem ti že prej, da smo dobili z Italijanskega obvestilo o Tadejevi smrti. Dobili smo tudi obleko in druge stvari, prstana pa ni bilo zraven . . . Pomisli! In kar naenkrat — bilo je baš takrat, ko je vstal po vasi glas o beguncih — pride Piskovka in prinese, prstan. Kdo bi potem dvomil? Vse se je tako lepo vjemalo, in jaz ubožica sem ver.,ela. Kdo ne bi?«
»Zakaj si pa tako natihoma odrinila in nisi čakala Bernarda? ln nikomur nisi črhnila niti besedice,« je povpraševal Jošt dalje. »Glej, in toliko skrbi si nakopala Bernardu, domačim, vsej vasi in še zdaj ne vedo o tebi ničesar.«
»Nič čudnega! Kar mi je pravila Piskovka, sem bila prepričana, da je res . . . Sedaj pa premišljaj: Tadej, moj pravi mož, še živ — a jaz, moj Bog — poročena z Bernardom! ... Ali ni to nekaj nečuvenega, v liebovpijočega? Taka sramota! In da bi odvrnila sramoto od Bernarda in od svojega ljubega deteta, sem skrivaj ubežala ... Nisem vedela drugega izhoda . . . Ljubila sem Bernarda nad vse na svetu. In če bi bila ostala, ali ne bi bilo to nekaj groznega, ako bi bila morala živeti oba, jaz in Bernard, v isti občini ločena drug od drugega, dasi naju je vezala vez najčistejše ljubezni? Ali bi bila imela dovolj moči, da bi bila vzdržala? . . . Dvomim . . . Glej Jošt. in zato sem morala iti, ne da bi čakala Bernarda, ne da bi komu kaj pravila . . . Noč me je vzela in nihče ni vedel, kam . . .«
»Vse lepo, vse res,« je ugovarjal Jošt in migal z desnico, »pa jaz vendar ne bi storil kaj takega ... Pa nai bo že kakor hoče — samo da smo te našli! Zato pustimo preteklost in glejmo raje z veselim pogledam v
prihodnjost! — Kakšno radost bo občutil Bernard, ko se po dolgem času zopet vrneš in boš zopet vsa njegova! . . . Ves ie bil obupan onokrat in žalosten; smilil se mi je, kot še ne kmalu kdo! . , .«
»I, k e si ga pa vendar dobil,« ie segla Jerica naglo v besedo.
»Na Gorenjem Bavarskem, v Tolici. in potem sva se peljala skupaj v Mnihov.« je odvrnil Jošt. Nato je Jošt na dolgo in široko pripovedoval, kako je videl Jerico nedavno med izseljenci v Mnihovu, da se mu je po obrazu znana zdela, pa da si je vendar ni upal ogovoriti; da je to v Tolici povedal Bernardu; da sta jo potem skupno iskala po Mnihovu itd. Pripovedoval je tudi, da je šel potem Bernard daleč gori za izselienci, jih dohitel, a žene ni našel med njimi; da mu e iz Fran-kobroda pisal pismo, pclno obupa ln žalosti. Iz Frankobroda je Bernard odšel vsled nujnih opravkov domov, pristavil pa je v pismu, da bode brž ko mogoče, zopet šel na pot poizvedovat po izgubljeni že.nki. — Jošt je pravil in srebal iz vrča . .
.l.-.ca je ioka'a. silno jokala, ko je čula žalostno povest. Mahoma je planila pc koncu, dv.gniia roke in vzkliknila:
»O Bog, moj Oče, hvala ti! . . . Se danes odi J.*: n domov . . . Domov! Domov! . . « Z,met je zajokala; a *.o je jil iok vesela, ki ga menda še ni jokala v svojem življenju.
»liomov! . . . Zopet lahko rečeni: di-n..v. . . O kako blagodejna je ta besedica' . . Glej. Jošt, iu ti si mi prinesel to »reče' Pog ti plač.ij tisočkrat! . . . Kdaj in kak . t; bodem jaz vaaj nekoliko poplačala, kar si mi storil v tehle trenutkih? . . .«
»Kaj to,« se je branil Jošt, mahal z roko in se veselo smejal, »kaj to I Bog je hotel, da sva se srečala. Boga hvali, ne mene! Veš da sem vesel, da sem te rešil takega življenja, kakor si ga imela do zdaj. Ti ubožica ti I . . . Glej. Jerica, danes ga bom pa malo več, ker sem vesel in zadovoljen, kakor ne bom najbrž nikdar več! . . .« »O le pij. Jošt. le pij!« In pil je Jošt in bil vesel. Nazadnje, ko se je vzdignil izza mize, je malo švedral in tudi oči so mu gledale nekoliko križem. Pa kaj zato: Lahko ga je malo bolj potegnil, kot po navadi, saj je bil zadovoljen, kakor ne bo nikoli več . . .
»Ja, ja, Jerica, viš, tako je! . . . Pa sem te izrezaJ, no . . . Le pojdi zdaj lepo domov,
pa Bernarda pozdravi! ... On je možak . . . Pa povej, da bom tudi jaz kmalu prišel za teboj ... Veš tudi zame je zdaj Tirolska zopet odprta . . .«
Krčmarjevi so sicer zadrževali Jerico, kolikor so mogli, a pregovoriti se ni dala. Pisala je še v Vrbje Tllki, kako ;e vse nenadoma prišlo, potem pa se je poslovila od dobrih krčmarjevih ljudi in obljubila, da se kmalu spet prikaže: Prišla bode plačevat , . .
Krčmar je zapregel urnega konjička in še pred solnčnim zahodom je drdral voziček z Jerico po hrapavi cesti proti Mnihovu. Zadaj za vozičkom pa .ie drdral drug voz, poln zabojev in sodcev, voz Joštov. Dasi težak in okoren, vendar ni zaostajal. Zato je skrbel Jošt, ki Je pokal, vriskal in pel: »Kaj bi bil žalosten, saj sem dobil jo — torej le pijmo ga, kličimo »Zivjo!« . . .
Drugo jutro so prišli v Mnihov in Jerica je preračunala, da bo v nedeljo večer že doma . . .	(Konec prihodnjič.)

Razgled po domovini.
Liberalni učitelji ln »Domoljub«. Nobenega lista liberalni učitelji bolj ne sovražijo, nego »Domoljuba«. In to le radi tega, ker jim »Domoljub« pove resnico v brk in ker graja njihovo liberalno početje. Hudo jih ie ujezil članek »Učiteljstvo pred sodbo ljudstva«, ki ga je nedavno priobčil naS list. V tem članku ni nikakih osebnih napadov, pač pa se popisuje rcvanje in protiljudsko delovanje liberalnega učiteljstva. Pregovor pravi: če psu na rep stopiš, zacvili, tako je tudi zacvilil »Učiteljski Tovariš«, ko je bral ta članek. Čutil se je prizadetega. Da se moramo pečati semintja z učiteljstvom, tega nismo mi krivi, temveč liberalni učitelji sami. Ce hočejo imeti mir pred nami, naj ne delujejo proti ljudstvu, naj mu ne vsiljujejo gnilega liberal.zma, strupenih časnikov, temuč dajejo naj mu iepe zgiede. Ce pa meni liberalno učite' . tvo. da bo našemu listu kaj škodovalo. : ::liče »Učiteljski Tovariš«, naj se dela z vs lo proti »Domoljubu«. se zelo moti. Saj so učitelji že več let najhujši nasprotniki našega lista. Na vse mo-geče načine so ga že preganjali in ga še. a naš list se vkljub temu preganjanju vedno lepše razširja in množi. \sa agitacija od te strani nam do sedaj in nam tudi v bodoče — o tem smo trdno prepričani — ne bo škodovala. Naš list je poskočil letos za 1500 novih naročnikov. Ljudstvo ve ceniti svoj list, v katerega samo pridno dopisuje. Vsak teden dobiva uredništvo laskava priznanja, ki pričajo, da list ugaja naročnikom, in da ti odobravajo njegevo pisavo. Da bomo »Učiteljskega Tovariša« še malo pojezill. mu povemo, da ima »Domoljub« plačanih naročnikov osemnajst tisoč in pet sto (18.500).
Obrtniška obrambna zveza je priredila v nedeljo, dne 17. t. m., v Škofji Loki jako dobro obiskan shod, katerega so se udeležili skoro vsi obrtniki. Poročali so gg. Kregar, An-žič. Pust i. dr. Mnogo škofjeloških obrtnikov je pristopilo Zvezi.
Ljubljanski socialni demokratje so imeli v nedeljo, dne 17. t. m., javen shod v »Mestnem domu«. Prišlo Je na shod okoli 800 oseb. Za mesto Ljubl ana kandidirajo brezverca Et-bina Kristana, ki je voditelj slovenskih socialnih demokratov.v ljubljanski •koiici »o proti
dr. Susteršiču postavili namestnika strojevodje državne železnice Petriča. V okolici nimajo najmanjšega upanja na zmago, šteti pa hočejo glasove. Uverjeni smo, da ne bo nikdo izmed kmetov se tako spozabil, da bi dal socialistu svoi glas.
Jeseniški liberalci so pri občinski soji 15. t. m. začeli obstruirati. Na Savi je krvavo potreben vodovod. Delavci, ki nimajo zdrave pitne vode, so se veselili, da bodo že spomladi dobili vodovod. Denar je že zbran, ponudbe podjetnikov leže pri občinskem odboru, treba je le še, da občinski odbor delo odda enemi. izmed ponudnikov. Toda liberalni odborniki jeseniški hočejo preprečiti oddajo, zato seje ' obstruirajo; Savčani na, se pokore, ker niso liberali o volili. Da pa zgodovina ne pozabi teh slavnih mož, ki so obstruirali, jih hočemo navesti. Ko župan otvori sejo, tedaj privleče Ivan Legat, po domače Rajmund, velike rene izpod haveloka in začne razbijati nanje; črev-Ijar Artelj.ki ga je najel virilist Jakob Ferjan za svojega zastopnika, vzdigne izpod suknje visoko nad glavo velikansko ragljo in Jo začne vrteti; pek Hauptmann, najet od virilista Janeza Ferjana, začne piskati, v rokah pa vihti velik kravji zvonec; Gregorjevec, zadovoljno se smehljaje, bije ob male rene, sramežljivo pod havelokom zvoni Pavel Klinar s Plavža, stari Kobentar maha skrivaj pod mizo z malim zvončkom, Rogar s Hrušice pa vrti malo ragljo. Gregorjevcu semtertja pomaga podžupan s Plavškega Rovta. Andrej Klinar, Schrey resno sedi in gleda in posluša, Fabinc se muza, župan se smehlja, z roko zamahne, češ, bodite tiho, pa se naprei smehlja. Odborniki, ki bi radi delali za občino, se posmehu-iejo liberalcem, češ, da pr.stni torek ie že bil. Ne pomaga nič. Ropot traja še dalj časa, naposled preneha liberalna komedija in seie je bil konec. Tako torej delajo liberalci za ljudstvo.
Strupeni zob škodljivega zajca. Iz kamniškega okraja nam piše posestnik: V naši občini so zajci to zimo napravili v sadovnjakih mnogo škode. Oglodali in uničili so nad 200 lepih mladih drevesc, ki so bila deloma ovita in pobeljena. Uničen je sad večletnega truda, ki so ga imtli marljivi sadj»r«jci. Vpraiamo
torej: Kdo nam povrne škodo in kam naj se obrnemo, da dobimo odškodnino? — Odgovor: Zakon z dne 10. maja 1889, veljaven za Kranjsko, je za kmeta skoraj najslabši, kar jih imamo. Skovali so ga ali sami lovci ali pa možje, ki ne poznajo zajčeve škodljivosti po vrtlli in drevesnicah. Paragraf prvi tega zakona sicer določa, da mora povrniti najemnik lova škodo, ki jo na lovu naredi sam, njegovi gostje in pomožno osobje, lovski psi in pa tudi divjačina. Povračilo škode more zahtevati zemljiški lastnik, najemnik ali užitnik. Sedaj pa si oglejte paragraf 4. istega zakona. Kar dovoli paragraf prvi, to razveljavi § 4., ki pravi: Posestnik ali zakupnik pa ima le tedaj pravico do povračila škode, kedar se ne dokaže, da je škoda zato nastopila, ker Je oškodovanec opustil tiste na dottčncm kraju navadne priprave, s katerimi dober gospodar take stvari navadno zavaruje. To se pravi po domače: Ce je gospodar proti divjačini zavaroval sadno drevje, kakor je običajno v istem kraju, potem šele ima pravico zahtevati povračilo škode. Zakaj niso lovci in njihovi visoki prijatelji kar naravnost zahtevali, da morajo kmetje ali s kitajskim zidom zavarovati svoje drevesnice ali pa k vsakemu drevesu postaviti čuvaje s palicami, da bodo pozimi odgan ali zajce in drugo zverjad. Deželni zbor je pred več leti vsaj nekoliko za sadjerejca izboljšal ta paragraf, toda sklep deželnega zbora je obležal v neki miznici deželne vlade. Vzrok je jasen. Sicer pa mora oškodovani sadjerejec najpozneje v štirinajstih dneh naznaniti škodo, ko je zvedel zanjo, pri političnem okrajnem glavarstvu,
Smrt zajcu! Tako kličejo poljedelci vsem liberalcem, katerim je zajec več od kmeta. Dobili smo več dopisov, v katerih se kmečki posestniki pritožujejo zaradi ogromnih škod, ki jih dela zajec v sadovnjakih. Nedavno smo prejeli iz Št. Ruperta naslednje poročilo: Zajec je oglodal nad tisoč sadnih dreves na šolskem vrtu, ki je gotovo najlepši na Kranjskem. Lahko si mislimo žalost in nevoljo izvrstnega sadjerejca, ko vidi to ogromno škodo, uničen sad svojega truda. Minulo nedeljo se je udeležilo predavanja kmetijske podružnic« do 300 osab. ki so burno aahtavali. da se
čimpreje izpremeni lovski zakon na korist kmetu, ne pa zajcu in lovcu. Izprememba lovskega zakona je v programu naše stranke, ki pa je v deželnem zboru bila v manjšini s svojimi predlogi. Naše geslo je: Zajcu smrt, kjer ga dobiš!
Jubilej Južne železnice. Dne 1. junija t. 1. preteče 50 let, kar so zgradili Južno železnico \ Trst, ko so preniagali velikanske ovire pri zgradbi proge čez ljubljansko barje. Ob tej priliki vozi posebni slavnostni vlak Južne železnice v Trst in se udeleže siavlja mesta in kraji, ki leže ob Južni železnici, fllavna slavnost bo v Trstu.
Volitev župana v Postojni. Za župana je izvoljen Gregor Pikel. Nasprotniki so se volitve vzdržali.
Tovarna za kemikalije v Mostah pri LJubljani bode do jeseni dodelana. V delo bo sprejela. 300 do 400 delavcev.
S črnuškega mostu je pretekli teden skočila v Savo neka dama, potem ko je ua mostu iKipnstila klobuk iu rokavice. Ker ji je bila pa kopeli premrzla, je začela klicati na pomoč in so jo tudi rešili gotove smrti. Posušila se ie potem v neki bližnji gostilni in si tudi ohladila prevroče možgane. O te ženske I
Vojaška smodnišnica. Nedavno je ljubljanski občinski zastop iznova sklenil prositi vojaške oblasti, naj se vojaška smodnišnica odstrani z ljubljanskega polja v varnejši kraj. Mestni občini se je pridružil tudi deželni odbor in sklenil odposlati enako prošnjo na po-veljništvo tretjega vojnega kora v Gradcu. Deželni odbor naglaša v svojem dopisu, da ie vojaška smodnišnica na ljubljanskem polju jako nevarna za Ljubljano in sosednji občini Ježica ter St. Vid. Ako se smodnišnica odstrani na drugi, varnejši kraj, moglo se bode mesto razvijati na ljubljanskem polju, koder bi se gradile nove hiše.
Konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe se ie te dni posvetoval o sredstvih, s katerimi bi se pospešila konjereja. V to svr-lio je odbor pri poljedelskem ministrstvu iz-posloval 3000 kron letne podpore. Prosil je IKidpore tudi deželni odbor in kranjsko hranilnico, za nakup mladih plemenskih kobil. Na predlog načelnika gospoda Povšeta je odsek sklenil, da se v Žireh nastavi državni žrebec; ako bi bilo potrebno, nastavi se ondi še drugi žrebec. S tem bode ustreženo željam žiTovske okolice.
Ustreljeni divji prešič. Dn6 17. t. m. ustrelil
je gospod Josip Riedl, oskrbnik barona Lich-tenberga graščine liabbach pri Megšu, divjega prešiča v gozdu Rašica nad Skaručno. Mrjasec je 87 in pol kJgr. težak, glava je dolga 50 cm. No, to je nekaj posebnega. Tako srečnih lovcev je malo, ker ta divja žival jc redko dobiti pri nas. Res, izredna lovska sreča!
Nemški katoliški listi se norčujejo iz notranjskih liberalcev, ki se skrivajo sedaj pred volitvami za neodvisne kmete, da bi prevarali naše može za glasove. Pod imenom »liberalec« se n upajo med ljudi, zato trdijo, da so neodvisni. Načelnik teh »neodvisnih« je postojnski Arko. Ali je res ta mož »nodvisen«? Kaj šel Arko ni kmet, on je nobel gospod, ki se kmetu samo pred volitvami prikupiti skuša. Kako ta mož kmeta ljubi, je pokazal v deželnem zboru. Celih šest let ni našel besede za kmeta, ko se ie pa zato šlo, da dobi kmet več zastopnikov za deželni zbor, je pa to na komando drugih liberalcev, od katerih jc odvisen, preprečil s kravjim zvoncem. Tak je načelnik »neodvisnih« notranjskih kmetov. Kdo lxi še šel za temi ljudmi? !
Naročajte katoliško časopisje. Volivni boj se je pričel. Neobhodno potrebno je v tem času, da ima vsak volivec vsaj en katoliški
časopis, ki ga bo podučil o vsem potrebnem. Liberalci in socialni demokrati bodo trosili — kakor vedno — najgrše laži zoper nas. Kdo jim bo odgovarjal? Naše časopisje! Zato naročite takoi, ako ne zanioretc »Slovenca« pa vsaj »Domoljuba«. Vsak leden bo »Domoljub« podajal natančne slike o volivnem boju po slovenskih krajih. Ne držimo rok križem v tem važnem času. Širimo naš list povsod in kadar ga preberemo, oddajmo ga tudi drugim. Zahtevajmo »Slovenca« in »Domoljuba« po gostilnah iu trgovinah. Kupujmo in zahajajmo le tja, kjer se bero naši časopisi.
Socialni detnokratje hočejo tudi po slovenskih kra ih na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem pri prihodnjih volitvah za državni zbor poskusiti svojo srečo. Proglasili so že več kandadatov za posamne kraje. Da je socialna demokracija popolnoma brezverska, od jtidov vojena stranka, smo že večkrat dokazali. Pravijo sicer voditelji socialistov, da se jim gre v prvi vrsti za koristi delavstva, a to so prazne besede, ker v resnici niso za delavstvo še ničesar storili. Vše njihovo delo obstoji v gonji zoper Cerkev in duhovnike, katere bi najraje pobili. V dokaz nai bode sledeči dogodek, ki se je dogodil 19. t. m. v Reichenbergu. Nemški listi poročajo: Danes (19.) je ustrelil v dekanijski crkvi ob tri četrt na deset mlad mož z revolverjem na duhovnika, ko sc je ta vračal od maše v zakristijo. Po strelu prihiti cerkovnik v cerkev, da vidi, kaj se ie pripetilo. Komaj ga zločinec zagleda, zopet sproži revolver, a to pot se mu — hvala Rogu — ne sproži. Cerkovnik hiti skozi stranska vrata po stražnika. Napadalec pa vrže medtem orožje proti oltarju in odhiti iz cerkve. Tu ga primejo došli orožniki. Pri zaslišan u pove mladi mož, da se zovc Franc Vo-stocek, da nc veruje v Boga ne v nebesa in da mu ie vseeno, kadar umrje. Prizna, da je imel namen usmrtiti kakoršnegakoli duhovnika, toda ni se mu nudila druga prilika kakor tu v cerkvi. Ker pa je tu zgrešil svoj cili, je hotel usmrtiti cerkvenika, toda orožje se ni sprožilo. Prizna nadalje, da je socialni demokrat in prostozidar. — Tako poroča neki graški časopis. Sovraštvo do Cerkve in njenih služabnikov je prvi in glavni namen socialne demokracije. Zato bo gotovo vsak pameten človek dobro premislil, predno bo oddal svoj glas pri volitvah zastopnikom socialne de-mokraci.e.
Umrl je v Ljubljani najstarejši duhovnik škofije 92-letni č. kanonik in bivši profesor bogoslovja doktor Matija L e b e n. Truplo je blagoslovil 24. t. m. presvili g. knezoškof, pokopal ga je mil. g. generalni vikar Janez Flis.
g Z Gorenjskega. Učiteljski tovariš^ Liberalno učiteljstvo je zopet našlo vero. Članek, ki ga je prinesla peta številka letošnjega »Domoljuba«, je kakor strela iz jasnega posvetil v liberalno temo, in ljudje prosijo sedaj Boga, naj v svoji pravičnosti kaznu e pisce tistih »Domoljubovih« vrstic. Kako ginljivo prosi liberalni »Tovariš«, naj tisti lopov, če je duhovnik, »ne prijemlje več hostije v svoje roke, ker so njegove roke umazane od ostudnosti in zlobe.« Le škoda, da niso svojega verskega prepričanja že preje pokazali! Zato je pa tudi dolžnost »Domoljubova«, da popravi liberalnemu učitel stvu storjeno krivico in da pove slovenskemu ljudstvu, da liberalno učiteljstvo še ni pozabilo na Boga. In ta namen ima sledeča resnična in mična povest.
Pisalo se je leta 1906 in bilo je dne 29. novembra zvečer in godilo se je pri nas na Kranjskem. V gostilni Sedi pri mizi kopa liberalnih učiteljev pa nekaj njihovih častivcev, ki so nekoga vezovali. Seveda pri tej priliki ni manjkalo navdušenih govorov. Vzdigne se iz-preobrnjeni liberalec in vstane in začne praviti kako težko gleda v šoli križ in konča svoj go-
vor z željo, naj učiteljstvo dela na to, da križ pre; ko mogoče šolo zapusti. In za njim se dvigne častitljiv mož, in z vzneseno govorico pove, da ima tudi on v svojem zastaranem srcu prav take želje. Nazadnje pa stopi na noge mož, ki je bil včasih v cerkvi za orga-nista in je za denar prepeval (plačana duša!) iu ves ginjen pove zbranim liberalnim muham, da bi bilo njegovo največje veselje, če bi dejali križ iz šole, farje pa v »tarčo«. Pa naj kdo reče, da so naši učitel i pozabili na Boga in da niso »bogaboječi« ljudje! V gostilni pričujoči fantje so pa dejali: »Učitelji se bodo bali še pesti, predno bodo vrgli Boga iz šole. Pri sv. Mihaelu bodo pa imeli otroci »vakance«, če L. F. še enkrat to poskusi.
Narodni kolek. Pritiskajmo »Narodni kolek« na pisma in druge odpošiljatve, da po-moremo »Družbi sv. Cirila in Metoda«, ki brani našo obmejno mladino da ne pride v roke nemškim nenasitnežem. Ravnotako ku-pu.imo edinole vžigalice te družbe.
Umrl je dne 25. t. m. v »Leonišču «v Ljubljani č. g. Janez Jeglič rojen dne 7. maja v Podbrezju, v mašnika posvečen leta 1905. Nekaj časa je bil nameščen v domači župniji, a bolezen ga je prisilila, da je zapustil službo in stopil v pokoj, katerega pa ni dolgo užival. V m. p. 1
Obvestilo. Knjižica »Na ples« je izšla v prvem natisu v lanski jeseni. V par mesecih se je popolnoma razprodala. Slediti je moral drugi natis v večjem številu izvodov. Pred božičnimi prazniki se je bil ta začel razpošiljati, toda že kmalu po Novem letu je docela pošel. Na stotine naročb je že prišlo za tretji natis. Ker se naročbe dan za dnevom množe, se bode knjižica na novo pregledala in tiskala na lepšem papirju.
Da se knjižica razširi tudi med najrevnejše slo!e, bode veljala le 30 vin. (s poštnino in s čekom 38 vin.)
Knjižica je pisana za prijatelje in nasprotnike plesa, za stare in mlade, za izobražene in priproste, za obojni spol.
Slovensko časopisje je oba natisa pohvalno ocenilo. Neki veljak nam piše o knjižici: »ne poznam bolj moderne knjižice, kot je »Na ples.«
Da sta pa brez posebnega ponujanja tako hitro pošla obadva natisa, je najlepši dokaz, da ;e potreben tretji natis še z večjim številom izvodov.
Naročbe naj se čimpreje pošiljajo: Uprav-ništvu »Družinskega Prijatelja« v Trstu S. Francesco f5. I. Priporoča se naročanje po več izvodov.
Trst, 12. svečana 1907.
Raznoterosti z Dobrove. -— Izobraževalno društvo na Dobrovi imelo je leta 1906 koncem leta 83 članov; med letom je društvo priredilo predstavo in s čistim dobičkom iste si omislilo tamburaška godbila. Dohodkov je imelo v minolem letu 145 kron 32 vin. Zadnji čas so bila sledeča predavanja: i. Kako delujemo za lastno izobrazbo. 2. O vzrokih m posledicah francoske revolucije. 3. Napoleon, njegova slava in padec. — 4. O rokovnjačih. 5. Kako sodi o o žganju in alkoholnih pijačah zdravniki, kako vplivajo iste na posameznika, kako na družbo? 6. O jetiki. — Obilna udeležba pri zadnjih predavan ih priča, da so udje res vedoželjni in, da si v resnici žele ublažiti srce in pomnožiti svoje znanje. Časopisov dohaja letos: 3 »Slovenci« dnevniki s sobotno izdajo, 92 »Domoljubov«, 29 »Bogoljubov«, 23 »Narodnih gospodarjev«, 20 »Kmetovalcev« in 5. številk »Naš dom«. — To je pač znamenje, da pri nas radi beremo. — Čebelica je imela v minolem letu 1403 kron 10 vin. prejemkov in 111 kron 20 vin. izdatkov; prometa torej 1514 K 30 vin.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g lz kamniške okolice se nam piše: Pozor I Iz MmiUKa so lioien neprijateiji naši zanesti v jviekinje 111 znaoiu še kam urugam kukavičje jajce — liberalno Pralno urustvo, da bi polom njega z novodobnimi strupenimi knjigami m casupisi otrovaii okoliške prebivalce. Ustanavljali so že ouoor z neustrašenim načelnikom, isKaii lokala itd.; zakaj pač so hoten imeti neustrašenega predsednika, če bi bua stvar sama ua seoi poštena tu uiagar1 A razouo se je pnzaaevaiue nasprotnikov ob trum orgatuzaciji uobrazevauiega društva mekinjskega. Agitatorji so zastonj brusili pete. \iui se pa, kaKo nasprotniki stegujejo svoje tipalmee in iščejo skrivaj si pridobiti tla med ljuustvoni, če 111 ta poskus ze seme »nuadin« ( Zato pozor! Vsi prijatelji ljudstva, varujte narod krivih prerokov; predvsem pa snujte povsod izobraževalna ali Pralna društva. Pre-luumo sovražnika, da nam ne zaseje ljulike. Pozor I
g Slovensko katoliško izobraževalno društvo na Kovah je imelo preteklo nedelo, dne 17. t. m., svoj prvi redni občni zbor, katerega so se udeležili skoio vsi drustveniKi in dru-štveniee. Ubčni zbor otvori predsednik čast. g .župnik Janšo biska m se v prvi vrsu spominja društvenega patrona sv. Jožeia m društvenih dobrotnikov preč. g. kanonika Josipa Siska, kuunce g. A. Osoiinove, posestnika g. Dinica, č. g. Pengova, g. J. Lončarja in še več drugih. Nato prečita kroniko prvega poslovnega leta, iz katere je razvidno, da si je društvo že prvo leto napravilo Učno zastavo, katero ie dne 9. septemora 1906 slovesno blagoslovil preč. g. kanonik Šiška; isti dan je nastopilo tudi prvič društvo v igrokazu »Sanje«. Kmalu potem se je uprizorila druga igra »Vaški skopun«. Urustvo je imelo v ietu 1900 šuri poučna predavanja. Dne 15. decembra 19U6 se je osnoval tamouraski zbor, ki šteje lb tamburašev in tainourasic. Društvo ima 60 članov iu je med tenu 21 ustanovnih. Končno preoere navzočim pesmico, katero je pred kratkim zapisal v društveno knjigo neki društveni prijatelj. Pesnuca slove: Da bi bili vedno čili, vedno čvrsti vrsta k vrsti, verni sini vsi edini, vedno zdravi majki Slavi! Bog te živi jasna Kova, naj rosi ti blagoslova noč in dan. g Homške novice. Naša župna cerkev je dobila nov križev pot, lepo izrezljan ter v prav lične okvire dejan, kar je oskrbel podo-bar in pozlatar g. Karol Hrovat v Stobu pri Domžalah. Slovesno ga je blagoslovil č. P. Kerubim iz Kamnika prvo nedeljo meseca svečana popoldne. Zbralo se je mnogo ljudstva iz domače in sosednjih župnij. Prejšnji križev pot pride v podružno cerkev v Šmarci ob Beli nedelji. Zupna cerkev je prišla tudi v posest velike njive, ki naj bi bila v užitek orglavcu, če jo bode hotel obdelovati. Ljudje zelo pomagajo, če vidijo hvaležnost.
g Voliven shod je imel drugo postno nedeljo popoldne vlč. g. dr. Krek v izpraševanj-ski sobi na Homcu ob veliki udeležbi volivcev.
g V Smarci se je ustanovilo izobraževalno društvo z nagovorom g. Jožefa Oostinčar-
ja ln s petjem mešanega zbora. V drugih treh vaseh pa se je pomnožilo število »Domoljuba«. Ondotna mlekarna gospodari prav dobro, kmalu bo brez dolga. Srednji zvon pri cerkvi sv. Mavricija je ubit. Ker so jeseni padli v«čji-del vsi zajci, dobili srno novo. silno lačno zalego s Štajerskega; tudi fazani so zaseljeni v naši okolici.
g Kamniška Bistrica trga po stari navadi.
Iz kranjskega okraja.
g Občni zbor »Katoliškega slovenskega IKilitičnega društva za kranjski okraj« se je vršil predzadnji pondeljek. Bil je jako dobro obiskan. Saj so pa tudi prišli od vseh stranij zavedni možje, pristaši Slovenske Ljudske btranke. Občni zbor otvori predsednik J. Za-bret, župan predoseljski. Iz tajnikovega poročila posneti, je bilo po zadnjem občnem zboru več važnih sej, pri katerih se jc posebno obravnavalo, kako naj bi se osnovala za kranjski okraj prepotrebna zavarovalnica za živino. Vršil se je tudi posebni shod samih zaupnikov. Društvo je priredilo več velikih shodov: 2 v Smartnu pri Kranju, potem shod na Visokem, v Goričah, v Križih pri Tržiču in Smledniku. Iz teh podatkov sledi, da je odbor res deloval iu da se je zavedal svoje dolžnosti. 1 udi blagajnik je izkazal letni preostanek nekaj nad 150 K. Nato govori dr. Krek, ki pojasni stališče stranke glede na prihodnje dr-žavnozborske volitve v eno uro trajajočem govoru.
g Kot kandidata za prihodnje državno-zborske volitve priporoča predsednik Zabret deželnega poslanca Demšarja, ki živahno pozdravljen nastopi in v svojem govoru naglaša, da hoče v prihodnje delovati predvsem za koristi kmečkega stanu. Glavni program naš jc in mora biti,da se kmet obdrži na lastni zemlji. Soglasno se je sprejela nato kandidatura Deinšarjcva za sodna okraja Kranj - Škoija Loka. — Politično društvo za kranjski okraj se na predlog predsednika razdruži, ker bolj kaže, da se ustanovi novo društvo »Kmečka zveza«, katere pravila se prebero in voli odbor.
g »Kmečke zveze« odbor sestoji iz sledečih članov: Ivan Zabret, župan v Predosljih, predsednik; odborniki pa so: Jožef Kristane iz Srednje vasi, _Rajko Marenčič iz Kranja, Ivan i raven iz Šmartna pri Kranju, Lvgen Jarc iz Kranja, Jože Bidovec iz Zaloga pri Goričah, Andrej Šink iz Spod. Besnice. Andrej Dolinar iz Smlednika, Frančišek Kepic iz Zg. Bernika.
g Glede »Kmečke zveze« za kranjski okraj daje pojasnila Ivan Traven, kaplan v Šmartnu pri Kranju.
g Glasilo »Kmečke zveze« je »Domoljub«, ki bo redno objavljal vse važnejše stvari, ki zadevajo »Kmečko zvezo«.
g Škoija Loka. Pri nas smo pustno štiri-deseturno pobožnost, kakor vsako leto, tudi letos prav lepo praznovali. Bila sta pri nas dva očeta jezuita iz Ljubljane. Ljudje so prav pridno svete zakramente prejemali. — Ali ste že naročeni na »Domoljuba«? — Kdor še ni naročen na prepotrebni list »Domoljub«, naj to hitro stori, ker »Domoljub« je eden najboH podučljivih, kmečkih listov. Berimo in širimo ga zato povsod! — Kmečki mladenič.
g Iz Predoselj. Po naši fari razsaja bolezen legar. Umrl radi nje ni še nobeden v tej fari. Ker je ta bolezen nalezljiva, se je najbrže zanesla iz preddvorske občine po potoku Belca. Zaraditega je c. kr. okrajno glavarstvo za-ukazalo, da se ne sme v Belci prati perilo od bolnikov, ki so bolni na legarju in da se ta voda sploh ne sme piti Ljudi prosimo, da se drž« teh navodil, da k nevarna bolezen čim-
preje zatre. Pri tej priliki bi izprožill vprašanje, če bi morda ne bilo umestno, ko bi se Predošljani in Sušani, ki morajo piti Belco, potegnili za vodovod. Na noge, dokler je čas. Saj ne bo toliko stroškov, čc se cevi iz Ore-hovlj potegnejo še malo dalj. — Umrl je obče-znani posestnik Likozar, oče č. g. P. Umnika iz družbe Jezusove. Lep pogreb je pričeval, da je povsodi užival visoko spoštovanje. Bil je cerkveni ključar skozi 50 let ter je veliko pripomogel, da imamo v Predosljah tako lepo cerkev. Bil je tudi skozi dolgo vrsto let župan. Kot dober in skrben gospodar ni zapustil le dobro urejenega posestva svojemu nasledniku, ampak je tudi vso ostalo družino dobro preskrbel Svetila mu večna luči — Občinski odbor še enkrat prav lepo prosimo, da upclje žganjarsko naklado. S tem se na eni strani kolikortoliko zabrani žganjepitje, na drugi strani pa dobi občina precej dohodkov. J udi v Naklem so jo sedaj upeljali in se torej ni bati, da bodo domači gostilničarji na škodi, ker ne bo hodil nikdo kupovat v sosedne fare, kjer je žganje sedaj dražje. Torej to je naša nujna prošnja na občinski odbor. — Izobraževalno društvo se menda takoj ustanovi, ko dobimo potrebnih prostorov. — Iz Predoselj se nam pošilja popravek, da vrt pred mežnarijo ni občinski, kakor je pomotoma nekdo pisal v »Domoljubu«.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Bolezen in smrt tudi pri nas letos močno gospodarita. Pretekli teden je v Št. Vidu umrl mizarski mojster Miha Poličar, ki je bil zelo spreten mizar. V Dravljah pa je umrl zidarski mojster Gašper Albreht, zvest naročnik »Domoljuba« in somišljenik S. L. S. V Zgornji Šiški je smrt ugrabila uglednega moža iu skrbnega gospodarja Antona Burgar, p. d. Cerneta. N. v. m. p. I
g Mladeniči telovadnega odseka smo na sestanku dne 10. t. m. izvolili za svojega častnega predsednika gospoda Antona Belec, ki je nam zelo naklonjen iu nam je tudi svojo prostorno dvorano prepustil brezplačno v uporabo. Sedaj nas je 40 telovadcev, ki se prav dobro počutimo vkljub temu, da se včasih sliši kak psovka od »neodvisnih«.
g Blaž Potočnikova čitalnica je imela v nedeljo, 17. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročil na tem zborovanju posnamemo, da ima čitalnica zdaj 106 rednih članov. V preteklem letu je ustanovila »Čebelico« in »telovadni odsek« za mladeniče. Obe ti ustanovi se veselo razvijata. Javnih predavanj je priredila v preteklem letu 12. Le tako naprej do izobrazbe in omike!
g Nov veliki altar bodo napravili v po-družni cerkvici na Glinici. Altar bo iz lepega kamna, izdelali ga bodo domači mojstri. Lansko leto so Glinčani prenovili stranske oltarje in križev pot, letos bodo zopet nov kras dali svoji cerkvi. — Stari veliki altar je še dobro ohranjen, za kako podružnico prav primeren in je naprodaj za primerno ceno.
Novice iz blejskega kota.
g Blejski župan Ivan Pretnar popisuje v »Gorenjcu« in »Narodu« zadnjo občinsko sejo. Ne vemo, ali jo popisuje po zapisniku ali kako, govore namreč, da se ni prav vse tako godilo, kakor popisuje. In mi bi tej govorici skoro rajše verjeli kakor g. Pretnarju. Med drugim trdi g. župan, da je ves odbor enoglasno odločil učiteljici Wurner in učitelju Jensko 100 K priboljška, ker sta po krivici kot neporočena prikrajšana za 25% na dohodkih ,in ker »radi ju imartio, pomagajmo jima«. —Resnica pa je, da svetovalca Dolar in Kežar in odbornika Za-lokar in 2erovec niso glasovali za podporo.
Svetovalec Dolar Je sedel ln zaklical: »Kaj l>oste šteli glasove, ko vidite, da je sprejeto«. Vidite torej, da niso bili vsi odborniki enoglasno zadovoljni s podporo učiteljima in tudi občani, ki so vas volili, katerih koristi bi imeli zastopati, niso zadovoljni. Le vprašajte jih! In prav imajo, ker naša občina nima ravno preveč denarja in te dve učiteljski moči tudi nista v nikakih stiskah, ampak sc na Bledu prav dobro počutita. In to vse vi dobro veste. Le zato ste jih obdarili, ker jih imate radi in ker sta v velikem nasprotju z vašim velikim nasprotnikom nadučiteliem Rusotn. Toda, če jih imate radi, plačajte jih sami iz svojega žepa ne pa na občinske stroške. Kličemo vam: S takim ravnanjem si boste izpodkopali zaupanje ne samo pri »klerikalnih odbornikih«, ki ste jih sicer pred štirimi leti sami izvolili, ampak tudi pred drugimi občani, klerikalnimi in liberalnimi. Zapomniti si hočemo to za \olitve!
g Iz Broda pri Bohinjski Bistrici. Cez tri
tedne se nam je zopet prikazalo ljubo solnce. Zaradi suhega in meglenega mraza se je dokaj ljudi prehladilo, posebno otroci so vsi hri-pavi. — 17. t. m. nam je vzela bleda smrt marljivega domoljuba in čebelarja Jerneja Malej. Ranjki si je prištedil skozi leta s svojim marljivim čebelarstvom 10.000 kron. Da bi bil v lep zgled bohinjskim čebelarjem, da bi se z večjo marljivostjo poprijeli čebelarstva. Z železnico smo dobili nekoliko pomoči, da se čebele z malim trudom pripeljejo na ajdovo pašo proti Ljubljani ali na Primorsko.
Dolenjske novice.
Iz Zagorja.
d Cobal je sklical shod, kjer bi bil imel predstaviti kandidata Ivana Cankarja. V Habatovem salonu se je zbralo do 80 mož in mladeničev. Ker pa kandidata ni bilo, jim je Miha govoril o bogastvu cerkve. Tukaj je mož doma: poslušavci slišijo o milijonih, da Miha le usta odpre.
d »Cankar bo naš kandidat«; sicer v politiki ni še delal, pa zna lepo pisati«, tako je priporočal Cobal prihodnjega poslanca. Mi pa pristavimo: »Cankar piše in bo še pisal, poslanec pa na Kranjskem nc bo nihče, katerega Miha priporoča.«
d A ? »Zakaj pa je hotel Cobal snesti mež-narju pri občinski seji plačo?« — B. »Menda bi ga rad stran spravil, da postane sam mežnar. Dišijo mu milijoni.«
d Socialni demokrati niso zoper vero. Da ie res tako, so pokazali na zadnjem shodu, ko so ljudem ponujali tisto umazano knjigo »Pod spovednim pečatom«, kjer se blati spoved.
d Pintarju so priboljšali 50 K, ker je nakopal občini z novimi volitvami toliko stroškov. So pa gospodarni, taki odborniki! Kota mu pa niso mogli dati, ker je še premlad.
d V trboveljskem rudniku je ubilo Martina Remiha iz Visgorja. Bil je še mlad in priden. Pred pol letom se je oženil.
Iz Št. Ruperta.
d Od Sv. Trojice v Tržišču. Za dekleta se namerava v naši župniji ustanoviti Marijina družba. Ako se jih bo dovolj oglasilo, jih bodo prevzvišeni gospod knezoškof 27. maja t. 1. ob priliki kanonične vizitacije in svete birme sprejeli. Prav tako! Bomo videli, so li kaj korajžne. Kaj pa mladeniči ? Ali bi ne bilo, ako bi se za fante in može ustanovilo »Katoliško
slovensko izobraževalno društvo«. Sadovi III. katoliškega shoda se povsod kažejo, zakaj bi se pri nas ne. Ce so taka društva drugod potrebna, so tembolj tudi pri nas. Mladeniči in možje! Le pokorajžite se, da v dobrem ne bodemo pri nas zadnji, in se združite v izobraževalnem društvu.
d V krvi na tleh ležečega so našli mrtvega Jožefa Dolenšeka iz Ravnika št. 18. Najbrže je mož padel tako nesrečno. Naj v miru počiva!
d Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu
iema za leto 1906 189.738 K. 16 h prometa. Čistega dobička je 246 K 95 h. Pogorelcem in drugim potrebnim se je dalo 605 K. Občni zbor bode prihodnjo nedeljo. Več prihodnjič!
d Kmetje, pozor! Za smejat' sc je, ko beremo, da hoče postati davčni ad.iunkt iz Krškega, neki Stare, državni poslanec za kmečki okraj krški. To je še hujše, nego bi lisjak rtkel, da je postal prijatelj in branitelj kokoši. Mogoče je Stare prespal pustne šetne in jih sedaj v postu uganja. Stare mora biti velik prijatelj gostiln, ker napoveduje svoje shode v čisto samih gostilnah. Dobro naj le brusi pete in jezik, a kmet dandanes takemu človeku iz davkarije še manj verjan.e, nego beraču.
Iz litijskega okraja.
d Litija. Dne 18. t. m. so se splašili konji posestniku Andreju Zupančiču, ko je vozil vino s kolodvora. Zupančič je prišel pod kolesa in je nevarno ranjen na desnem delu života in ua desni roki. — Zasledujejo nekega Hrvata, ki je izvabil več osebam v Litiji denar in odpotoval proti Ljubljani.
d Kresnice. Posebno milost božjo so imeli oniledan naš gospod župnik. Doma sta bila dva pogreba z mašo; kar pride poročilo, da se mudi za obhajilo eno in pol ure daleč. Seveda sta morala pogreba čakati. Zbolela je 30letna žena, kateri ni bilo poznati, da bo tako hitro umrla. Komaj jo gospod previdijo, že je umrla. Pogreba sta bila pa šele ob 11. uri.
d Vsegamogočni nadučitelj M. Debelak. Kaj jc vse gospod Debelak, tega se ne da ob krakem povedati; pride pa vse polagoma na vrsto. Danes občudujemo eno lastnost, ki se ii pravi vsegamogočnost. Neka deklica, Jurič po imenu, je morala letos že tretje leto v ponav-Ijavno šolo hoditi, dasi je bila izvrstna učenka. In zakaj hodi, pravi, da so gospod nadučitelj rekli očetu: »Ce bi bili vi z nami volili, bi ne bilo treba, hoditi, ker pa ste klerikalno, pa mora še hoditi.« Lej ga lej! Ce jc to res, naj se preišče! In če je, potem pa le vzemite, gospod Debelak, punkeliček pod pazduho! — Pa tudi po krivici kaže svojo vsemogočno oblast. Poslal je za imenovano deklico poziv, naj pride v šolo, in sicer se je mesto predsednika krajnega šolskega sveta kar lepo — satn podpisal. Vidite, novo službo: predsednik krajnega šolskega sveta.
d Kako vzgaja »Prosveta«? V Šmartnem je društvo »Prosveta«. Zraven je gotovo tudi nadučitelj, če druzega ne, vsaj predsednik. Kako vzgaja to društvo, kaže ta-le slučaj. V obrtno šolo hodi neki učenec, Voselj po imenu. Ta v šoli najraje čez »Domoljuba« zabavlja, pa priduša se. Ko je v petek gospod katehet opomnil, kako naj se obnašajo v cerkvi, je zaklical tisti poba na glas: »O prmej kršen duš, ta bo pa huda!« Vedeli smo, da se v tej šoli na glas duša in kolne, vemo tudi, da je g. Šega s tem bil zadovoljen, mislili smo pa, da bo »Prosveta« ljudi olikala, pa smo se zmotili. O tem slučaju in o podobnih sc bo še v tem listu in drugod razpravljalo.
d Kmečka posojilnica ima za preteklo leto nekaj čez štiri krone dobička, ki se bo ta-
ko-lc razdelil. Dve kroni ostaneti rezervni zaklad. Ostalo se razdeli v tri prav enake dele: tretjino dobi gospod tajnik za mujo, tretjino nameni in tretjino štnartinska cerkev — za orgije.	i.
d V »Narod« so oniie dan šmartinski fantje pisali, da ne bodo dali nič za orgije, ampak raje plesali, uživali in na harmoniko špilali. Mi vemo, da večina fantov res ni preveč vneta za .orgije, dasi so že nekateri fantje precej dali, ne verjamemo pa nikdar, da bi bil tako surovo pisal kak fant. Vsi pravijo, da je kaj tacega zmožna edinole »ta črna«, ki kroka kot fant in hoče biti sedaj res fant, ker zanjo ni maral še noben fant in že vlači skoro pol stoletja — Ploh.	i i
d Janče. Naša »Čebelica« prav pridno zbira vkljub hudi in ostri zimi; nabranih je že nad 1200 kron; lepa svotica za revno župnijo, 'laka »Čebelica« je kaj pripravna za shranitev denarja, kolikokrat ima kmet kako kro-nico odveč, ne ve kani ž njo, spravlja jo v rute in skrinjo, pa se mu še dostikrat izgubi, kupi nepotrebne stvari in izgine. V »Čebelico« se nese lahko vsaka, kronica, vadijo se ljudje varčnosti, nekaj obresti nese, ukradeno ne more biti nikdar, ne izgubljeno. Da bi tudi sosedje Štangarji in Prežganjci hoteli to koristno napravo posnemati!
d Štanga, Kakor napovedano,bo pri nas sveta birma letos malo pozno: šele v jeseni; otrok je veliko. Ravno prav, da pridejo škof birmovat.
d Prežganje. Po smrti prejšnjega izvrstnega cerkvenega ključarja Antona Oale so gospod župnik v sporazumu s farmani postavili cerkvenim ključarjem njegovega sina Franceta Gale, posestnika v Volavljah št. 5, od katerega se sme upati, da bo kot ključar na mestu, kakor njegov oče, ker je pošten, zanesljiv krščanski mož. — Zima je letos silno huda; še stari ljudje ne pomnijo, da bi toliko časa držala. Mraza je bilo 23. januarja — 18 stopinj R.; marsikje je že zmanjkalo drv in stelje.
d Volavlje. Pred kratkim so hodili okoli kmetov, ki imajo žganjarske kotle, večinoma le za domače sadje, financarji iz Litije in oblastno zapovedali, da je prišlo od višje gosposke, da morajo kape le eno cev imeti; marsikateri kmet je majal z glavo in si mislil, zdaj imam zopet nov strošek, rajši vržem kotel in kapo proč, kakor da bi moral popravljati. — Pred kratkim pa smo brali v »Domoljubu«, da so se naši poslanci, posebno gospod dr. Žitnik, veliko trudili in izposlovali, da bo zana-prej ravno tako, kakor jc bilo, kar je edino prav in pametno. Hvala poslancem za trud, kar kaže, da imajo res srce za kmeta; to si bomo zapomnili in jih pri prihodnji volitvi zopet volili.
d Trebeljevo. Dne 17. februarja je dal učitelj Debelak iz Šmartna pred cerkvijo na Pre-žganjem klicati po občinskem slugi, da naj kmetje nosijo denar v novo »liberalno« posojilnico v Šmartno; če ga kaj potrebujejo, ga lahko na posodo vzamejo, kolikor hočejo; če ima kdo še tako majhno posestvo, ga lahko dobi. Ce bomo vsi hribovci v občini Trebeljevo imeli kaj več denarja, ga ne bomo nesli šmartinskim liberalcem, tako pametni smo že; nesli ga bomo rajši v Ljubljano v »Ljudsko posojilnico«, ali bomo pa napravili sami svojo hranilnico in posojilnico. Ce bomo pa kateri-krat kaj denarja potrebovali, ga ne bomo šli iskat k šmartinskim liberalcem, ker vemo, kako znajo ti kmeta odirati', rajši ga bomo iskali pri naših možeh ali naši posojilnici v Šmartnem, ki je sedaj v lastni hiši in ima jako veliko prometa ter je popolnoma zanesljiva.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Čudna agitacija. V soboto, 16. t. nt. jc Sel skozi dolenjsko stran vlak, kakršnega še nismo videli. Fo celi progi so leteli iz njega rdeči in zeleni listki, katere je metal neki socialni demokrat iz stroja, da bi železniške delavce privabil k socialno-demokratičnemushodu v Ljubljano. — Učimo se od njih, kako se moramo tudi mi zganiti za našo stranko pri volitvah!
d Soseda bo dobilo naše izobraževalno društvo in siccr v St. Juriju. Ko bo ta sosed zagledal luč sveta, ga bomo šli gledat in potrdit. Senčursko društvo bo zopet nova, čvrsta kompariija v naši krščanski vojski.
gNaša Šmarna gora je podružnea svete Magdalene na Gori. Sicer se ne more ponašati s posebno visokostjo — visoka je samo •409 metrov — vendar pa je razgled morda enak, starodavnost pa gotovo zanimivejša, nego gorenjske Šmarne gore. Ako stopiš pri nas pred cerkvijo sv. Magdalene, vidiš Triglav, Stol, Grintovec, Snežnik, Gorjance in vmes neštevilno drugih hribov. Danes je ta gora bolj zapuščena; po njenih gozdih stičejo prihuljene lisice, skačejo plašni zajci in grčijo divji golobi, na goličavi pa prebiva mladi cerkovnik, njegova družina in sveta Magdalena, ki oživljajo to goro, nekdaj tako imenitno in vso živo ljudi. Pred kakimi 2000 do 3000 leti je bila Magdalenska gora na eni strani pokrita s stanovališči in delavnicami, na drugi pa z mnogimi grobovi. Kakor nam spričuje obilna izkopana opeka in žlindra, bile so v smeri proti Hrastju opekarne, kovačnice in topilnice železa. Tam kjer stoji sedaj cerkev in cer-kovnikova hiša, pa so stala stanovališča tedanjih ljudi. Ob potu, ki pelje iz Šmarja v Li-pogiav, so tedaj pokopavali mrliče. Ti grobovi nam šc najbolj jasno povedo, da se jc ljudem v onih časih še boljše godilo, nego sedanjim Štnarčanom. Neverjetno je skoraj, kaj so že izkopali iz teh grobov. Takrat so mrliče ali po nevernih šegah sežigali ali po cele pokopavali. Pepel od sežganih mrličev so devali v lončene posode in zakopali v zemljo. Nese-žgane mrliče pa so polagali v dva metra globoke jame. Ker so vsakemu mrliču dali en ali več primernih spominkov v grob, se lahko razločijo grobovi moških, žensk in otrok. — Moškim so devali v grob zlasti bojne sekire, sulice, nože iz železa in drugo orožje. Tudi na tej Magdalenski gori so našli v grobovih moških različno orožje, nekaj bronastih čelad, konjske brzde, jezdno opravo — celo jezdeca z osedlanim konjem skupaj v enem grobu. Pa tudi ženski grobovi niso brez znamenitosti. Našli so pri njih bronaste zapestnice, steklene in jantarjeve koralde, zalasnice in predilna vretenca. Ena izmed tu izkopanih žensk ie imela okoli vratu 80 debelih jantarjevih kro-gelj, pozlačene uhane in po obleki našitih okrog 5000 korald. Vidi se torej, da je bila znana šmarska »ofert« že takrat na visoki stopinji. — Tudi po ustnem izročilu se je še ohranil spomin na nekdanje življenje vrh Mag-dalenske gore. Stari ljudje pravijo, da je bilo na Gori nekdaj »mesto« in da je vladal gori v starih časih grajščak Paradajzar, po katerem se sedaj imenuje vasica pod Goro z imenom Paradišče. — Sedanja cerkica je nastala iz majhne kapelice, ki se je polagoma izpopolnila v cerkev. V njej se hrani poleg novejše nekaj kosov stare mašne obleke. Hrani se tudi še star cerkveni obrednik, ki ima na notranji strani prilepl-en nek dopis iz leta 1759 od ljubljanske sodne oblasti na grofa Turjaškega, naj plača 3000 gld. --i Blizo stropa nad korotn je zapisana letnica 1669, ker je bil v tem letu dozidan zadnji del cerkvice. — Tudi zvonova
nista karsibodi. Večji je bil prelit leta 1869 in nosi napis:
»Cuj dolina in višava,
Ko glasi se božja slava!«
Manjši zvon pa se pohvali z besedami:
»Bodi dan al' bodi noč, Oznaiijujem božjo moč!«
Magdalenska gora s cerkvico se vidi iz šmar-skega kolodvora takoj proti severovzhodu.
d Prava kraška burja se jc vzdignila pri nas v sredo zvečer. Nanesla ie pod streho mnogo snega,' pobila nekaj oken, preobrnila tri kozolce in prevrgla srednji križ na naši Kalvariji pri sv. Križu.
Belokranjske novice.
d O občinskih volitvah v Semiču ste si
želeli v predzadnjem »Domoljubu« obširnejšega poročila. G. urednik, čakali smo, da bi se stvar izmotala do konca, potem smo Vam hoteli natančno poročati. No, ker pa nestrpno čakate, hočemo ustreči Vaši želji. Ob zadnjih volitvah, 22. nov., je bilo izvoljenih 18 mož, odločnih pristašev Slovenske Ljudske Stranke. »Huda borba«, ki jo omenja dopisnik v predzadnjem »Domoljubu«, ni bila kaka načel-na borba, kakor se bije ob takih prilikah po mnogih krajih, ampak samo krajevna borba. Od Setniča severno ležeče vasi — kakor pravijo »občina Štrekljevec« — se poganjajo za svoje kandidate, Semič sam in bližnje vasi pa zopet za svoje. Zato je bila ob zadnjih volitvah udeležba velikanska. Volitev jc trajala od 8. ure zjutraj do 11. ure po noči. Večina kandidatov je prišla v odbor iz Semiča Ln okolice. Zaui so oni iz »občine Štrekljevec« vložili re-kurz proti veljavnosti volitve, češ, da so nekateri izvoljeni kandidati podkupovali volivce s pijačo ter da so volili nekateri s krivičnimi pooblastili. O tem se zdaj vrši obravnava v Novem mestu. Ko bo vse na čistem, Vam sporočimo. — Predpust je v Semiču potekel jako »fletno«. Skoraj vsaka »luknja« je imela svoj bal. Vem, da so dotični gostilničarji s tem silno obogateli! Tudi naši ognjegasci, ki sicer malo-kedaj gase ogenj — pravzaprav- hvala Bogu, da ga ni treba; a kadar je bilo treba, so kazali ne preveč veliko junaštvo; pa eno predpustnih nedelj so čutili silno potrebo, gasiti svojo žejo. S svojim stotnikom na čelu so se v uniformi udeležili bala in »gašenja žeje« na Crešnjevcu. Živeli »hrabri« gasilci, pa ne samo ob kozarcih vina, ampak veliko bolj ob ognju, ko je rreba pomagati trpečemu bližnjemu! — »Semiški fantje« so priredili na pustno nedeljo, 10. februarja, pod vodstvom g. nadučitelja Bartelja v gostilni »Pri Matičku« veselico s petjem in šaloigro »Dr. Vseznal in Štipko Tiček«. Vse se je dobro obneslo na veliko zadovoljnost občinstva. — Samo prostora nam manjka, pa bi imeli izobraževalno društvo. — Silno hudo zimo smo imeli letos. Volkovi so prišli iz kočevskih gozdov v bližino Rožnega dola in sosednjih vasi. Ljudje so videli njihovo sled in slišali ponoči njihovo tuljen e. Otroci se vsled tega niso upali v šolo. — Zima jc odnehala in nastopilo je južno vreme. V noči od 20. do 21. februarja je bil dež in je strašno divjal vihar'. Raz farne cerkve v Semiču je pometal na tla strešne opeke v obsegu okolu 6 m'. — Občni zbor »Farne knjižnice« v Semiču je bil dne 3. februarja. Knjižnica ima sedaj 90 članov in 205 različnih knjig.
d Mogočen obisk. Kakor vsako leto po dvakrat, tako nas je obiskal v sredo, 20 februarja, na večer silen vihar. Drevje se mu je klanjalo, hiie, skednji in kozolci so se mu od-
i krivali. Neki skedenj je siekel pred njim celo | svoj telovnik; odtrgal mu je namreč vihar na j dveh straneh ves opaž. Drug dan se je kadilo za njim; snega je padlo čez ,30 cm. Upamo, da ima za en pot dovolj časti, da ga ne bo kmalu zopet mimo nas.
d Belokranjsko ljudstvo z veseljem sprejema novico, da je naš bodoči kandidat za državni zbor gospod dvorni svetnik Fr. Šuklje. Splošno se zatrjuje in govori: To je mož, ki zasluži, da mu izkažemo svoje zaupanje in ga volimo za poslanca, kajti ako kdo zamore pozabljeni Belokrajini še pomagati, bode brez dvoma gospod dvorni svetnik na merodajnem mestu porabil vse svoje sile, da pripomore za-namarjeni Belokrajini do tako potrebne — železnice!
Novice iz Velikih Lašč.
d Duhovne vaje. Da se ljudem olajša izpolnitev velikonočne dolžnosti in se jim da priložnost, dobro prejeti sv. zakramente, zato se bodo obhajale duhovne vaje v Velikih Laščah od 3. do 5. marca; pri Sv. Gregoriju od 10. do 12. marca; na Gori 13. in 14. marca; na Poljanah od 19. do 21. marca in v Loškem potoku (za moške) 25. in 26. marca. Zaradi duhovnih vaj na Poljanah bo shod tretjega reda pri Sv. Gregoriju na praznik sv. Jožefa po dopoldanskem duhovnem opravilu.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Jurja pod Kumom. Zima je v naših hribih zelo huda. Dne 17. t. m. se je našel Janez Medvešck zmrznjen. Revežu je najbrže slabo postalo. Bil je bolehen že več časa
d Iz Št. Lorenca ob Temenici. — Mlekarna se jc srečno ustanovila. 7. januarja t. I. je okrožna sodnija v Rudolfovem registrirala pravila. V odboru sta župnika iz Čateža in St. Lorenca, župan iz Velike Loke in Prapreč ter 6 drugih najboljših mož. Proti mlekarni je nastala velika gonja. Nasprotniki so začeli grozno lagati: »Videli boste, vsak bo moral plačati najmanj po 800 kron, odborniki so se šli v Trebnje intabulirat na vaše grunte, ko vendar vsak pameten človek ve, da je vknjižba brez tožbe ali lastnega dovoljenja nemogoča. Odbor pa mirno dela in mlekarna se počasi razvija. Kdor pristopi, plača 2 K pristopnine, 10 kron deleža in prevzame še za 30 kron poroštva. Da nam ne bo treba hiše zidati, je vzela mlekarna v najem malo pa prav pripravno Kozinarjevo hišo. — Odkup b i r e je napravil v zadnjem času prav veliko hrupa. Ko je poprejšnji župan pri občinskih volitvah pogorel, so se hoteli nekateri nad ljudmi in duhovniki maščevati ter so vložili prošno za odkup župnikove in cerkvenikove bire. Ljudje so lahko dajali biro v žitu, plačevali bodo pa zelo težko. Pri razpravi 6. februarja t. I. so skoro vsi zahtevali, naj pri starem ostane. Pomagalo seveda ne bo. Liberalne glave so na svoje junaštvo zelo ponosne: »To se pravzaprav mora zgoditi. Kmeta moramo tlake rešiti. Pozneje nam bodo hvaležni«... Vsak pameten človek pa ve, da se to pravi denar tja metati. Saj bodo morali toliko založiti, da bodo obresti vplačane glavnice enake vrednosti žita, ki ga zdaj dajejo. Zdaj so toraj dajali le obresti v žitu in ne v denar u. — Požarno brambo mislijo osnovati na Veliki Loki. Društvo bi bilo samo na sebi koristno. Čudno je pa. da so hoteli na vsak način imeti zraven županovega Keka, »ki je drugače« tako pišejo o njem v »Narodu« od 22. februarja najbolj pomilovanja vreden. Pri društvih, ki jih ustanovi kak far, mora biti prvi zraven. Mi smo ponosni na svojega župana. Zakaj so S?a neki hoteli imeti zraven pri liberalni požarni brambi. Nekateri poredneži si šepečejo, da bi priil« tak« zvit« buč« rude do občinskega
denarja. Zupan je podpisal, pritisnil gori občinski pečat, dva odbornika sta podpisala, požarna bramba za občino Velika Loka je gotova in zdaj občina plačaj, plačaj za . . . .« I'a glejte smolo, ta neumni župan ni hotel podpisati. Vzeli so ga dobro v roke pri obravnavi bire 6. februarja. Pa je vdaril ob mizo: »Ne bom, pa ne bom nikdar podpisal kot župan.« — Ostalo je kislo grozdje. — Samostojna požarna bramba na Veliki Loki brez upa priti na kak način do občinskega denarja. Bilo bi lepo, pa le ni šlo 1 Tako poredneži! — V Ameriko jih vedno več odhaja. V teku enega leta jih je odšlo skoro 30 mož in mladeničev v najlepših letih. Mnogo jih gre tudi pred vojaškimi leti z dovoljenjem glavarstva. Zavežejo se, da bodo prišli k naboru iz Amerike. Delavcev vedno bolj primanjkuje. Izobraževalno društvo smo tudi osnovali. Mladi ljudje so odhajali v Ameriko, ali se pa zgubljali po gostilnah. Treba je bilo pomoči po izobraževalnem društvu. Ustanovni shod smo imeli v nedeljo 18. februarja v kaplaniji. Prišlo je veliko mladeničev in mož, ki so s pazljivostjo sledili predavanju. Po krivici so naši Dolenjci na slabem glasu, da z njimi ni veliko narediti. — To se je pri nas pokazalo. Pristopilo je precej nad 50 članov. V odbor je izvoljen: Fr. Ka-stelic, načelnik; Fr. Strekelj, blagajnik; Lovro Kotar, tajnik; Fr. Andolšek in dr. Od teh moremo gotovo pričakovati, da bodo društvo vspešno vodili. — »N a r o d « je že začel napadati ravnokar ustanovljeno društvo. Pravi, da udje sami izprevidi o, da je poleg izobraževalnega društva treba tudi norišnico ustanoviti.« Seveda to res izprevidijo. Izobraževalno društvo potrebujemo mi, ki se hočemo učiti in napredovati, norišnica bo pa za pijance, za one, ki dekleta zapeljujejo, lažejo in obrekujejo iu »Narod« berejo.
d Javor pod Ljubljano. Delo pri naši novi cerkvi sedaj pozimi počiva, na spomlad se pa zopet prične; najbrže bo letos po prevzviše-ncm škofu posvečena, kar bo veliko veselje za Javorčano.
d Besuica pod Ljubljano. Prešiči so bili nekaj časa zelo dragi, 30 do 32 krajcarjev stari funt, to je bilo za kmeta prav dobro, mesarji so pa bolj po strani gledali. Naenkrat pa so se mesarji pomenili in ceno znižali, kmetje so ponujali, dražje ni mogel nobeden prodati, kot 25 do 28 krajcarjev stari funt. Ce so pa mesarji ceno pri mesu znižali, ni bilo še slišati. F'a tudi drugače mesarji kmeta kjerkoli moreio, oškodujejo; da se iz njih norčuiejo, zmerjajo s kmečki tepec itd., je nekaj vsakdanjega, pa tudi sleparijo. Neki kmet je pred kratkim prodal prešiče mesariu A., ko jih pripelje in stehta, mu kar odtegne pri vsakem prešlču štiri funte, češ, da so bili prešiči siti. Kmet je zatrjeval, da prešiči od prejšnjega dne opoldne ničesar niso jedli; pomagalo ni nič, kmet ie bil zmerjan in oškodovan. Ali naj toži; se ne izplača. Ta slučaj pa kaže, kakšni so mesarji ; najprvo tepo kmete z nizkimi cenami pri živini in potem gospode z visokimi cenami pri mesu.	»
d Pogovor dveh Šmarčanov. Janez: Kam pa tako hitro? — Miha: V posojilnico. — Janez: V katero ?Ali v starejšo, ki ima lastno, prej Skratovo hišo, in že do 2700 kron lastnega denarja, ali v »kmečko«, ki ima sedež v občinski pisarni? — M.: O, v kmečko že ne greni, saj to ni kmečka posojilnica, ker so pri njej sami trgovci in gostilničarji; kar je pravih kmetov, med njimi župan Leopold Host-nik, so tako hrbet obrnili »kmečki« posojilnici in oklenili se bodo stare posojilnice, ki je res kmečka, ker so v odboru večinoma sami kmetje. In to posojilnico, ki se imenuje »kmečka« vodi Miha Debelak, ki je preprečil misel o združitvi obeh posojilnic. Človeku, ki dela nuprtije, pa nič n« zaupam. — J.; Pa so pri
kmečki posojilnici veljavni možje. — M.: So že res veljavni, samo nekaj kazi njihovo veljavo, vsi so namreč naročeni na smrdljivi »Slovenski Narod«, ki vedno zaničuje kmete in vero; če bi tega smrada ne bilo, bi imeli še večjo veljavo. — J.: Pa ti možje so tudi bogati. — M.: Je že res, pa bogastvo odbornikov ne povzdigne posojilnice, sicer bi imela kmečka posojilnica preteklo leto gotovo več dobička, kot ga ie v resnici imela, namreč nekaj čez štiri krone. Poleg tega pa bogati odborniki posojilnici lahko tudi škodujejo s tem, da zanesljivim kmetom sami posojujejo, dvomljive pa lahko prepuste posojilnici. In še nekaj! Bogati odborniki sami posodijo ljudem, druge peljejo v svojo posojilnico, in tako bi radi vse ljudi spravili ob ljubo prostost, da bi bili vsi od njih odvisni; do bi vedno in povsod morali plesati, kot oni godejo. In če mi tudi ponujajo ti gospodje 25 vinarjev več od 100 kron, kot naša posojilnica, ne maram zanje; za 25 vinarjev nc prodam svojega prepričanja in ne stopim v strankarsko posojilnico. — J.: Pa vendar bodo naprej prišli, ker so dali po sosednih krajih klicali, koliko imajo denarja. — M.: O, denarja ima tudi naša posojilnica dosti, saj ima več kot 20.000 kron na-naloženlh samo pri »Zvezi«. Povem ti pa, kjer je veliko gromenja, je malo dežja; preveč bob-nanja med svet ni dobro; kdor preveč kriči, se mu ne godi najbolje. Sploh pa bo naša posojilnica tudi raztegnila svoje delovanje na sosednje kraje, in pri prihodnjem občnem zboru se bodo pravila spremenila tako, da bodo k posojilnici naši pristopili lahko tudi posestniki z Vač, Save, Polšnika, Javora, Primsko-vega, Štange, Prežganja itd. Tako bomo mi kmetje vkup, trgovci in birti pa vkup! — M.: Imaš prav, svoji k svojim! Tudi jaz bom nagovarjal ljudi: Nesite denar v staro posojilnico — in če potrebujete posojila, ga lahko dobite tam v Škratovi hiši. — J. in M.: Živela stara posojilnica v Škratovi hiši!
d !z šmlhei-stoplške občine. G. urednik, zopet vam hočem napisati par vrstic. Zadnjič ste rabili škarje, gotovo, ker Vam radi mnogih dopisov primanjkuje prostora. Danes pa mislim, boste vse sprejeli, ker hočem tudi Vas pohvajiti. Pred kratkim smo imeli tu občinske volitve. Kajne da bo zanimivo zvedeti, kako so se vršile volitve v tej veliki občini, ki obsega štiri župnije, namreč Šmihel, Stopiče, Vavtovas in Podgrad, ima 14 podobčin, 72 vasi, 9000 prebivalcev in voli 32 odbornikov. Volitve so se izvršile v dveh dneh. Prvi dan so volile podobčine in tretji razred. Udeležba pri volitvah je bila velika. Lepo je bilo videti, kako so iz raznih krajev obširne občine prihajali zavedni možje v Kandijo, kjer se je volitev vršila. Če je tujec videl te krepke može, gotovo si ie mislil, o to bo prepira. Pa nič takega ni bilo. Volitve so se vršile mirno in skoraj soglasno so bili izvoljeni samo pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Odbor je precej prenovljen, polovica odbornikov je novih. Izvoljeni so mesto nekaterih starejših mlajše moči. Nekateri bivši odborniki so se premalo brigali za občinske zadeve, pa jih nismo hoteli več voliti. Eden, ki je bil že daU časa odbornik, nam ie dišal po liberalizmu. Tudi ni več voljen. Izvolili smo v odbor, kakor po stari navadi, tudi vse štiri župnike naše občine, ker mi svoje duhovne pastirje spoštujemo, ljubimo in iim zaupamo. Vemo koliko se oni trudijo za naš dušni, pa tudi časni blagor. Ustanovili so posojilnico in hranilnico, ki jako lepo napreduje. Letos bo v Kandiji otvorjeno novo hranilnično poslopje, lepo kakor palača. Koliko truda in potov imajo duhovniki s posojilnico, mi pa brez sitnosti in težav, pa tudi brez troškov dobivamo posojila. Zato smo jim U sroa hvaležni. Zadnji volitve spričujejo, da
je naše ljudstvo zavedno in ne še okuženo od
pogubnega liberalizma. Veliko pripomore k tej zavednosti naš izvrstno urejevani list »Domoljub«, ki prihaja v velikem številu v našo občino in ga v. največjim zanimanjem prebiramo, l udi pred liberalizmom, gosp. urednik, vedno svarite svoje bralce. Pa za liberalizem pri nas itak ne maramo, ker vemo, da nič ne koristi Minoli četrtek se je vršila volitev župana. Kaj ne, tako veliko občina mora imeti tudi glavo, ki jo bo znala dobro vladati. Pa za to pri nas nismo nič v skrbeh. Imamo ga v Kandiji moža, bistrega duha in vnetega srca za blagor občine v osebi g. Josipa Zurc. Ta gospod je bil lansko leto odlikovan od presv. cesarja za zasluge, ki si jih je pridobil v teku devet let, odkar županuje. Zato nismo prav nič pomišljali, koga bi zopet za župana izvolili. Izvoljen je bil soglasno imenovani gospod, sedaj toraj že v četrto. Drugekrati se je po volitvi priredila mala zabava, igrala ic tudi mestna godba. Letos pa, ker je v postnem času, sc je to opustilo, kar smo splošno odobravali.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Port Artur. Letošnjo zimo si ie neki kostanjar iz Budanj hotel prislužiti nekaj drobiža. V ta namen si je postavil na ajdovskem mostu leseno kolibo tik kapelice sv. Janeza Nepomuka. Ljudska domišlji a jo je krstila z imenom Port Artur. Nekega lepega jutra — pravijo, da je bilo ob tretji uri po polnoči — pa je trdnjava padla v potok Hubelj in ubogi kostanjar je bil brez strehe. Na sumu so trije domači Japončki. Pred sodnijo so se zaenkrat izmuzali, toda poizvedovanja se nadaljujejo in ko bodo dognana, pridejo z generalom štesljem vred pred — vojno sodišče, katero jih pa najbrž ne bo obsodilo na smrt.
n Štiri dijake imamo v Sturiji in vsi so odličnjaki. Slovenec, tvoja zemlja je zdrava. Išče te sreča, um ti je dan, našel ga bodeš, ak' nisi zaspan!
11 Dekliški Marijini družbi v Šturljl je letošnji sicer kratki predpust vzel kar štiri hčerke. Naj jim bode lahak in prijeten zakonski jarem!
n Hranilnica ln posojilnica v Šturljl vrlo napreduje. Računski zaključek kaže 239 udov, hranilnih vlog 164.426 kron 5 vin., posojil 112.692 K 14 vin. Rezervni zaklad je narastel na 5406 kron 27 vin. Te številke kažejo, kako neumno mislijo oni naši »prijatelji,« ki proro-kujejo, da nas bo skoraj konec. Hranilnica bo svojim članom odslej preskrbovala tudi kmetijske potrebščine: žveplo, galico, umetna gnojila in druge take reči. Če je človek sam, omaguje in obupava, z združenimi močmi te pa veliko doseže, torej na delo z združenimi močmi!
n Katol. slov. Izobraževalno društvo v Šturljl je priredilo letošnji predpust veselico. Igrali so »Kmet in fotograf« in pa »Pri gospodi«. Obe igri sta izvrstno uspeli. Dvorana je bila polna in vsi navzoči zadovoljni. Knjižnica lepo napreduje. Prihajajte in berite, da ne bodo ležale knjige mrtve! V društveni dvorani so na razpolago: 3. »Slovenci«, »Primorski list«, »Naša moč«, »Družinski Prijatelj«. »Dom in Svet«, »Novi list« in še drugi listi. Prihajajte, bejite, ker le tedaj bo naše društvo v resnici izobraževalno.
n Novi častni občani, št. Vid pri Vipavi je dobil šest novih častnih občanov. Izvoljeni so bili: Vipavski dekan Matija Erjavec, dr. Šusteršič, dr. 2itnik. Janez Lavren«0 vrh-
poljski in Stanko Premrl. Prav je tako. Kdor
Čast zasluži, naj se mu da.
n S poukom v nemščini so začeli v izobraževalnem društv u na Ustju. \ začetku je bilo 31 udeležencev in udeležnie, navdušenje torej precejšnje. Pa jih je že nekaj odpadlo. Oče Nace pa so rekli: Naj sc nauče poprej dobro slovenski, potem naj šele začno tolči nemščino. Uotovo modra beseda. Tudi nam se nc zdi nemščina toliko važna, da bi sc morale ukvarjati z njo kmetovske glave. Morda se motimo? Kolikor glav, toliko misli.
n Volitev župana v Vipavi je bila napovedana na OetrteK dne 21. teoruarja ob 4. uri popoldne. Prišli so vsi izvoljeni odborniki. Preusedoval je starosta virilist grof Lauttucn. Predno so začeli voliti, sta se odpovedala odborništvu dva odbornika prvega razreda — oba Mrovatina — m pa uva namestnika, Oklenili pa so, da se volitev župana vseeno vrši. Zdaj pa vzame Carl Majar klobuk, jo popiha iz volivne sobane, za njim vdan njegov zet dr. Kane, ki potegne za seboj odbornika učitelja Mrcina in oauornika-namestnika 1-erjančiča, in tako je postal odbor nesklepčen in Vipava je zdaj brez župana za kazen, ker ne mara več za Mrovatina.
Idrijske novice.
u Pustno nedeljo se je bila pričela v Idriji tridnevna poboznost pred izpostavljenim pre-sveuui 1<. i elesom. — Pobožnosti se je mnogo ljuustva udeleževalo. Je že tako na svetu: pustne dni eni molijo, drugi pa norijo. — Aiaš-kar — pametnih m norih — tuui ta predpust ni manjkalo, čeprav je bil kratek.
n Pepeimeno soboto zvečer je bil pri Di-diču volivni shod. Možje, katerih je bila dvorana polna do zadnjega kota, so pazljivo poslušali krasen govor uezeuiega posianca gospoda dr. Kreka iz Ljubljane. Upajmo, da bodo prepričevalne besede izvrstnega govornika obrodile dober vspeh posebno glede ustano-v itve neodvisnega strokovnega društva ru-dar,cv v Idriji, Potem bo konec otroškemu iarbanju in neznosnemu terorizmu socialistov v Idriji.
n Ante Kristan in njegov gorki prijatelj Julče bi bila tudi rada prišla na ta shod, pa ju nismo pustili, ker smo najrajši sami med seboj. Se celo Kristanova dama je silila priti v dvorano, pa ni šlo, ker ne poznamo tolike olike.
n Pri zaprtih vratih klerikalci zborujejo, nam očitajo socialisti. To velja tudi njim, ki jim je v Lapajnctovi gostilni v Spod. Idriji na pepelnično nedeljo napravil shod najucciiejši socijolog za svoj žep v idrijski dolini, dicni naš Ante Kristan. 1 udi ti ljudje so zborovali za zaprtimi vrati, čeprav niso bili klerikalci. Raz-poroko je zagovarjal na tem shodu prvič očitno Ante Kristan, kakor se govori. V deveta nebesa je koval srečo nekega kmeta idrijske okolice, ki se je poročil v Ameriki, žena njegova pa mora doma brez dedca za pečjo sedeti. Slabo stvar zna vsak sejmarski kričač za dobro razvpiti, kaj da bi je Kristan ne, ki je svojo katoliško vero zapustil. — Seveda, kar komu več nese! — Potem bo pa morda res, kar se je pustne dni govorilo po Idriji, da se je udeležencem Kristanovega izleta ob sveč-nici v Trst najbolje dopadla prosta ljubezen v starem mestu! Tedaj, to je vzgoja delavcev, na socijalistični podlagi?! In taki možje so še jako »gor« vzeti od gotovih gospodov, ki so ob volitvah v principu liberalni !— Kristan seveda ne bo imel komedij, kadar ne bo maral s svojo damo več skupaj živeti. Sla bosta vsaksebi, kakor kebri v maju! Pa bo lahko drugo vzel, če jo bode želel. Gotovo si želi, da bi se tak zakon tudi pri nas splošno uvedel! Krščanske žene in možje, ali bodete pustili, da se to ur»cniči? Ne verjamemo tega!
n V prid družbe sv. Vlncenclja bodo uprizorili na praznik sv. Jožefa v Idriji »Divjega lovca«. Želimo mnogobrojne udeležbe v prid podpiranih revežev.
n Govori se, da Ante Kristan pridno iu-špicira čipkarsko šolo. Ce je res, kratkomalo prepovedujemo, da bi tudi v to c. kr. šolo segala njegova oblast! Svoje račune in uslužbence koiisuninega društva naj opazuje, da bo šlo vse v zažcljenem redu!
n Vodja na c. kr. rud. ljudski šoli, gospod Al. Novak je toliko ozdravel, da je zopet lahko nastopil svojo službo. — Učiteljica na čipkarski šoli gospodična I"". Sedej je nevarno obolela za srčno hibo. Pravijo, da bo prišla za njeno namestnico neka gospodična z Dunaja. Ali se ne more dobiti nobene sposobne Slovenke za to mesto? Zakaj tujcu bel kruh rezati, ker ga tudi domačini radi jedo?
n Linrla jc 21. februarja t. 1. v 64. letu svoje starosti občespoštovana Katarina Bizjak soproga c. kr. žgal. paznika gospoda Fr. Bizjaka, za kapjo. Udarjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Iz Hotedršice.
n V sedmi številki »Notranjca« je zlobni dopisnik, katerega poznamo, nagromadil cel kup laži o naši lari. Velika laž je trditev, da »Domoljuba« ponujamo, kakor jud svoje preležano blago. Zavedni kmetje, ki vedo, zakaj se gre, ga sami radi naročajo. Seveda »Notranj-cevega« dopisnika jezi, ker prihaja »Domoljub« v tolikem številu v našo faro. Vsa čast tukajšnjim ljudem! Samo pod enim zavitkom prihaja »Domoljuba« 5U izovdov. Pa ga tudi radi bero. Seve za tako napredne, ki še slike sladkega Imena Jezosovega ne morejo trpeti na steni svoje hiše, gotovo ni, takim bolj ugaja brezverski »Notranjec«.
n Zlobni dopisnik tudi trdi, da poslanci S. L. S. ne pomagajo kmetu. Kdo pa je izposloval, da imamo v Motedršici vodovod? In kateri poslanci so hoteli kmetu davek zvišati? Seveda »Notranjčevemu« dopisniku bi bilo pogodu, da bi vodo na Ravnik vsaj na št. 17, poslanci na svoje stroške napel,ali. Ako ste hoteli Ravničanje imeti vodo, kje ste pa bili takrat, ko se je napravila prošnja za vodovod v Hotedršiei. Seveda, dopisnik hoče sedaj kaliti vodo, ker se bližajo državnozborske volitve, da bi koga premotil. A uverjen naj bo. da ga kmetje, ki res kaj vedo in razumejo, ne bodo poslušali.
n Pohujševanje. Nekaj je pozabil dopisnik poročati v »Notranjca«. To namreč, da se je pred nekaj časa odprla tukaj šola barabstva, kjer poučujeta dve učni moči. Nasledki te šoie so seve surovost in podivjanost. Matere jokajo, katerih sinovi so sc dali zapeljati sladkemu govorjenju. Ker jih zapeljani sinovi sedaj nočejo več ubogati, pravijo dobre matere, da se bodo maščevale s tem, da bodo šolo uničile. Pravijo, da to lahko narede, ako svojih grošev ne nosijo več v to šolo, ki je v sramoto celi fari. Moška je ta.
n Veletrgovina z mešanim blagom gospoda Brusa do sedaj še precej dobro uspeva, dasi so že tri manjše trgovine iste vrste in dasi je kraj primeroma majhen.
n Slabo je priporočil St. Vidcem »No-tranjčev« dopisnik njihovega novega nadučitelja, ker ga je pohvalil v »Notranjcu.«
n Debelo je pogledal gospod nadučitelj iz Litije, ako je prečital dopis iz Hotedršice v sedmi številki »Notranjca«. Dopisnik ga je dekretiral v svoji mogočnosti sam. Kdo laže?
Iz raznih kraj^ ✓ Notranjske.
n Studeno pri Postojni, Pustne dneve je imelo naše k. s. izobraževalno društvo svojo veselico. Ker se ni še nihče oglasil, da bi bil o tem kaj pisal, naj tu sledi nekoliko vrstic.
Z nekako boječnostjo smo nastopili, ker je bilo to prvič, ali naš strah je bil prazen. Ves spored sc je dobro obnesel. Moški in mešani pevski zbor sta častno izvršila svojo nalogo. Uprizorili smo Silviu Sardenkovo »Samostansko lilijo«, ki jc prav primerna za male odre. Dasi je Ivanka (Ana Bizjak) zelo vabljivo nagovarjala Leuico (Ivana Miklavčič) in hvalila posvetno veselje, vendar ni mogla pregovoriti Leniče, da ne bi dala svetu slovo in si poiskala tiho celico, kjer bi uživala mirno, duhovno veselje. Uprizorili smo tudi dvogovor: »Snops in voda«, vzeto iz »Svete vojske«. —-Ponudilo je žganje spravo vodi, toda voda je odklonila vsako zvezo. Obe igralki sta dobro pogodili svoji vlogi. Čudili smo se spominu Jakopa Simšič, našega vrlega knjižničarja, ki nam je pol ure deklamoval Ant. Hribarjevega »Peklenščeka potepenščeka«. Ce smo tega lisjaka že preje sovražili, se nam je sedaj še bolj odtujil in smo mu prav privoščili njegovo smolo. Mnogo smeha nam je izvabil šaljiv prizor: »Kmet in fotograf«. Vsi trije igralci: Ivan Štrukelj, Jožef buslain in Ivan Brenčič so dobro rešili svoje vloge. Sedaj smo dobili še več poguma in kmalu nameravamo uprizoriti novo igro. Ce jo bomo, Vam bomo že poročali. Društvo po malem napreduje, ali vendar gremo naprej. Brez težav in poguma pa tako nič ni. — Tudi pri nas nam je letošnjo zimo zajce naredil mnogo škode, pritožili smo se, če bo kaj. Kaj mu hočemo, ko je imun, kot njegovi poslanci, iu mu ne moremo blizu. Ali tudi zanj lx) enkrat potekla ta doba i:i potem gorje mu! — Ko so bile pri nas volitve za občinska odbornika v županstvo v Postojno, kamor spadamo, sta bila izvoljena pristaša S. L. S. Odbornika sta: Tomaž Bizjak in Anton Vidrih. Ker nimamo samostojne občine, ne moremo veliko pokazati svoje politične barve.
n Lov na klerikalce v Postojni. V predzadnjem »Domoljubu« je nekdo trdo prijel nekega liberalnega gostilničarja iz Postojne in mu očital nečedne stvari. Ta pa se je začutil silno užaljenega in vso stvar izročil sodišču, naj vjame »Domoljubovega« dopisnika. V ta blagi namen e gostilničar dal pritirati pred sodišče vse klerikalce, kolikor jih je mislil, da jih je v Postojni, to je: dva duhovnika in dva druga gospoda, ki naj bi brž ponižno povedali, kdo jc tisto pisal. Več za nobenega ni vedel in jc bil moško prepričan, da so s tem številom klerikalci v Postojni pri kraju. Pa ker so poklicani štirje gospodi potrdili, da oni niso pisali, se je naenkrat pokazalo, oj groza, da mora tičati v Postojni kje še kak klerikalec. Zdaj pa vse mreže nastaviti, da se srečno vjame! Lov jc hud. Ce ve kdo še za kakšnega klerikalca v Postojni, naj ga hitro naznani tistemu krčmarju ali pa kar naravnost sodišču. Le poguma ne izgubiti, saj vidite, da ne more spodleteti, ker eden mora na vsak način še kje biti, ki je tisto pisal! Kdor se čuti kaj klerikalnega, naj se sploh kar sam naznani in reši tako našo čast, če ne bodo mislili, da je kak liberalec svaril slabega krčmarja! — Krčmarju bodi povedano: Ce hočete res rešiti svojo čast, primite tistega dopisnika, ki vas je v »Notranjcu« pohvalil. Zakaj kogar tisti list hvali, se hitro sam izda, koliko jc vreden.
n Več mladeničev Iz Blok pozdravlja misel, ki jo je sprožil gospod kaplan Zabukovec po ustanovitvi izobraževalnega društva. Da bi se le kmalu to izvršilo.
n Klerikalna draginja v Strmci. V lažnji-vemu »Narodu« se je bralo, da je krčmarica Kat. Zele v Strmci računala dvema fantoma 86 vin. Popila sta pol litra vina, pojedla za 6 krajcarjev kruha, ocvrla jima je tri jajca: Ali je to predrago? Toliko resnici na ljubo in pa v nov dokaz, kaka poročila sprejema »Narod« in kai morajo biti njegovi poročevalci, mi mu jih ne zavidamo 1	—
n Iz Vrhnike. Gospod Oabrlel Jelovšek
je še župan na Vrhniki, pa ne čudimo se temu, ker ima vedno v svojo obrambo kakšno stvar v rokah. Sedaj ima železnico, katero bo ob svojem času speljal od Vrhnike do IdrLe, to-rei ga le nri miru pustimo, da mu iz rok ne pade. — Na Vrhniki imamo pa tudi neodvisno stranko kmetov. Ni še preteklo mnogo dni, odkar ic rekel gostilničar Kočevar, kateri se ne bi branil biti na Vrhniki za župana, da ie on neodvisen kmet. Ali ne diši to po liberalizmu?
Štajerske novice.
š Socialni kurz se je vršil pretečeni teden v Mariboru. Udeleževalo se ga je okrog 50 oseb. Med predavatelji sta bila tudi gg. Podlesnik in dr. Krek iz LJubljane. Bog daj obilo vspeha!
š Dva shoda v Brežicah. Iz Brežic se poroča: Ljudski shod »Kmečke zveze« se je sijajno izvršil. Kmetov ie bilo navzočih 350, vseh skupai 400 udeležencev, med mirni 14 županov, triie posili. odborniki «Narodne stranke«. Roškar ie razvijal kmečki program, dr. Benkovič ie govoril o političnem položaju, pojasnil stališče proti socialnim demokratom in »Narodni stranki«. Istočasno ie zborovala tudi narodna stranka. Udeležilo se ie zboro-vania nekai Bi/elianov, Rajhenburžanov in učiteliev. Navzoči so le triie župani. »Kmečka zveza« je zborovala v spodmih nrostorih. Na-rodniaki so zanrli dvorano. Zveza narodnjakov in socialistov je razkrinkana. Oeslo liberalcev ie: Raie volimo Čobala neeo dr. Ben-koviča. »Kmečka zveza« bo že poskrbela, da ho Cobal obležal na tleh, kakor je dolg in širok.
š Eno leto nI oil žeanla kmet Jurii Lamut iz Stanoskega pri Poličanah. Stavil je s kovaškim mojstrom Franom Smehom in za svoio vztrainost ie dobil za stavo polovniak vina.
š V Slovenski Bistrici ie tudi zborovala »Kmečka zveza«. Vsi govori naših mož so bili spre'eti z odobravanjem.-Liberalni dr. Gosak ki ie prišel snubit za svojo stranko je moral nehati govoriti. Kmečko ljudstvo vstaja in liberalcev ie strah. Skraini čas ie bil, da smo ustanovili »Kmečko zvezo«, katere se naše ljudstvo z veseljem opriiema.
š Predrznost »Narodne stranke«. Sčasoma bomo zvedeli, kaj sc ie godilo na zaupnem shodu v Mariboru. Tako nam zadnji »Narodni List« zopet veliko izdaia. Poroča, da je »Narodna stranka« zahtevala, nai se njej prepustijo trije vol. okraji, kjer bo ona po svojem programu in po svo!ih zaupnikih poslanče-vala. Take predrznosti od »mladih narodnih« nismo pričakovali. Umevno ie. da ie to moral vsak »slogaš« obsoditi. Ti mladi liberalci ne zahtevajo nič drugega, kakor da se skoro polovica spodnještaierskih katoliških volivcev pokorava njihovemu nazoru o svetu in živ-lieniti. t. j. praktičnemu brezverstvu. Večie nasilstvo -ni mogoče. Zato pa čast odboru SI. kmečke zveze«, da ni vrgel svetinj slovenskega kmečkega liudstva v b'ato verskega propada! Ako hočejo cetlski odvetniški uradniki širiti liberalizem, naj gredo na Kranjsko, k:er ne morejo dobiti liberalnih kandidatov za Liubliano. Zakai pa tam ne kandidira gospod dr. Fermevc, ki Je v Celju odvetniškim uradnikom predava!, da je v principu za neraz-('ružliivost zakona, v praktičnem živlienni pa za raznoroko kakor ie poročal svoj čas »Slov. Gospodar«? In to predavanje so odobravali odvetniški uradniki celjski, voditelji »Narodne stranke«.
Koroške novice.
k Pomnožltev vlakov. Kakor se čuje, bodo na progi Glinjc-Celovec-Trst še to poletje pomnožili osebne vlake, ker po sedanjem voznem redu je veliko premalo vlakov za osebni promet, posebno velja to za popoldanske vožnje. Razun tega tudi vlaki v Cclovcu preveč dolgo časa stojijo, kar je potnikom, kateri se samo skozi Celovec peljejo, zelo neljubo. Zavoljo te nesmiselnosti bode tudi čas postanka vlakov v Celovcu prikrajšan.
k Pogorela ie na pustni torek deloma pro-testantovska sirotišnica v Waieru pri Trgu. Domneva sc, da so vsled neprevidnosti zažgali otroci zavoda, ker so skrivaj v podstrešju cigarete kadili. Ogenj so pogasili tako, da je le okoli 5000 kron škode. Lastnik in predstojnik zavoda je protestantovski župnik Sch\varz.
k Na poseben način je zbolela v Sv. Križu na Koroškem krava cerkovnika Josipa Pich-lerja. Kravi se .ie spustila na vratu velika bula in se konečno prepustila. Pri čiščenju tako nastale rane, najdejo v njci dan za dnem ostanke krme. Rana je torej v zvezi s požiralnikom. Zanimivo na stvari je to. da krava ne kaže nikakršnih znakov o bolečinah, da vživa rada krmo, ima mnogo mleka in je vrgla pred osmimi dnevi lepo in zdravo tele.
Primorske novice.
p Iz Krna nam pišejo: Glede poročila iz Kamna v cenjenem »Domoljubu« z dne 14. t. mes. prosimo Krnčani, da nam Kamenci malo bolj pojasnijo, kake lastnosti zahtevajo od nas glede županstva.
p Za briško železnico. 17. t. m. se je vršil v Smartnem pri Kojskem shod briških županov in podžupanov, da se dogovore glede briške železnice, katero po pravici zahtevajo. Navzoči so bili deželni poslanec dr. Gregorčič, Berbuč, Klančič in Jakončič. Liberalnega poslanca ni bilo nobenega, saj se ti sploh ne brigajo za koristi ljudstva. Shod je otvoril kojski župan g. Obliubek. Po daljšem posvetovanju so sklenili več resolucij. V prvi zahtevajo od poslancev, da ukrenejo vse potrebno, da se čim preje zagotovi železniška zveza med Gorico in Korminom čez Brda. Vršila se je volitev odbora, v katerem so vsi župani briških občin in deželni poslanec Jakončič.
p Za stolnega kanonika v Gorici je imenovan veleč. g. Janez Lukežič, dekan v Komnu na Krasu.
p Socialnodemokraška manifestacija na Reki. Preteklo nedel'o je ob obletnici, ko je bil ustreljen delavec Kobek na Reki. nad 5000 delavcev manifestiralo na Kobekoveni grobu. Govorili so na grobu laški, hrvaški in mažarski govorniki.
p Krava in tele sta zmrznila ob zadnjem hudem mrazu na Trnovem krčmarju »pri Ov-čariu» v hlevu. Tele .ie bilo staro šele tri dni.
Celovec, 28. februarja. (Minlsterialni odlok.) (Izv. noroč.) Vsa c. kr. namestništva so prejela odlok od notraniega ministrstva, da je povsodi dovoljena nrodaia in naznanilo nrilj. izdelkov »Fellerjev leno dišeči rastlinski fluid« s. z. »Elsa-Fluid«, in FelWeve odvajalne Ra-barbara krogliice. s. z. »Flsa-krogliice«. dvornega lekaria E. V. Fellerja v Stubici, Elsatrg 16. Hrvatsko. Mnogo zvestih pristašev tega izbornega domačega sredstva se veseli nad tem.
Kamnik. 28. februarja. (Sneženi zameti) provzročuJejo sedaj povsod prometne zapre-
ke. Svetujemo torej, naj se pravočasno naroči tisočkrat pohvaljen Fellerjev rastlinski fluid s. z. »Elsafluid« dvornega lekaria E. V. Fellerja v Stubici, Elsaplatz št. 16. Hrvatsko. (12 malih ali 6 dvojnatih steklenic franko 5 kron.) To je treba posebno pomniti v sedanji dobi, ko vsakdo toži o kašliu, hripavosti, krčih, bolu v vratu, prsih, trganju in enakih boleznih, ki jih provzroči prepih, vlažno slabo vreme in prelila.ien.ie.
Kočevje. 28, februaria. (Hude posledice) imajo navadno zanemarjene bolezni v želodcu. zaprtje, slaba prebava z njih posestrinami, kot so: slabosti, slab tek, pehanje, gorčica, krči in mrzlica. Uspešne snovi vedno hvaljene tek in prebavo torej hranitev pospešuioče Ra-barbara korenine, vsebuie pravilna so-stava »Fellerjevih odvaialnih Rabarbara krog-Ijic« s. z. »Elsa-krogliice«. Sest škatliic za 4 krone pri izdelovateliu F. V. Feller.iu v Stubici, Elsatrg 16, Hrvatsko.
Prihodnja številka „I)OMOL.TUBAft izide dnč 7. marca 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj, 21	februarja	87	40
Oradec, 2J	februarja	51	59
1	februarja	28	46
1	februarja	32	72
Trst, Line,
9	6	73
88	8	86
83	69	64
84	83	61
Scott-ova emulzijo
je po svoji kakovosti vedno enaka, ker se jemljejo zanjo le najboljše snovi, ki jih je možno dobiti z denarjem, umetnostjo in skrbjo. Izključno le najfinejše norveško medic, ribje olje se porabi za Scott-ovo eni ul zijo, ostali deli so pa tudi vedno le najboljši. Ravno vsled tega je našla izredno reJilna in zdravlna moč Sc o 11 - o v e emulzije pri gg. zdravnikih priznanje in jo tako pogosto predpisujejo pri starih in mladih kot izborno redilno sredstvo proti vsakovrstni slabosti. Scott-ova emulzija prekaša po učinku daleko navadno ribje olje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list In pošlje 75 vin v znamkah, mu poSlje steklenico za poskušnjo 2184
Fron Steinsrtineltfer, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Agente
išče proti visoki proviziji 28 let obstoječa glasovita tov. za rolete C Klemt, Braunau n. Češkem za svoje 6 krat odlik, izdelke: žaluzije, varn stene, rolete in novosti za gostilnič. 305
Obrtna Aka-demlja
friedberg
pri Franko-brodu ob M.
Polltehn. zavod u Inienerlein arhitekta _248 11—1 J
o A c
D.
T-* S c ..2
trt 'o
« E
V)
S iS
v*
V u
• O >
O
u o •a
c jO
5 n.
S E o
a L. -
.H « g
JS-S § «
B.S bi N ™B S
M Cd
I .S.
. c
-a c.
I « j-• c .M
t rt O
trt ._' O*
O 00
cn
■S o <rt ■«■ ~ 3
e ss g. « Z
> ,
Z*	Krt
alg,
0) S «
O rt C
trt u>
C'5.:=r
N a;
"S
i	a «
C	'= ■§
■	«
5.	i « 01 S
t	"C-o
O a
w	u .
•o	B e
>N	S .Si.
i.l
ou<tn l4i
L/umoijuo i>V-/<.
Preklic.
Podpisani Jožef Bukovec iz Kota št 2. prekiičem vse. kar sem do danes žaljivega govoril in pisal o gospodu Andreju NVehle, c. kr finančne straže respicijentu na c. kr. finančno ravnateljst-o v Ljubljani in obžalujem da sem se prenaglil in ga neopravičeno žalil.	386
V Črnomlju, dne 9. septembra 1907. Jožef Buko«eo, gostilničar v Kotu 2.
i Ceno češko perje! {
4 4 4 4 4 4 4 4
1 kg novega, sivega, skubrenega go.jega perja K 2- , bol|šega K 4 40; I kg belega, |ako mehkega, skub-Ijenega K 8 60. K 5 ;
l kg prav finega, snefno-belega, skub-Henega K 6 40, K 8'—.
Pri naročilu 5 kg franko.
Izgotovliene postelje,	Z
menkas-ega nanklnga. 1 pernica I70cm dolga, 116 cm Uroka z lepim puhastim račjim perjem K I'"-, » finim polruhom K 12—, K M -, z nalflnejilm s vlm puhom K 16-: 1 vzglavnik «0 cm dolg, 58 cm Širok K J 80, K *•—■ Poillla po povzetju od K 10*- dalie tranko	,,, ,
Zamena dovol|ena.	142 0
S. BENISCH, De« 71, CeSko.
i i —>>.....u	*

Izdelovanj* v«eh pred . metov za zdravilstvo po- , sebno	2280 6
kil nih
(briih)
p a sov
za mofifce, ienake in otroke natančno po m<>ri.
Pri postnih naroČilih se nora naznaniti, ali je kila na detni ali levi ali pa na obeh straneh in nje ▼elkoat.
Za Hg. zdravnike velika »nlouo kirurg, 4n medle. 4n*trum*ntov 4ti aparatov, karčuk-predmetovt *ln»tirn4h voyavie 'td., 4»delovanje moderee v.
K. PI0TR0WSKl, Sv. Petra cesta
Levčeva h.ša št 32, Ljubljana.
	
Mmmm	Najbo jie ivlcarske ur«, zlatnina In srebrnina se dobe po ■ ajnlf.jlh cenah pri sloveči domači ivrdki 357 26 i H. Suttner, urar Ljubljana, Glavni trg, na-b proti roto ta. Prosim zahteva te nov velik cenik, kateri je ravno Iziei In se pošlje zastoni In poš«. prosto
.Kunard Line' Tr»t-New-Vork i. tuypripr».u«j»» u»jo«n« iii.
najh„lji. (lil h Linbl|ant » sHTerno Ameriko, kar tod ni dolno-rruin« mu^ne Toioie po raznih ieleznioah, nobenega prasadoranja n. ,>r«»oo,leTanj» in aploh nobenih postranskih slroAko* maj potjo. Par-oikl «" prostorni. ra ni, zrafni in snaf.ni: »ožijo .aake 14 dni Hram ,n postraJba najholiii« Pojasnila daie in karte prodaja glorni i a-stopriV	11
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Postavno zavarovano
Vsako pnnarefan|e kaznivo. Edino pristen je 8s 7
T h i e rry.je» balzam
z zeleno -namko .redovnica". Cena I« malhnih aH 6 dvjn.illh steklenic aH i e>ika ipecljalna 8'eklemca s patent, zatnaikom K V— franko.
Thierryjevo ceniilolljsko mazilo
pr- tl vsem ie tako starini ranam, vnetjem ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh . rat. Cena: s lončka K 3*60 se pt.ilje le proll povzetju ali denar naprei Ohe domači sredstvi sta po-firu nipul "'Od »nenl 'lovila kol najboliil. Naročila ie L .H" .. I	naslavljaj, na:
HleintcMerBaijati Lekarnar A. T'.ierry v Pregradi pri u,n,Rogaški Slatini.
i Thilrrv I. Pw»l» ll^oiur, » t^oč™ originalnih pisem Kratiš m (J, iuitii>.SM>iia» Iranko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah
lir Kd"r ne doeeievapeha. dobi denar n ra).
Slov II pospeie.atil brade
„Rapid"
profesorja Meunler, ParIz učinkuje čudovito na raat brk (tudi zalizci) pri ml»dlh In starih Kjer je 1« mah. 9e
V^VKI svetu.
Pristni Ic na
prodal za Avstr.-Ogr. pri tvrdkl „Kosmetlscher Versand", Dun Novo-mesto it. 31 po po-vzetju v tubah za le K 2, .S In 4 (pošta posenej.) Velika doza zs poizkus fr» nko za K r 0 v znamkah. - C L. T v Gradcu plie:
Lepa hvala za Vaše (zborno sredstvo. Prej »o se ml posme-hovall, seda mi zavidajo
110 2-2
Destilacija žganja
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveievalnlh pl »č se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastven" dovoljenje za Izdelovanje in tudi prodalo se jamči ter uredi temeljito In strokovno manipulacija na licu me<ta. Obširne Informacije v dosego dobre kupčije vrste brez konkurence In reklamo na razpolago Resni reflektantje naj pošiljajo ponudb-- pod »Oold-263 grube 2 00" na 10-3
Annoncen-ExpeditIon EDUARD B R A U N
Wlen, I. Rot* nturmstrasse 9.
A^oderni
recepti za kuhinjo
so vsakdanja potraba.
Dobe »e le i v«akdan|o rabo
Ceres jedilne masti,
Tovarna hranil „CERES" razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 K. 241 6-i NatanCnejši pogoji se izvedo pri viakem boljšem trgovcu brezplačno. — —
! Fvllforibn Hnlnnf.In lckarn" Prl apostolu. Budapeita Vili Jdzael-kfirut 64 46 dobiva vsak dnn Iz vseh delov rrucniu IIUIUUI JU detele kakor ludl Iz inozemstva prlzns'na pisma ta'Ih 11» plučlh in prsih obolelih, ki so bln ozJnv-j jeni z vporabo » Ang lil z zlalo svetinjo od.lkovanega Halapljevega TUBERINA Tukaj ncka| priznalnic:	3 ' b
Na prodaj sta dva bika plemenjaka, sive barve, v starosti 14, ozir 20 mesecev. Ponudbe in vprašanja na Jernej a Bavec, Vrh 3, p. Stari irg pri Rakeku.	384
VaSe blagorodje! Poiljite ml 8e 3 steklenice Hal p-jevega „Tuberlna". Prav dobro mi je delalo Vlktorlia Helmbeiber, Wlnkl p K.pfenberg.
Cenj gospod lekarnar! Ho-J jlle prosim ie 2 steklenici »Tuberina- po 6 kron eno Po prvi steklenici je prenehal kaielj,
Cenjeni gospod lekarnar! Pre|fl sem steklenico za poskuin|o In ker tulim izboljšanje, prosim, poiljite ml po povzetju ie eno večjo steklenico na naslov Janez Kastenhofer na graičinl Tlefenbach, Ternberg.
Blag. gosp. F. Halapll Na cenj. dopis Vam odgovorim, da je Tubetln pr»v dobro učinkoval Slez |e razredčena In . .	._.„ se laije odkail|am. Počasnele bo šl",
telo je ■'obilo novo moč, slez I1 ker me tuberkuloza ie hudo napada-se je razkrojila. H. Ivan Ooi- Ii Poiljite ie 3 velike steklenice po s kron harisleltner, Kremsthal	|j Martin Slreng, Pilfen, Nli|a Austrija.
I«l l£ , K,",, sredstvo Pi*oll boleznim v prsih, kaSI u. kat.ru v pl učlh, prehla'enju. boleznih v grlu itd. v steklenic K velika steklenica K o poiilja po povzetlu .11 če ,e rt»nar ot.ilie nanrel, Friderika H»lapl-ja lekarna pri apostolu, 1	_ Budapest VIII , J6zsef k6rut 64 46.	__

Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivon Podlesnlk ml.
UuliElfliiii. Stari trg itev. 10.
Velika aologo. — Solidno blago — Zmsrns sario. . • .
2178 52 T>

Vajenec za ključarsko obrt
se sprejme takoj pri Maksu Ficjanu, ključavničarju in izdelovalcu tchmic, Ljubjana, Pred pruiami 13.	354 2 — 1
HV Samo 6 dni
Havre New-York
Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljulik.an« vsak torek. Vo zne listo in pojasnila daje Samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna Liuhljana, Dunajska oema At. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". 2984 18 t
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih ze-lenjadnih in cvetličnih semen, za katerih kakovost se jamči.
Kavno tu se izdelujejo sveži ter suhi veno! In ftopki s trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1907 se dobi brezplačno Za obilna naročila se priporoča velespoSto-vanjem	2920 10 9
Alojzij Koraika, Ljubljana.
Stavka v Salmovlh rovih Poljska Ostravt je končana. Stavkati so pa pričeli delavci v Ignacijevetn rovu v Marienbergu. Zahtevajo, naj se odpusti neki nepuiljubljeni paznik. V Baku stavka 7000 delavcev v tvornicah nafte.
galoga skoro v vseh lekarnah.
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uvoden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sred-tvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuie kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po poiti 40 vin. več za zavitek.
S	___
£ o SCHUTZ-MARKE
S Vn!—---- ---
...........mi ii;
g>IJUUUSHSRBABNYWIENfe
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in n^boijše preizkusen. — I/.vrstno odvajalno sredstvo — Od-tranjuje zaprtje in njega zle posledice — Pospešuje odvajanje in č sti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin več za zavitek.	2720 14-9
Edino izdelovanj« in glavna razpošiljate*: DL flellmflnn-OUO leROMU MZUr BdrinhCrZl^elt", DUNAJ, VII.I1, Kalsentrasse 7375.
V zalogi je ie pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Bedaku, Brežah, Celju, Cemvcu, Črnomi|u, R< ki. Nov. mestu, Sovodnju St. Vidu, Trbižu. Trstu, Vellkovcu In VolSperku.
..(/zajemna zavarovalnica" ■
Dunajska cesta 19 M Ljubljani Uš Dunajska cesta 19 459 I
OOlSrtSbOO) v Medjatovi hiši v pritličju EjGjOjEjOjBi	B
zavaruje
1.	proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine	in pridelke;
2.	proti prelomom zvonov, in	2902 12-3
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! {j^
■ : ;• ..<'V*
'•'i-'-
Sirofin
Pripor očejo veak daa pri
pljučnih boleznin katarm oslovskemu koiUu, ikro- m fulozi, mnuencl a a a »
Roche
Poretaje elael *• Jedi In te<e teleta, editraajoje kalcij, IzmeUvaaJe {noja, nočno potenje.	2209 D 44-27»
«»B|iitrrilii profuorp li zin«iki.
F. Hoff mana - La Roche & Co.,
Bassl (Švioa}.
Dobiva ee * sdravniikini receptom p« 4 K itekleatca.
Ker m ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Roche'.
Stru 144



A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina Špecerijskega blaga, moke, Špirita. žganja in raznovrstnih bar-. — Ob času sene garantirano kaljiva semena, kakor: detelja, ira va, pesa itd. Zaloga r a i novrs' ne ga železa.
železnih šin, iraxerz. Roman in Portland cementa, Štedilnikov, peči, okov za okna n vrata, kotlov vlitih in bakrenih, mrtž za opra :, pozlačenih nagrobnih križe«, tc Btet, pump o ce\ zi vodnjake. sr vse železnine po najnižji ceni. - Vel ».a zi!.'pi poljedelskih strojev: mlatil-nic. slamoreznic. piupcv :ri.	355 18-1
D. brs p: strežba, nizke cene.
Za svojega se prepusti
2 h:	.v-s: deček. Priporoča se krščanskim
Ktr U-rr i r r£ r r>tel: sprejeti, naj se obrnejo na -t':, i i:LT i Mirkovi«, Poste nstante. LTr.nl	358 1
Pozor, kmetj« In tantje I V moji lekamiiki praksi. ktteroiz-vrioiem ic 2i let. s« rai j« posrečilo, sfnoras lznt|tl sredstvo za rait brk In lat, Droti izpt-daniu Iti in zt odstranitev prhlja luskin) na glavi, to |'< Kapllor it 1. Cent (Iranko nt vsako poltoi: I lončlč 1 K tu v-2 lončka :> K Prosim, da se nt: roči stmo od mene. Naslov je: P Juriiič. Irkarntr v Ptkrtcu it. e>5 Sinom a Denar se puiljr naprej tli t poitnim povzetjem 273 10—S
3
a
3
ol * e
a ®
a
.(/\>/ni/ri »•- • /tn&riJca
Jfatcn \i'/i/v < \ubri » po ceni m fer nes//ii*> />c/cia/t iki/ ve c/rric/o
, S/ //i c >n<T J{in c/e/ v«
i■ ,i'/tt/>//inn' './(o/odoorshe u/tce26. 'b\fi/ici i sOut./!/a inilu titt/c.veltrxyi/ač/u\
Cena od Ljubljane do Noy>Jorka 80 gl.
Teletlna I«
ali govedina vsak dan sveic zaklana, izborna se pošilja v košarah a 5 kg po gld. 2'70 franko. Wh. Jagolnizer, Podwoloczyska 25, Oal. 291 3—:i
Ne kupite nobene ure
d 'Klar niata pretil majj^a ••• ',lk<wn —>lka :
gld.
HO
nlk« . B««k p f ar«, f!	If>#
Oaldln ff * . .	t~
sr«bm* , « . n	S-
x dvojalm p**To*om	V s 3 arebr. . .
plo«k. j k!«uo ar« .	8J*" »mer Oo»ddonbl« .
prave Ro§Vopf-p»tent „	3'RO
prnTe .Ornega" . „	9*50
«Tebr rtklopncTflrifice „	P—
14kar»tne r.1*t* are „	B SO
I4knrn*nf zlato rerii ,	10' —
14k«initri?lati rr«tani r	2 —
«tPn«k" ur«» .	>'8«
i blt'>m Mki r▼ "a .	4 50
* (fod>« . . . .	rt — s knknrico . • • • kahini*V nre . . .
badl'k* . •	1'*'
„ pon „	1'60
i dTofnim 7.ToriO tm . ,	175 bndilk* t biti<»m ln
»▼onenjem liki tTona „	|*B0 Tr '*tnn ninm i»m«t»o. t» nAprimArno r>»r nazaj. Raxpo4j| a OTz«tjn
Maks Bohnel
uiar tO— -1
Dunal. VI., Margare-thenstr. 27(»listnlbl«l)
Zahtevajte moj cenik i 2000 sllknml zastonj In poltnlne prosto.
Pozor I ČltaJ I pozor I
Slavonska biljevina
Ta jc napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najbolj'im uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali te se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od:	2443 vo 8
P. Jurišica,
v pakracu St. 65.
lekarnarja (Slavonl)a).
IUonD. star 14 let se takoj sprejme za p o d o -UlKIICl barsko obrt pri Rarol Hrovat-u v Stobu pri Domžalah.	2f>2 3 3
ClfflllflllMdVli Odrasli in otroci dobe
/luDOnn/lll dr. Hofmeistra „Phorx.l -
■ ImUmAmi izborno, tek vzbujajoče
siuvoini živce krepii,,°
noMiATn i HMJLMMffl^
W " a V U L II 1 Priporočajo ga zdravniki. Cene: tekoče K 3 50, 5 in 8 K, pastile : 100 kom, K 1-50, 400 kom. K 4--, prašek: 25 gr. K 1-20, 100 gr. K 3'50, pastile za otroke s čokolado 100 komadov po 1/2 gr. K 1*75. Zaloga: Jos Mayr in O. Piccoli, lekarni v Ljubljani.
Dobi se v vseh lekarnah. 385 20 1
Najbolj*« domače krepčilo *a žalodeo	;
(katero tudi gospodje zdravniki radi vžlvajn) je
rastlinski llKer ..FLORIAN"
od rastlinske destilacije ,FL0R AN' v Ljubljani
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodetc prevarjeni s kakim drugim, slahim izdelkom!
Pristno je samo blago pod imenom
,,FLORIAN" iz Ljubljane.!
Krepkeoa učenca Fr^o^-e^h:^6
mojster v St. Vidu pri Zatičinl, Dolenjsko. 381 1
Schichtouo milo
Pristno le s imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas In delo.		Prihrani trud m celo, koristi leda tudi zdravju.
	ne ikoduje perilu	
		
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
2442 2
„Slava Mariji11
ob tristoletaioi Marijine dru*be se S« vedno
dobi v .Katol. bukvarni" v Ljubljani po 40 v. izvod.
I. kranjako podjetja aa umetno »tek-laretvo In allkanja na »teklo ==-
Aug. Agnola,
Dunajska ceata I3a, poleg,Figove« se priporoča pre£attlU duhovltlnl In p. ^ slavn. občintt vu za napravo ccrkvcnlh oknov t umetnim steklarstvom ali slikan« nt steklo, stavbenih del, napravo i.kvlrov, Itd. Ild -Ima tudi v ztlogl raillčno porcelansko id stekleno posodo it ntmli|e gotll n n 11-eebnlke, ivetllke, okvire Ud. po aajdll|in ce nth - Narisi, ceniki In prortčunl nt zt htevo zastonj, mnogi tprlftvtla «t dovritna dela 10 cenjenim odlemtlcem v ogled "" razpolago.	180« » "
lidajatelj In od(ovornl nrednlk Dr lgnad| Žitnik.
r likali! .Katolllka Tl.karni'