49. štev. V Kranju, 7. decembra 1901. II. leto Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. zf?™™LoTi za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Sodba v Gneznu. «Gorje tedaj nad vami, kadar na vas naš rod razjarjen plane! To kakor v nas sedaj neveste, žene ter matere in starci plačevito kriče, zaman lomeč z rokama k bogom, tako vreščali bodete vi, Nemci, tedaj, zaman, zaman lomeč z rokama! Nebo ostane tudi vam gluho na veke, vekom veke ...» Tugomer. Ko je pred več kot sto leti razpadlo nekdaj tako mogočno poljsko kraljestvo vsled nagnenja do strankar-stva in pomanjkanja čuta do celokupnosti, ki je prirojeno Slovanom, napravili so sosedje iz tega kraljestva tri kose. Delile so plen velesile: Avstrija, Rusija in Pru-sija. Tisti del Poljakov, ki je prišel pod Avstrijo, se nima pritoževati. Poljaki v Galiciji imajo danes popolno avtonomijo, so nekaka država v državi in razun Nemcev v Avstriji najvplivnejši in najdražji narod. Drugače pa se godi njihovim krvnim bratom, ki so prišli pod rusko in prusko žezlo. Obe ti dve državi delata na to, zadušiti poljski element in asimilirati pod-jarmljence vladajoči narodnosti. Posebno kruto nastopa pruska vlada, kar ni čudno, ker je zgodovinska resnica, da je Prusom prirojena izvanredna ošabnost, brezobzirnost in krutcst. Vsa državna moč se porablja, da bi se ponemčili Poljaki na Poznanskem. V tem smislu delujeta vojaška in civilna uprava, justica in šola. Pokojni Bis-mark si je dal v to svrho votirati od državnega zbora berolinskega neštete milijone. Ta denar se je porabljal v nakupovanje posestev, ki so bila v poljskih rokah, porabljal pa se je tudi. v to, da so se vzgajali poljski jani-čarji v vseh strokah uprave, posebno tudi med učiteljstvom. Ne kaže pa, da bi imela ta akcija dosedaj posebnih uspehov. Vendar slučaj, ki se je dogodil v Vrešenu in na kojega je svet opozorila sodba v Gneznu, je tak, da spominja na krutosti ob času uničevanja polabskih Slovanov. V Vrešnu se je prepovedalo katehetu poučevati krščanski nauk v materinem jeziku. Dobil se je poljski janičar, ki je imel nalog poučevati krščanski nauk v nemškem jeziku. A tu so uprizorili mali Poljaki obstruk-cijo na ta način, da na nemška vprašanja niso dali ni-kakega odgovora. Vlada je poslala v šolo nadzornika in zaukazala «Massenzuchtigung>. V navzočnosti nadzornika tepel je učitelj poljske otroke s palico po rokah tako, da so roke krvavele in otekale. Vsled krika in joka trpinčenih otrok so prihiteli na pomoč matere, očetje in bratje ubogih mučenikov in, ker trpinčenje ni ponehalo, vdrla je truma 8 do 14 ljudi pod vodstvom perice Pia-secke in nekega 17 letnega mladeniča šiloma v šolo in oprostila otroke. Po izrecni izjavi učiteljstva se je izvršila ta kanibal-ska kazen, ki bi morala na noge spraviti celo vsa društva proti trpinčenju živali — na vladni ukaz. Vsled tega je jasno, da so bili vsi ti ljudje, ki so šli rešit kričeče otroke, v silobranu, ker bi bili zaman zahtevali od državne oblasti, naj reši otroke iz tega mučnega položaja. Ali mogočna pruska vlada je smatrala ta korak perice Piasecke za punt, za napad na državno avtoriteto. In še so sodniki v Berolinu, oziroma tudi v Gneznu in ti so obsodili Piasecko na dveinpolletno ječo in več « sokrivcev* na eno in dveletno ječo. Ko se je objavila ta sodba, šel je bolesten čut po celi izobraženi Evropi. Zasebniki in mestne skupine so votirale znatne svote za rodbine obsojencev in mogoče je, da bo ta nezaslišana krutost imela nekaj vpliva celo na tok naše zunanje politike. Naj se ne ugovarja, da je to pruska notranja zadeva, ki nikogar ne briga, — nikdar ne; ampak to je krutost, ki nam kaže tako podivjanost uprave, da pritisne sramotni pečat na čelo vsakema civilizovanemu narodu. • Nihče ne more odrekati germanskemu plemenu iz-vanrednih čednosti, kakcr delavnost, treznost in vstraj-nost, ali popolnoma nedostaja mu blagega mišljenja in čuvstvovanja. In zaradi tega se ne smemo čuditi, da se Nemcev marsikod po svetu boje — a ljubijo jih nikjer in nikdar. Odkar je zatisnil oči stari Viljem in se je izbilo iz rok vladno krmilo Bismarcku, opažamo v vsi nemški upravi neko vihravost. In ker je ljudstvu prirojena neka odurnost in preširnost, dobi vsako novo podjetje obliko, ki ni v čast nemškemu imenu. Ker se nemško pleme izvanredno hitro množi, postalo mu je domače ozemlje premajhno. 448 Šli so v Afriko in tam zamorcem na tak način ubijali nemško kulturo v glave, da je morala nemška vlada svoje lastne uradnike posajati na zatožno klop. Ko so se lani začele homatijc v Kini, mislila je pruska samozavest, da bo ugonobila vso rumeno raso, kot se poje" artičoka. Ali po raznih bitkah in neizmernih žrtvah se je izkazalo, da se je vse podjetje ponesrečilo, med tem pa so prihajala v Evropo »hunska pisma», v katerih so pruski vojaki sami poročali, da počenjajo tam take grozovitosti, da se je listom prepovedovalo razšir-jevati ta pisma. In sedaj gnezenska zadeva. Na eni strani tak ponos, tako nadčloveštvo, ki hoče klatiti zvezde z neba, podjarmiti Afriko in Kino, na drugi strani pa strah, da ne omaja državne avtoritete poljska perica Piasecka in sedemnajstleten mladenič, ki gresta v šolo oprostit kričeče otroke, katere tepeta na višji ukaz učitelj in nadzornik. Rekli smo, da je Bismark sam organiziral ger-manizatorično akcijo na Poznanskum. Ali vendar menimo, da bi tak škandal, kot je gnezenska sodba, pod njegovo vlado ne bil mogoč, ker je to zelo nepolitičen čin. Tako postopanje mora uničiti v narodovi masi vsak čut za državno celokupnost, mora širiti in vglobiti tisto brezupno stanje narodovega mišljenja, ki je za resne položaje zelo nevarno. Poljakov je na Poznanskem še dandanes po več ko stoletnem najbolj brezobzirnem ger-maniziranju okoli treh milijonov. Zgodovinska zareza v Vogezih je še vedno odprta in zelo kratkovidna je vlada, ki v takem položaju ne vidi, da je svet okrogel in se vrti, da božji mlini meljejo sicer počasi — a sigurno. Znamenit shod za Jugoslovansko vseučilišče. Izvirno poročilo. V Ljubljani, 1. decembra. Minulo nedeljo se je tu vršil v prostorni dvorani »Mestnega doma», v katero gre okrog 15001judi velikansk manife-staojski shod, katerega je priredilo zavedno ljubljansko meščanstvo vsvrho ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Zapazili smo na tem shodu tudi nekaj Gorenjcev. Marsikdo se ni več mogel preriti v dvorano, ker je bila taista nabito polna, na galeriji pa se je zbral cvet narodnega ženstva ljubljanskega. Shoda so se med drugimi udeležili tudi vsi trije narodno-napredni državni poslanci kranjski dr. Fer- PODLISTEK. Ob smrti. Slika. Spisal B r a n i m i r. Mlada mati je pritisnila drobno prvorojenko na ljubeče prsi. Kako željno je pričakovala tega trenutka in kako se ga je tudi bala. Njen mož je bil med tem po važnih kupčijskih opravkih odsoten. Ni mu hotela naznaniti vesele novice, ker se je bala, da bi ga preveč ne iznenadila. — Težko ga je pričakovala, ker je nekoliko zbolela. Bolezen se je hujšala in konečno se vendar odloči, da mu brzojavi: »Dragi, pridi! Jaz sem bolna!» Komaj odpošlje brzojav, že prejme od njega: »Srečno se je izteklo, vračam se k Tebi! Mlada mamica je ležala v nezavesti, ko prispe domov. Ko čuje od poslov, da je dobil hčerko, hiti z razprostrtimi rokami k ženi, toda kako se začudi, ko zagleda poleg nje brlečo svečo, in ona ne dvigne desnice, da mu jo poda v srčni pozdrav. Tužen ji poljublja upala lica in blede ustne! Še enkrat pogleda, milo se nasmehne, jančič, Plantan in dr. Tavčar, deželni poslanci: Pire, Grasselli, Hribar, Arko, Kušar in Zupančič ter nebroj drugih visokih dostojanstvenikov. Po kratkem nagovoru gospoda sklicatelja pri-marija dr. Vinka Gregorčiča prevzame predsedništvo današnjega shoda gospod župan Iv. Hribar, ki se najprej zahvali za izvolitev in povdarja, da ta dvorana ni še nikdar služila plemenitejšemu namenu, kakor je baš današnji. Če bomo složni dosledno in neustrašeno za-branjevali obstoječe ovire, bomo gotovo dosegli svoj namen. Kot prvi govornik nastopi gospod dr. Karol Trill er, ki izraža svoje veselje, da vidi zbrane v složni misli in ideji zastopnike in pristaše vseh slovenskih političnih strank v tem trenutku, ko stojimo rama ob rami reprezentantje vseh socijalnih slojev našega naroda za uresničenje velike, resne ideje: Ven z ljubljansko univerzo! Govorni* potem opisuje zgodovino ideje slovenskega vseučilišča in pravi, da je slovenska skromnost in ponižnost postala žalibog že prislovična, a tako daleč pa vendarle ne sega, da bi pustila brez boja in odpora na večne čase pokopati najlepše ideale naroda. Ta nevarnost pa je postala v tistem hipu, ko je vlada takorekoč obljubila Italijanom izključno italijansko vseučilišče v Trstu. Na avstrijskem jugu je namreč po mnenju vlade prostor samo še za eno vseučilišče in to mora biti vsled tega urejeno tako, da bo pristopno in pravično v prvi vrsti nam Slovencem, ki tvorimo tu na jugu tostranske polovice najmočnejše pleme, zatorej morajo biti prvemu južnoavstrijskemu vseučilišču vrata na stežaj otvorjena. Gospod doktor potem pojasni pogled v bodočnost tržaškega vseučilišča, ki za nas nikakor ni nade-poln, ker bi se že ob otvoritvi tistega pela slovenski vseučiliščni vedi smrtna pesem. Prvo južnoavstrijsko vseučilišče mora tedaj stati v beli Ljubljani, središču slovenskega naroda. Naš narod je pravičen in kakor se bosta na tem vseučilišču posestrili v prvi vrsti slovenska in hrvatska veda, tako tudi jezikom drugih sosedov ne bomo branili pristopa na tisto. Ničevno je očitanje, da smo kulturno zakasneli, da nimamo srednjih šol i. t. d. In kdo je temu kriv? Mar ne tisti, ki nam kaj takega predbacivajo. Taki ugovori morajo posiliti v obraz vsakemu poštenemu človeku rdečico sramu. Zaupajmno torej v naš kulturni in narodni poklic, verujmo v bodočnost našega naroda, in prišel bo dan, ko se bo sklonil tudi nad ta ubogi narod genij človeštva ter ga dvignil iz prahu, kličoč mu: Vstani in hodi, tvoja vera v samega sebe ti je pomagala! Govornik predlaga naslednjo resolucijo: »Današnji veliki shod izjavlja, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani nujno potrebna v interesu kulturnega in gospodarskega napredovanja ne le slovenskega naroda, ampak krčevito objame v smrtnem boju njegovo glavo in z vzklikom: »Anton, reši rne!» že umira. Obnemogel se zgrudi poleg nje, ženice pa molijo: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob smrtni uri!» — Sveča trepeče, nesrečni mož pa ihti. Navzoči ga opozore na speče dete, on pa še bolj ihti v svoji brez-upnosti. — Sosedje prihite, da polože mrliča na mrtvaški oder. Tudi on se spomni svojih dolžnosti. Treba je oskrbeti marsikaj: naročiti mrtvaške liste, zvonenje, pogreb, naznaniti znancem in sorodstvu tužno vest. V delu in skrbi utopljen pozabi mrtvo ženo in izkuša ustreči le nepotrebnim svetovnim zahtevam. Razpošilja mrtvaške liste in sprejema sožalne liste in brzojavke z nekako ravnodušnostjo, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. V srcu pa čuti, da je danes izgubil nekaj in da se samo okrog njega suče ves svet. — Od časa do časa se spomni mrtve; toda misel, da treba ustreči ljudskim zahtevam, zamori v njem čut žalosti. — Zbero se po-grebci, duhovniki pridejo in molijo ravnodušno, kakor bi opravljali nekaj vsakdanjega, navadnega. Sorodniki in tudi v interesu avstrijskega juga sploh in se enoglasno obrača do visoke vlade, naj čim prej izpolni tozadevno, že neštetokrat utemeljeno željo, za kalero se hoče ves narod potegovati dosledno in neustrašeno, dokler se ne uresniči.* O gospodarskem pomenu vseučilišča v Ljubljani je govoril gospod dr. Vinko Gre goric. Cestokrat se čuje, da služi vseučilišče le takoimenovanim privili-giranim stanovom, širša narodova masa pa gleda le od strani, ker nima za to potrebnih gmotnih sredstev. Toda stališča, katero zavzemamo pri vseučiliščni zahtevi kot narodni zahtevi, ne smemo zamenjati z gmotnimi potrebami naroda. Vsak narod potrebuje izobrazbe, ako hoče tekmovati v svetovni konkurenci. Zatorej je treba dati narodu potrebnih raznovrstnih šol, v prvi vrsti višjih iz-obraževališč. Južni del Avstrije je glede teh izobraževališč popolnoma zapuščen. Zadnja postojanka je Gradec. Sta-riši morajo svoje sinove pošiljati v tuje kraje, kar je ponavadi zvezano z velikimi gmotnimi žrtvami. Na ta način je tedaj višja izobrazba popolnoma zaprta širšim slojem naroda. Tudi se naša mladina cestokrat izgubi v valovih velikomestnega življenja, bodisi vsled pomanjkanja potrebnih sredstev, bodisi vsled drugih vzrokov. Če se v letih, ko je mladeniško srce najbolj pristopno vsakršnemu vplivu, ne odtuji svojemu narodu, ostane mu vendar nekaka mlačnost y njegovem bodočem delovanju. Govornik opisuje potem dijaško življenje v večjih mestih, ki se navadno koncentruje vedno le v dijaških krogih. Povsem drugače je dijaško življenje v manjših mestih, kjer pride dijak tudi v kako drugo družbo. Najboljši dokaz so nam mala vseučiliška mesta na Nemškem, ki popolnoma zadostujejo svojemu namenu. Posebno za Ljubljano je vseučiliško vprašanje življenskega pomena. Vsakdo se še spominja groznih potresnih dni leta 1895., ki so zlasti Ljubljani prizadeli skelečih ran. Zatorej potrebuje pomoči in novih virov, da se zopet opomore. Označene pogoje moremo dobiti, ako smo vsi edini, kakor je bil edin deželni zbor kranjski, ki je v to svrho votiral 500.000 kron. Kdor bo podiral, kar bi zidali drugi, naj izgine iz našega javnega življenja. Med posameznimi govori so se iz cesar Fran Josipo-vega trga opetovano slišali mogočni klici iz sto in sto grl: »Ven z univerzo!*, mnogoštevilno občinstvo, zlasti dijaki, ki so se zbrali ondi, pa so prepevali narodne pesmi. Kot tretji govornik nastopi g. dr. Ko k al j, ki obširno pojasni z zgodovinskega stališča, da smo že dvakrat, oziroma trikrat imeli nekako univerzo, in ravnotoliko-krat so nam jo tudi odvzeli. Leta 1703 so se pričela pravoslovna predavanja, ki so zopet prenehala za celo stoletje. Leta 1787 so deželni stanovi kranjski zahtevali osnovo modroslovne fakultete v Ljubljani, ki je pa žali-bog ostala le na papirju. Od leta 1810 do 1813 smo imeli v Ljubljani prvikrat popolno univerzo, ki je izborno uspevala. Po odhodu Francozov je izginila tudi ljubljan- znanci pa tiho govore med seboj, hvalijo in kritikujejo to in ono, izražajo sožalje nesrečnemu možu, a na njihovih obrazih ni videti žalosti in sožalja. Šele, ko za-done udarci kladiva ob črno, z zlatom obrobljeno krsto, tedaj hiti, da pritisne poslednji poljub na njene brezčutne ustne. Toda prepozno, že jo pokriva črni leseni zastor. Divja bolest se ga poloti. Divje se ozre po okoli stoječih, a na nobenem obrazu ni videti sočutja in žalosti. Ironične poteze ustnic pričajo, da jim je malo mar, kaj se godi v njihovem obližju. Nesrečni mož! Samo za to, da si ustregel ljudskim željam, da bi zadovoljil radovednosti nekaterih lažipri-jateljev, zamudil si zadnji sveti poljub! V podvojeni bolesti se zgrudi na stol. Med tem pa odneso brezsrčni ljudje njo . . . V njegovi odsotnosti jo polože k večnemu počitku. Domov grede pa se šalijo in ugibljejo, katera bi bila najpripravnejša zanj. 449 ska popolna univerza. Leto 1848 je prineslo Ljubljani vnovič popolno univerzo, ki je trajala samo eno leto-Leta 1868 je deželni zbor kranjski po viharni debati sklenil, naj se osnuje akademija za slovenska pravoslovna predavanja. Tudi iz te moke ni bilo kruha. Storilo se je pač še nekaj sklepov glede univerze, oziroma predavanj, kakor sklep deželnega zbora kranjskega leta 1890 in potem važni sklep istega zbora leta 1898, da hoče prispevati k ustanovitvi vseučilišča pol milijona kron, in sklep mestne občine ljubljanske, ki se je pridružila z enako požrtvovalnostjo sklepu deželnega zbora kranjskega, a še danes je ostalo vprašanje, ki se ne da več odstaviti z dnevnega reda toliko časa, dokler ne dobimo univerze. V to pomozi Bog in odločni poslanci! Gospod Alojzij Lavrenčič je vprašal, česa ima trgovec iskati na tem zborovanju. To vprašanje razloži v odgovoru, iz katerega posnamemo le glavne misli: Stara resnica je, da sta trgovina in kultura že od nekdaj tesno spojeni. Že stari Macedonci, Rimljani in Grki so imeli za trgovce nekake visoke šole. V Italiji so imeli univerze že v 10., 11., in 12. stoletju. Povsod tod je cvela trgovina. Portugalci, Španci in Angleži so v trgovini napredovali šele tedaj, ko so dobili dovolj duševne življenske moči. »Vštric izpod gore zelene, izvirata studenca dva . . .», toda zvesta si brata ostaneta skozi življenja polje naša dva vrelca: »trgovina in omika*. — Govornik potem pravi, da je angleški jezik, ideal trgovinskega jezika, potreboval nič manj, kakor 15 stoletij, da je postal to, kar je danes. Tudi nemščina je dobila šele v 16., 17. in 18. stoletju v lastni domovini domovinsko pravico. In slovenščino, ki čepi v kotu našega ubogega kmeta, posadimo na vseučiliško stolico, da bo od tam obiskala kot bogata gospa tudi nas uboge trgovce. Ljubljana, duševno naše središče, postani naše duševno oko! Gospod Linhart je v imenu socijalnodemokratičnih organiziranih delavcev izjavil, da bodo glasovali za resolucijo. Seveda zahteva pravo neodvisno vseučilišče, ki bo stalo na podlagi popolne svobode znanosti in kjer naj bo sploh popolnoma brezplačen pouk. Tudi krščanski socijalisti so se izrekli po g. G ostin-čarju za vseučilišče. Zapisnikar g. štud. jur. Še ga prečita na to došle brzojavke. Vseh skupaj jih je došlo 136. Župan Hribar pa da potem na glasovanje predlagano resolucijo, ki je bila soglasno in z navduševjem sprejeta, in h sklepu omenja še, da so Cehi in tudi Poljaki pripravljeni podpirati prizadevanje glede vseučilišča ter da je že skoro polovica dalmatinskih občin poslala prošnje na Dunaj, na kar zaključi ta impozantni shod. Udeležniki shoda so se razšli mirno in dostojno ter odhajajočim prvoboriteljem, zlasti državnemu poslahcu dr. Iv. Tavčarju priredili presrčne ovacije. V Kranju, 7. decembra. Iz državnega zbora. Vlada je predložila trimesečni budgetni provizorij. — Pravosodni minister je predložil nekaj načrtov o službenih pogodbah trgovinskih učencev. O položaju se širijo zadnje dni kaj čudne vesti. Vlada pri vsaki priliki grozi, da razpusti parlament, ako zbornica ne odkaže trimesečnega proračunskega provizo-rija brez razprave odseku. Vsenemci umaknejo predlog glede Burov, ker se boje ostrega odgovora Poljakov radi dogodkov v Gneznu. Gospodska zbornica se je bavila z izpremembami in dostavki obrtnega zakona, z gospodarskimi, kmetoval-skimi in obrtniškimi velepodjetji in zakonom proti revščini. Za slovensko vseučilišče so se minulo nedeljo vršili shodi v Ljubljani, Trstu, kjer so odločno zahtevali tudi slovenske ljudske in srednje šole, in v Pragi. O novem carinskem tarifu se razpravlja v nemškem državnem zboru. Vlada se zagovarja na vse možne načine. Na Tirolskem je voljenih v kmetskih občinah 12 klerikalnih in 10 krščanskosocijalnih Nemcev, 2 narodno-liberalna in 10 narodnokonservativnih Italijanov. Francoska zbornica je sprejela važen zakon, ki določa, da ima vojaško sodišče opraviti izključne le z vojaškimi zadevami. 450 Barski odposlanci izjavljajo, da Buri ne vsprejmejo avtonomije pod angleško kontrolo. Z orožjem in živili so tako preskrbljeni, da lahko še pet let nadaljujejo vojno. V Kolumbiji (Amerika) so bili ustaši pobiti od vladnih čet in zato so se morali udati. S tem je državljanska vojna v Kolumbiji končana. Dopisi. Iz Kranja. Cenjeni g. urednik! Oprostite, ako Vas s svojim dopisom nekoliko prehitim. Prepričan sem namreč, da bi na ta dopis iz Kranja v zadnjem »Slovenskem Listu* glede vodovodnega vprašanja v našem mestu preskrbeli sami dobro zasoljen odgovor in zavrnili na primeren način te vedno se ponavljajoče neslanosti. Priznam, da je teško resno odgovarjati na smešna izzivanja v »Slovenskem Listu*, zlasti ker se je vsa t vari na že neštetokrat obdelala na vse 9trani. Ker so pa nasprotniki kokriškega vodovoda iznova izvlekli na dan vodovodni projekt pokojne dunajske delniške družbe (takozvani »Pavšlarjev načrt*) in so izpeljavo tistega zopet začeli priporočati kot edino mogočo rešitev vodovodnega vprašanja v Kranju, bo mislim dobri stvari le koristilo, ako daste v svojem cenjenem listu prostora nastopnim vrsticam in pokažetc Pavšlarjev vodovod še enkrat v pravi luči: Kakor znano, sta se predložila kranjskemu občinskemu odboru dva vodovodna načrta: že imenovani delniške družbe na Dunaju in generalni načrt prof. Hraskyja za vodovod iz Kokre. Odbor se je odločil za edino umestni korak in izročil je oba načrta izvedencem v presojo. Izvedenci so izrekli, da se Hraskyjev načrt opira na popolnem reelno podlago in so ta projekt prav tonlo priporočali v izvršitev, obratno so pa drugi načrt popolnoma zavrgli. Ker se mi zdi, da so zagovorniki načrta delniške družbe že sami spoznali, kako so se o njem izjavili izvedenci (kajti sicer bi ž njim pač več ne begali nepoučenih krogov), gotovo ne bo škodovalo, ako ponatisnete naslednji izvid in tehnično mnenje izvedencev o »Pavšlarjevem načrtu*: »Po soglasnem mnenju podpisanih nima ti načrt n i k a k e reelne podlage, na katero bi se opiral, in je že vsled tega za resno tehniško presojo nesposoben. Da načrt nima reelne, ampak le nekako pogojno podlago, sledi iz poročila v točki 2. „Wasserbezugsort" posebno v odstavku „Selbstredend lässt sich nicht......'S do „auftreten können". Koliko vode je na tem kraju dobiti, tega projekt ne pove; tudi ne pove ničesar o njeni kakovosti, kar je pa za današnje vodovode vendar največje važnosti. — Ker nima načrt prave določne podlage, je v istini za resno razmotrivanje nesposoben. Sicer se pa podpisani v vseh drugih točkah ocene tega načrta pridružijo mnenju gosp. prof. j Hraskega ter omenjajo še posebno nevarnost inliltracije, katera je pri tej napravi zaradi bližnje Save in pa zaradi lege vodnjaka pod mestom neizogibna. Vodovod po tem načrtu zvršen bi bil vrhutega s' privatnim podjetjem na skupnem jezu, kateri po dosedanjih izkušnjah ni zgrajen na tak način, da bi mogel dati popolno sigurnost na redno funkcijoniranje vodovoda. To okolnost je treba posebno naglašati, ker bi poškodba jezu in s tem prekinenje črpanja vode le za nekaj dni povzročila za mesto Kranj katastrofo, katere pomena se sedaj komaj označiti da. Po napravi vodovoda opustili se bodo dosedanji vodnjaki v mestu, voda istih bode tedaj sčasoma vsled gnjilobe nerabljiva, tako da bi bilo mesto za ves čas prekinenja črpanja popolnoma brez pitne vode. Rektiticirani troški s 84.000 gld., s katero svoto podpisani soglašajo, bi se v slučaju naprave še enega vodnjaka, kar poročilo omenjene delniške družbe vse izključuje, *e znatno povišali, dasiravno bi vprašanje dalo mnogo preglavic, kje naj bi drugi vodnjak stal, eventualno bi bil isti iz privatnopravnih vzrokov neizvršljiv. Pripomniti je še, da bi ta naprava provzročala znatnih letnih režijskih troškov, ker bi bili svoje stroke popolnoma vešči uslužbenci neobhodno potrebni in ker so pri strojnih napravah letni vzdrževalni troški kolikor toliko znatni. Ti režijski troški bi po malem znašali 1200 gld. na leto; seveda se pri tem upošteva le vo- i dovod in ne morebitna naprava za električno razsvetljavo, katera združitev je na tem kraju z ozirom na zelo pičli prostor ne glede na druge v Hraskega izvidu omenjene okolnosti skrajno otežkočena«. Deželni zdravstveni svet je še strožje obsodil načrt delniške družbe. Naravno, da se je občinski odbor soglasno odločil za vodovod iz Kokre in da je zavrgel »Pavšlarjev načrt* z ozirom na tehtne izjave tehničnih in zdravstvenih izvedencev, ne pa iz gole neutemeljene osebne mržnje*, kakor piše »Slovenski List». Nasprotniki so tudi sami uvideli, da je nemogoč vodovodni načrt, glasom katerega naj bi se črpala talna voda iz vodnjaka pod mestom. Zato so začeli v zadnjem času v »Slovenskem Listu* zahtevati, da naj se izvrši »Pavšlarjev vodovod* na ta način, da se izkoplje vodnjak zunaj mesta proti vasi Struževo. Pri tem pa ta gospoda ne pomisli, da bi to zdavnaj ne bil več projekt dunajske delniške družbe, čegar bistvo je črpa nje vode iz vod njakapod Kranjem, ampak nov projekt, za katerega se dosedaj niso predložili občinskemu odboru nikaki načrti. Prejšnji občinski odbor se je odločil za kokriški vodovod in sedanji nima dosedaj niti najmanjšega povoda, da bi gotovi gospodi na ljubo opustil idejo, za katere zvršitev se je že toliko delalo in sicer delalo z največjim uspehom. Če pa nasprotniki mislijo, da velika večina občinskega odbora v tej zadevi ne hodi prave poti, no dobro, potem naj nastopijo njih virilisti v občinskem odboru z novimi projekti, odnosno s konkretnimi predlogi. Morda bo utemeljevanje tistih bolj prepričevalno, kakor prazno besedičenje v »Slovenskem Listu*. Argument kakor »vodovod po Pavšlarjevem načrtu ima med drugim tudi to prednost, da je lahko izvedljiv in s primeroma malimi troški* ne bo pridobil nikogar, komur je znana izjava izvedencev, ki so popravili proračun na 84.000 gld.! Če bi se kopal vodnjak zunaj mesta in bi se za slučaj povodnji ali kake druge nezgode postavil motor kot gonilna sila, bi troški narasli najmanj na 180.000 kron. Tako dragega vodovoda Kranj ne premore! Kar se tiče dopisnikove bojazni zaradi prekoračenja troškov pri kokriškem vodovodu in njegove zahteve po tvrdki, ki bi za slučaj primankljaja vložila najmanj 400.000 K (!) kavcije, naj se mož preveč ne razburja, kajti vodovod se bo gradil kot deželno podjetje. A kaj vse to pomaga! »Ko bodo enkrat premagane vse zapreke, potem pridejo šele vsi oni mlinarji ob Kokri, ki si vode, do katere imajo pravico, ne bodo dali odpeljati* — tako se glasi konečni »Schlager* v »Slovenskem Listu*. Začetkoma so upili, da ima Cemše-nikarjev studenc premalo vode, sedaj naj pa izko-riščenje te vode za vodovod kar naenkrat škoduje mlinarjem! No, ti mlinarji ob Kokri, odnosno ta mlinar naj vendar ne kaže tako hude žeje na to vodo. Pri vodo-pravni razpravi, ki se bo pričela v kratkem, si bo žejo lahko ugasil. Voda iz Čemšenikarjevega studenca se ne bo tako cenila, kakor n. pr. — zgodovinske najdbe v Lajhu! Iz Škofje Loke. Ni ga že skoro večjega kraja, kjer bi ne bilo vodovodno vprašanje takorekoč na dnevnem redu. Enako pri nas. Stara Loka ima že svoj vodovod, tudi v tukajšnjem uršulinskem samostanu so ga še ne celo pred dvema tednoma slovesno otvorili — in sedaj je izniknilo tudi med našim meščanstyom aktualno vprašanje, tičoče se vodovoda. Vsekako nam je najprisrčnejše pozdravljati velepomumbno misel in želeti je samo, da bi se kmalu realizirala. — V ta namen se je vršilo v nedeljo 1. t. m. popoldne v salonu gospe Ane Guselove zborovanje, katero je sklical pripravljalni odbor vodovodnega društva. Zborovanje, katerega se je udeležilo precejšnje število tukajšnjih meščanov, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, gospod Ivan Mali, trgovec in posestnik v Škofji Loki. Z izbranimi besedami je pozdravil navzoče, povdarjal je v svojem govoru važnost vodovoda v gospodarskem, javnem in sanitarnem oziru in izročil slednjič predsedstvo zborovanja tukajšnemu lekarnarju in posestniku, gospodu Ervinu Burdvhu. Po dokaj živahni debati, v katero sta posegla zlasti gg. Ivan Šubic. c. kr. ravnatelj strokovnih šol v Ljubljani, in Iv. Mali, so bila sprejeta predložena pravila vodovodnega društva. Potem se je vršila volitev ravnatestva. Izvoljeni so bili gg.: načelnikom Ivan Mali, njegovim namestnikom Matej Žigon; odbornikom: Janez Demšar, Anton Homan, Jožef Košir, Gašper Mohar in Frančišek Ziherl; pregledovalcem računov se bili voljeni Anton Hafner, Lev Lavrič in Janez Okoren. Vsi imenovani so posestniki v Skolji Loki. — Po končani izvolitvi se je zahvalil predsednik vsem navzočnim za živahno in vstrajno delovanje, kakor tudi za obilno udeležbo pri zborovanju, na kar je zaključil shod. Dal Bog temu prekoristnemu podjetju mnogo sreče! To je naša najiskrenejša želja. P. C. Z dežele. Naši bogo.slovci nimajo časa, da bi se dosti pečali z bogoslovnimi stvarmi. V semeniščih se poverjeni ukvarjajo ž njimi, napravijo izpite pred jako dobrovoljnimi učitelji, ki so obiskovali ravnotiste šole in potem je vse drago v prvi vrsti: liter, dobra kuhinja, ženske in politika. Spovednice in leče prepuščajo drage volje jezuitom, lazaristom in sedaj že tudi očetom frančiškanom, ki prihajajo iz vrst dijakov, katere so učitelji na gimnazijah udušili že v četrtem razredu, ker ne vedo drugam v življenje, kakor na Trsat. Omenjeni menihi pa treskajo na lečah, da bo skoro treba v vsej deželi delati železne leče. V spovednicah delajo strah pred peklom, versko tanatizirajo in poneumljajo ljudstvo. Naši bogoslovci so zaostali v bogoslovni vedi. Tudi ta se drugod, kolikor je to mogoče pri dogmah in stalnih izrekih cerkve prilagoduje razvoju sveta, le pri nas ne. To je v marsičem v škodo ljudstva, namreč onega ljudstva, ki ima v cerkvi skoro ves pouk in vse idealnejše življenje. Vzemimo le nastop tega ljudstva pred sodišči. Zdaj je treba resničnim in poštenim biti pred sodišči. Sedanji slikarji slikajo boginjo pravice brez zaveze čez oči. Tu se dogaja vsaki dan, da se kaka stranka pred sodiščem sklicuje na vse svetnike v potrjenje tega, kar govori, nasprotno zopet nasprotnik na tiste svetnike v potrdilo svoje nasprotne trditve. Pa svetniki so manjšega reda. «Pri živem Bogu» hočem priseči, da je to res! In • »pri živem Bogu» odgovarja nasprotnik nasprotno. »Nikdar naj ne gledam svetih nebes in svete Matere božje*, pravi tožitelj in kmalu nato nasprotno toženi s tistim vzklikom. To je čudna komedija. Eden izmed teh gotovo zlorablja Boga in svetnike, Marijo Devico in sv. nebesa. Pride pa tudi tako, da je eden strankar tako vroče zaverovan v živega Boga, da ga mora imeti vedno na jeziku. Navadno se izkaže potem, da je le-ta lagal, cestokrat debelo lagal. Sodniki takim zarotevalcem najmanj vrjemo, ker jih izkušnja uči, da so ravno taki za-rotevalci najmanj verodostojni. Dostikrat se dogaja, da se je tak zarotevalec z vso vnemo na božjo pomoč zapletel v prav čedno krivo prisego. Brez prisege je živega Boga klical na pričo za to, kar on trdi, ko pa je prišlo do pravega priseganja, je bledega obličja vzdignil tri prste in prav res — krivo prisegel. Naši duhovniki imajo nad tem klicanjem svetnikov in Boga za pričo veselje, češ, to je vernost ljudstva. Ali to veselje škoduje ljudstvu. Ni lepo in tudi ni verno, ako se za najmajšo stvar božanstvo kliče in tako taisto zlorablja. Vsaj ne prihaja več božanstvo tja pred sodnike in jih pričevaje vodi v sodbah. To je za večne čase odstranjeno. Ali izkušnja uči sodnike, da največji lumpi zlorabljajo božanstvo. Cape, ki je tat prve vrste, bo s povzdignjenimi očmi zatrjeval: Bog mi je priča, da sem nedolžen. Prisežem pri živem Bogu, da sem tedaj, ko se je inkriminovana tatvina zgodila, smrčal v listju daleč od nje. Za moderne in omikanejše čase je naravnost smešno, ako se v kakem ljudstvu, ki še upa na to, da bo kulturno, taki smešni prizori dogajajo. Marsikateri zagovornik na tihem kolne: da bi te zlodej vzel, tihi opazovalec pa si misli o takih nastopih: ubogo ljudstvo! Gospodje duhovniki, to je vaša šola. _ Gospodom slovenskim državnim poslancem! Ko ste bili pred jednim letom izvoljeni v državni zbor, ste prevzeli z izvolitvijo težavno pa častno dolžnost delati za srečo naše domovine in boriti se za pravice našega povsod zatiranega naroda. Pa sveta dolžnost, ki je tem večja, ker je slovenska delegacija tako maloštevilna, naložila Vam je tudi veliko odgovornost, katere niste dolžni le svojim volilcem, ampak vsemu slovenskemu narodu in torej tudi nam slovenskim akademikom. Mislimo torej, da nismo neopravičeni, ako mi, katerih očetje so Vas volili kot svoje zastopnike v državni zbor, ki so Vam izročili skrb za 451 duševni in materijalni razvoj našega nnfbda; ako mi, ki bomo sami enkrat morali prevzeti veliko nalogo voditi krmilo našega narodnega čolniča in delati za prospeh, slobodo in slavo našega naroda; ako mi, kakor se spodobi svobodnim, če tudi mladim možem, povemo odkrito svoje mnenje o Vašem javnem delovanju v drž. zboru v vseučiliški akciji, prepuščajoč sodbo o splošni politiki Vašim volilcem. V srce nas je bolelo, ko smo videli, da se pri proračunski razpravi koncem oktobra nihče izmed slovenskih govornikov ni zavzel za slovensko vseučilišče v Ljubljani, čeprav so bile italijanske zahteve tedaj že znane. Pozneje, ko se je vsa slovenska akademična mladina, pozabivši vse 'strankarske ozire v redki slogi navdušno izrekla za slovensko vseučilišče v Ljubljani in zn to idejo neumorno delovala, ko so se ji v nepričakovani solidarnosti pridružili slovanski visokošolci šestih vseučilišč avstrijsko-ogrske monarhije, ste pač vložili nujni predlog. Med tem časom ste se s prav malimi častnimi izjemami nezadostno ozirali na gibanje slovenskih akademikov in niste nikakor gojili tistega prijateljskega medsebojnega razmerja, ki vlada med poslanci drugih narodov in njih akademično mladino, posebno v tako važni zadevi, kakor je slovensko vseučiliško vprašanje. Kljub temu, da smo se vsi soglasno izrekli proti temu, da se odkaže predlog brez javne razprave naučnemu odseku, ste se še vedno trudili izogniti se javnemu razpravljanju, ne da bi navedli za to dovoljnih vzrokov. Kar se je pa zgodilo dne 2. decembra v državnem zboru, je osramočenje vsega naroda od njegovih lastnih zastopnikov, kar je tem bolj neod-pustljivo, ker ste s tem žalili čutila vsega slovenskega naroda, ki se je tako sijajno in navdušeno izrekel soglasno za slovensko vseučilišče. Ravno radi tega, ker bi se mogli opirati, kakor morda še nikdar na odločno voljo vsega naroda, smo trdno pričakovali, da se neustrašno z vsemi parlamentarnimi sredstvi zavzamete za ustanovitev slovenskega vseučilišča, ki pa ne samo da tega niste storili, temveč ste še uklonivši se rahli vladini in naših neprijateljev zahtevi umaknili oziroma zapostavili svoj predlog. Vlada, ki ne upošteva potokov krvi, katere je prelil naš vedno domoljubni narod, gotovo ne bode upoštevala Vaše male usluge. S svojo obžalovanja vredno popustljivostjo dali ste le sami orožje v roko našim sovražnikom in s to svojo taktiko izgubili spoštovanje rojakov in nasprotnikov. Slovenski narod, ki Vam je izročil svoje pravice v brambo in varstvo, zahteval bode od Vas odgovora za Vaše delovanje. Tudi mi, njegovi sinovi, ki smo dosedaj molčali, ne moremo več dalje ostati mirni. Vprašamo Vas, kake garancije ste dobili, ki opravičujejo Vaše korake?! Ta odgovor je dosedaj tak, da nas tem bolj sili izreči Vam svoje nezaupanje. V Gradcu, dne 4. decembra 1901. Slovenski aKadcmiKi grafti. 452 # Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Poštar Fr. Pavlošič v Radovljici je imenovan nadpoštarjem ad personam. — Župnikom v Mavčičah pri Kranju je imenovan g. Val. Klobus, kurat na Slapu pri Vipavi. Za vseučilišče so vložile dalje prošnje naslednje občine na Gorenjskem: Rova, Jesenice, Zgornja .Šiška, Križi pri Tržiču, Lahoviče, Lancovo, Predoslje, Trata pri Škofji Loki, Voglje in Naklo pri Kranju ter Preddvor. Iz Krope so se poslale prošnje za vseučilišče: občina, gasilno društvo, delavsko katoliško društvo, kon-siiiniio društvo, podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogorico in Dobravo, krajni šolski svet. Nezaupnico našim državnim poslancem so poslali — kakor je razvidno iz predstoječe izjave stalnega odbora graških visokoškolcev — ker se je predlog zastran vseučilišča zapostavil z dnevnega reda ponedeljske seje poslanske zbornice;. Priobčili smo to izjavo, dasiravno mislimo, da ne gre vseh poslancev devati v jeden koš. Hrvatsko-slovenski klub in slovenski centrum, čegar načelnik je dr. Šuštoršič, sta sklenila, da se podani nujni predlog odloži na nedoločen čas in da se da prednost nekim drugim vladnim predlogam, j u gosi o va n sk i napredni klub, čegar predsednik je dr. Andrej Forjančič in čegar člani so ostali trije slovenski napredni poslanci, pa je protestiral proti zapostavljanju na nedoločen čas. Odločnemu nastopu naprednih slovenskih poslancev se je zahvaliti, da se je predlog postavil na dnevni red včerajšnje seje. Narodnonapredm poslanci, ki so se skoro polnoštevilno udeležili nedeljskega shoda v Ljubljani, dočim izmed klerikalnih poslancev nismo videli nikogar, imajo v tem oziru lahko čisto vest, daso storili, kar jim je velevala njihova poslanska dolžnost in kar jim je bilo naročeno na nedeljskem shodu, da namreč postopajo glede vseučiliškega vprašanja neizprosno, odločno in vztrajno, zatorej njih gotovo ne zadene ta nezaupnica, pač pa zadene klerikalce, zlasti dr. Šuštersiča, ki je izjavil pri posvetovanju klubovih načelnikov o protestu jugoslovanskih naprednih poslancev, da si pridržuje prosto roko. Deželni predsednik baron Hein — o vseučilišču. Deputucija nedeljskega shoda v Ljubljani se je poklonila dne 2. decembra dopoldne baronu Heinu, da mu izroči na shodu sprejeto resolucijo glede vseučilišča v Ljubljani. Gospod deželni predsednik je obljubil odposlati resolucijo na pristojno mesto, zraven pa še pristavil, da je imel že večkrat priliko, poročati pismeno ali ustno ne le osrednji vladi, temveč tudi cesarju samemu. Njegovo mnenje je torej na merodajnih mestih znano in temelji v prepričanju, da bi imelo vseučilišče, če se osnuje v Ljubljani, uravnano biti tako, da bi ustrezalo koristim dežele kranjske in slovenskega naroda, Dalmatincem in Primorcem in moida tudi južnim Tirolcem. Dr. Ivan Šušteršič je utemeljeval včeraj v državnem zboru nujni predlog za ustanovitev slovenske univerze. Ce dr. Sušteršič sam ni imel toliko dobrega okusa, da bi uvidcl, da je on najmanj poklican za to ulogo, je bila dolžnost drugih članov slovenskega centra, storiti vse korake, da bi se bilo Sušter-šiču ravno pri tej priliki zabranilo govoriti. ŠuSteršič si od 1. maja t. L, ko je bil v parlamentu javno obsojen, ni upal več nastopiti v državnem zboru. Izbral si je sedaj namenoma utemeljevanje vseučiliškega vprašanja, ki je celemu narodu ■veto vprašanje, da bi po tej lestvici zopet zlezel kvišku. Slovenska univerza mu je bila sredstvo. Ali se to ne pravi: naravnost norčevati se iz zahtev našega naroda? Vsenemci, ki so Šušteršiču že naprej obljubili, da ga ne puste govoriti, so ga obsipali z vsakovrstnimi psovkami, kakor: «V naših očeh ste lopov! Vi predrzen lopov! Gospod predsednik, dajte mu staro pištolo, da se ustreli! Ustrelite se, nesramni denuncijant! Sramota za Slovence, da imajo takega govornika! Vzemite mu besedo! Zakaj se ne ustreli, ko je (radi žlindre) pogorel pred vsemi sodišči! V ječo ž njim! Tu smejo govoriti le živi, ne pa moralični mrtveci!» i. t. d. i. t. d. Njegov nastop je torej povzročil nezaslišan škandal. To se je vedelo že naprej, in sram naj bo vseh, ki bi bili lahko, pa niso upali, preprečiti te blamaže v državnem zboru. Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Župan prebere odlok deželne vlade, glasom katerega je naučno ministrstvo sporočilo kranjskemu deželnemu šolskemu svetu, daje pod gotovimi pogoji pripravljeno vpoštevati ponudbo kranjske občine, da bi namreč leta razširila gimnazijsko poslopje, ako bi se ji opustila kurjava v gimnazijskih prostorih. Zadeva se izroči tinančneinu in stavbenemu odseku v poročilo pri prihodnji seji. — Ugodi se trem prošnjam za vsprejem v občinsko zvezo. — Odbor sprejme proračun za leto 1902. Prejemki se nastavijo na K 21.190'—, izdatki pa na K 38.354*45. Primankljaj K 12.104*45 se bo pokril, kakor običajno s 30 odstotno užitninsko naklado in z delnim zneskom blagajničnega preostanka, ki bo znašal v celoti krog 10.000 kron. Pri tej priliki se izviša plača mestnemu stražniku A. Gerzinčiču in določijo se redarjem novoletne nagrade. Nadalje občinski odbor pritrdi pro-računanim izvanrednim troškom za novo klavnico v znesku K 44.800'—. V pokritje teh izvanrednih troškov se ima porabiti a) v mestni hranilnici v Kranju v to svrho naloženih K 12.000'—, b) ostanek blagajničnega preostanka K 3000'—, c) nastali primankljaj v znesku K 29.800'— se pokrije s posojilom, ki se najame v mestni hranilnici kranjski proti amortizaciji. Za slučaj, da se proda kosama, se posojilo za znesek izkupila zniža. V enem kakor v drugem slučaju, se ne bo samo posojilo iz klav-ničnih dohodkov zlahka obrestovalo in amortiziralo, ampak klavnica bo še vir stalnih letnih dohodkov. Po dokončanem dnevnem redu zaključi župan sejo. Hubad, Koblar in Liguorijeva morala. Zadnji Slovenski List* in nek »Slovenec« še od prejšnjega tedna očitata »Gorenjcu«, da je naravnost preklical, kar je prej trdil o Hubadu. Ker se nam je namreč očitalo, da hočemo uničiti kranjsko gimnazijo, ker prijemamo Huhada, smo povedali Koblarju v 44. št. «Gorenjca«, da nepristranski kritiko vati Hubadovo početje se ne pravi uničevati gimnazije, kajti direktor Hubad še zdavnaj ni gimnazija, in ker smo pozneje pisali, da bo čudno postopanje Hubadovo zaviralo uspevanje kranjske gimnazije, povprašujeta sedaj klerikalna lista: «Kaj je tukaj pravo? Ali ima oseba ravnatelja Hubada kak vpliv na zavod ali ne? »Gorenjec« trdi oboje.» Kakšno neumno zavijanje je to? Kdaj je »Gorenjec« trdil, da oseba ravnatelja Hubada nima vpliva na zavod? Ravno narobe. Povedali smo že opetovano, da ga ima in sicer ne najboljšega. Ce smo pa pisali, da Hubad še zdavnaj ni gimnazija, s tem še nikakor nismo trdili, da ravnatelj nima vpliva. Kaj hoče tedaj Koblar? Povedali smo tudi v 44. številki, da kaj slabo pristoja onim, ki z agitiranjem za škofove zavode spodkopujejo tukajšnjo gimnazijo, ako nam očitajo, da jo uničujemo mi. Pristavili smo nadalje, da je tej gospodi priskočil hote ali nehote — na pomoč ravnatelj Jože Hubad sam, ker zbira okrog sebe vedno več takih učiteljev, ki bodo že zbog svojega političnega prepričanja navdušeni agitatorji in priganjači za škofove zavode. Ker smo v 46. številki «Gorenjca« omenili, da niti ne poznamo novodošlih suplentov, piše Koblar z ozirom na prej navedeni stavek: «In tiste profesorje, o katerih (»Gorenjec« namreč) trdi, da bodo priganjači za škofove zavode, sedaj naravnost zataji.« Kako more Koblar trditi, da smo v 44. številki smatrali za priganjače ravno tri novodošle suplente, o katerih smo govorili šele v 46. številki našega lista? V prvi notici smo pisali splošno, in pritrditi mora vsak, kdor opazuje že nekaj let sem razmerje na naši gimnaziji, da smo bili v to opravičeni, v drugi notici smo pa govorili o treh novodošlih profesorjih le zato, ker je Koblar neopravičeno trdil, da zaradi njih obiramo Hubada. Kje je tukaj kako protislovje in kaj smo preklicali, kar smo prej trdili? Kajne, gospod Koblar, vse, kakor vam služi! Iztrgati par odstavkov iz različnih notic, brez logične zveze zmetati tiste v en koš in potem na podlagi takega skrpucala napadati nasprotnika, to je postopanje prav po liguorijanskem receptu. — Na pripomnjo »Slovenskega Lista», da je le gotova klika vzrok, ker so nekateri profesorji zapustili našo gimnazije, ponavljamo še enkrat: edino le Hubadovo nestrpno postopanje je vzrok, da so nekateri profesorji že ostavili in da bodo drugi še ostavili naš zavod. Tako je in nič drugače. Enkrat smo že pozvali Hubada, da naj zahteva disciplinarno preiskavo. Naj pride resnica na dan ! Dotlej se pa ne bojimo niti Koblarjevega »Slovenskega Lista» in še manj — Hubadove palice. Jour-fixe »Gorenjskega Sokola* je minulo soboto napolnil vse tri sobe P. Mayrjeve gostilne. Po daljšem prestanku so nastopili zopet enkrat tamburaši brali.oga društva. Priznati moramo, da med tem časom niso ne le ničesar pozabili, temveč so še prav lepo napredovali. Burna pohvala od strani poslušalcev naj jim bo v novo spodbujo. Citalniški pevski zbor je zapel z znano preciznostjo več moških zborov. Pri neprisiljeni zabavi je vztrajalo občinstvo do pozne ure. Izražala se je splošna želja, da bi vrli «Sokol» skoi o zopet priredil tako zabavo. Miklavžev večer, katerega sta priredila tukajšnja čitalnica in bralno društvo, je minuli četrtek zvečer privabil — kakor običajno — oLilo občinstva, zlasti otrok, katere je Miklavž obdaril z vsakovrstnimi darili. V dijaški kuhinji se je izdalo meseca novembra 2544 kosil in 25IG večerij. Iz Mengiša se poroča nezaslišen škandal. Orožniki so aretirali 31 letnega oženjenega Franca Kreča, po domače Jerčana iz Stoba št. 43 in ga izročili sodišču v Kamnik. Kreč je s svojo ženo živel tako slabo, da ga je morala dvajsetkrat zapustiti. Ta Kreč je zlasti zasledoval nežne deklice v starosti od 9 do 10 let in neko 17 letno umobolno dekle. Pravijo, dajeta »pobožni mož» tekom enega leta oskrunil 15 deklic iz Stoba, večinoma šolaric. Klical je otroke k sebi, jih opijanil z žganjem, potem pa še sebe, da je lažje izvrševal hudodelske oskrunitve. Ko so posamezne matere prišle takim svinjarijam na sled, so prikrile vse in varovale tajnost, a orožniki so konečno razkrili vso stvar. Ta svinjar je velik in ognjevit klerikalec. Kdo je kriv, da so se otroci dali tako zlorabljati ? Krive so različne okolnosti, gotovo pa je krivo tudi to, da dušni pastir Strupi ne utegne pečati se s svojim poklicem. S prižnice na Goričici se ne čuje drugega, ko zabavljanje na liberalce in brezverce, a kakor govore ljudje, se tudi v šoli v krščanskem nauku otrod pitajo največ s politiko. Kdor ima seveda toliko posla s politiko, ta ne utegne utrjevati med ljudstvom morale. Ukradel dne 25. m. m. hlapec Janez Obreza posestniku Janezu Brglesu na Savi tri telice, vredne 280 K, ki so stale v hlevu Jožefa Volka na Jesenicah. Obreza je hotel s tem denarjam potovati v Dalmacijo. Izročili so ga kranjskogorskemu sodišču. Pojasnilo. Na vprašanje »radovednežev* v predzadnji številki »Gorenjca* pod notico »Glas iz občinstva* naj služi v pojasnilo, da okrajni cestni odbor radovljiški ni poveril blagajništva drugemu odborniku, temveč je in bo blagajnica v rokah načelnikovih. T. Sch., načelnik in blagajnik okrajnega cestnega odbora radovljiškega. Radi naprave vodne sile v Radovni o priliki gradnje predora se vrši komisijonelni ogled dne 19. decembra in naslednje dni pri radovinskem šumu ob devetih dopoldne. Prvi dan se vrši obhod, oziroma razlastitvena razprava v občinah Zasip in Dobrava, dne 20. decembra na Jesenicah in Hrušici. Projekti in načrti za odkup zemljišč so na na upogled pri občinskih uradih v Zgornjih Gorjah in na Jesenicah. Novo gasilno društvo se snuje v Zgornjih Gameljnih in Pirničah v ljubljanski okolici. Pravila so se že vložila. Iz Škofje Loke se nam piše z dne 6. t. m.: V sredo 4. t. m. je prišel tu bivajoč 56letni Janez Kumer, mož 58 letne posestnice Antonije Kumer precej pijan domov. Vsem v bližini Kumra bivajočim stanovalcem je dobro znano, da imenovani junak ni posebno lepo ravnal s svojo ženo. Žena se ga je torej po vsej pravici silno bala. V sredo torej je stopil v sobo in velel neki 15 letni deklici, ki je bila pri njegovi ženi, naj se le od- 453 strani, ker se ne bo nič hudega zgodilo. Deklica je pa zapazila v Kumrovi roki nož, in bržkone sluteča kako nesrečo, se ni hotela odstraniti. Zverinskega človeka pa slednjič njena navzočnost ni popolnoma nič ovirala pri izpeljavi njegovega bestijalnega naklepa. Kakor krvoželjni ris je planil od zadej na ubogo ženo ter jo začel obde-lavati z nožem. Prizadel ji je rane na tilniku in plečih. Priletna žena je v zdravniški oskrbi. Trdosrčnež je seveda izvršil ta ostudni čin v pijanosti, saj je popil poprej dokaj žganja. Orožnik ga je odvedel iz neke gostilno in ga izročil tukajšnjemu c. kr. sodišču. Pripomniti je še, da sta imenovana zakonca brez otrok. Miklavžev večer v Škofji Loki. Poroča se nam: Miklavžev večer, katerega je priredila v četrtek 5. t. m. tukajšnja čitalnica, je kaj lepo uspel. Posetila je ta večer mnogoštevilna družba, osobito smo zapazili veliko število malih gostov. Večer se je otvoril z nekaterimi, dokaj dobro proizvajanimi godbenimi točkami. Gospod Oton Sadar je pokazal, da se resno trudi s svojimi učenci, ki že kaj spretno igrajo z lokom. Miklavž je nastopil s kaj sijajnim spremstvom, a dasi sta bila oba «krampusa» še precej uljudna, nastal je vendar splošen jok med malički, katere je pa Miklavž s svojimi sladkimi darili kmalu potolažil. Ko so pa odvedli otročičke spat, nadaljevala sta parkeljna svoje peklensko delovanje, kar je vzbujalo med odraslimi seve mnogo smehu. Z godbo se je zaključilo to lepo Miklavževo slavlje. Večer je zadostil vsem zahtevam. Eden, kateremu Miklavž ni nič prinesel. Na Kranjskem sploh. Trgovske in obrtne zbornice se razpuste sredi decembra; nove volitve pa se vrše začetkom februarja. Odliko/anje. Vpokojemu profesorju, slov. pesniku in pisatelju Josipu Stritarju je cesar podelil viteški križec Fran Josipovega reda. — Razsodišče pariške svetovne razstave je na predlog c. kr. avstrijskega pomološkega društva podelilo ravnatelju kranjske kmetijske družbe, g. G. Pircu zlato, deželnemu potovalnemu učitelju za vinarstvo, g. F. Gombaču pa srebrno kolajno. Obrtni shod se vrši jutri v nedeljo, dne 8. t. m. ob dveh popoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Nova obrtna predloga. 2. Delo v prisilnih delavnicah in sploh po kaznilnicah. 3. Zadružne zveze. 4. Vseučilišče v Ljubljani. 6. Raznoterosti. Križem sveta. Goriške deželnozborske volitve. V četrtek so volile kmetske občine šest poslancev, izmed katerih pripadata dva (dr. Treo in Štrekelj) narod no-napredni stranki štirji pa klerikalni stranki. Danes voli mestna skupina. Izvoljen bo skoro gotovo voditelj narodnonapredne stranke g. dr. Henrik Turna. O zverinski rodbini, o kateri smo že zadnjič poročali, naj še dodatno omenimo, da umorjenčeva žena Alojzija Germic priznala ves zločin. Proti ječarju se je menda celo izrazila, da obžaluje, ker ni poškropila trupla svojega moža z blagoslovljeno vodo. V spalni sobi, ko je hitel njen brat z nabito puško nad moža, je — molila. Obravnava je trajala dva dni. Porotniki so gluhonemega morilca Frana Lovreča obsodili na smrt, njegovo mater Marijo Ratuša na dvanajst let, urnorjenčevo ženo pa na štiri leta. Jožef Holc je bil oproščen. Gospodarske stvar L Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru 1901 je vložilo 281 strank K 66.613-11, dvignilo pa 235 strank K 67.835-99, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 6000-—, Stanje vlog iznaša K 2,586.033-35. — Stanje hipotečnih posojil K 1,729.049*05 in denarni promet K 173.587-57. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru je 184 strank vložilo K 74.521-20, 156 strank dvignilo K 53.402-94,22 strankam seje izplačalo posojil K 25.338-—. Denarni promet K 235.651-35. Mestna hranilnica v Kamniku. V meseca novembru 1901 je 160 strank vložilo 64.885-89 kron. 12 strank je vzdignilo 9041*66 K, 9 strankam se je izplačalo posojil 15.600—. Stanje vlog K 273.56077. Denarni promet 138.725-89 kron. } 4f>4 Občni zbori kmetijskih podružnic. Občni zbori kmetijske podružnice v (Jorjah se vrši v nedeljo dne 8. decembra t. 1. ob treh popoldne v šolskih prostorih. — Kmetijska podružnica v Kranjski gori napravi občni zbor v nedeljo dne 16, decembra 1.1. ob treh popoldne v gostilni «pri pošti*. — Kmetijska podružnica v K o m e n d i ima svoj občni zbor na sv. Štefana dan, dne 26. t. m. popoldne po nauku v šolskih prostorih v Komendi. — Občni zbor kmetijske podružnice v Še nt Vidu bo dne H. t. m. ob polštirih v društveni dvorani h. št. 5. Kmetijska podružnica se snuje v občini Ribno. Nakupilo se je več kmetijskih strojev. Tudi moštarno mislijo ustanoviti ondi. Le pogumno naprej! Minule deželnozborske volitve. Volilni okraj: Kranjska gora Belapeč.......... Dovje.......... Jesenice......... Koroška Bela........ Kranjska gora....... Rateče.......... Radovljica Begunje......... Bled........... Bohinjska Bistrica...... Breznica......... Gorje.......... Kamnagorica........ Kropa .......... Lancovo ......... Lesce-Predtrg....... Mošnje.......... Ovsiše.......... Bibno (Bohinjska Bela) .... Srednja vas ........ Pogačnik 9 23 97 33 55 22 43 46 137 78 146 23 19 39 39 132 73 72 144 Cgp 7 10 22 88 56 8 25 31 19 7 3 3 3 57 8 11 1 8 Volilni okraj: Povše Ljubljanska okolica 29 28 1 116 114 2 170 170 — 47 39 11 19 10 27 77 7« 1 136 133 8 Jelovšek Darila. Odboru ^Dijaške kun''nje v Kranju* so došli od 16. oktobra do 1. decembra sledeči darovi in prispevki; poslali oziroma darovali so: Jak. Strniti v Goričici 5 K, županstvo Križ 8 K, županstvo na Bledu 10 K, «Feri» 2 K, dobljena stava 1 K, slovo na Joštu F. T. V. 3 K po dr. Pre?CU neimenovan K) K. Večernega omizja Prešernove vinarne pri «Roii» v LJubljani šaljiva licitacija košare pečenega kostanja s košaro in vrečo vred po upravništvu «Gorenjca» št. 42. 18*14 K, po istem upravništvu nedeljsko omizje, dopoldanska in večerna družba v isti vinarni v poravnanje z dne 12./X. v «(Jorenjcu» naznanjenega človekoljubnega odpadku 52 K, profesorski kolegij za oktober 9 K, za novem bet 9 K in december 8 K, Pet. Majdič, pos. valj. mlina v Jaršah 10 K. baron Leon Baillou 20 K, slov. bralno drudtto v Železnikih 24 K, dr. Anton Arko v Skofji Loki 10 K, neimenovan 5 K, udeležniki .svt-tovnoznanega < Parahne-Abenda* in drugi častilci rdeče marele »pri Puščavniku» v Kranju po upravništvu •Gorenjca* 30*29 K, dekan Fr. Kununer v Stari Loki 10 K, vpokojeni župnik Lovro Krištolič v Hrastji 10 K, nadalje župniki: Ignacij lertin v Zasipu 5 K, V. Aljančič na Dobravi 5 K, Alojz Stare v Ljubljani 5 K, durakisti pri A. Z. v dober namen 6 K, »star dolg* 1 K, pike 1 K, gospa Mar. Grasselli v Ljubljani mesto venca na krsto svoji umrli nečakinji Anici Krisperjevi v Kranju 20 K, gospa Emilija Zolgar iz Celja 20 K, Janez Sajovic, posestnik v Velesovem 5 K, dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani 5 K, dr. Avg. Mayr, okrožni zdravnik v Cerkljah 10 K, sodni adjunkt Al. Seliškar 10 K, slovo v Kamnigorici F. T. V. 5 K, «za prešce» 2 K, neimenovan s Trstenika 2 K, neimenovan dobrotnik iz Idrije 1 K, za premalo plačano licenco I. M. 1 K, povodom licitacije «pri Jahaču» ob navzočnosti predragega gosta iz Idrije 18-20 K. — Odbor se zahvaljuje n.giskrejnejše za poslane darove in prispevke ter prosi dosedanje podpornike in prijatelje revne mladine, naj izkažejo še večkrat dejanski svojo ljubezen od ubogih dijakov, spoininjajoč se «Dijaške kuhinje v Kranju». Današnji številki „Gorenjca*' je priložen cenik tvrdke H. Suttner v Kranju. Domača knjižnica. Slovenske zadruge* je izšla 12. številka. Ta mesečnik, ki izhaja v Krškem in se tiska v Celju, prinaša razprave o zadružni gospodarski organizaciji na Slovenskem in članke o narodni izgoji ter zagovarja zedinjenje slovenskih političnih strank na gospodarskem, šolskem in političnem polju. Naročnina tega lista je 4 K, oziroma 2 K na leto. Izhajal bode tudi I. H»02. Ciril-Metodov koledar za leto 1902 je izšel v zalogi tiskarne A. Slatnar v Kamniku. Poleg koledarja obsega tudi kolkovno lestvico. Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m. Prignalo se je 235 glav goveje živine, 6 telet, 183 prašičev, 2 ovac, — koze, 19 buš. — 50 kg: pšenice K 8*20, prosa K 7'—, ovsa K 7*—, rži K 7*75, ajde K 6*50, ječmena K 7*50, krompirja K 1*75, fižola (ribniški) K 8*—, mandaloni 6*50, koks 8*50, navaden rdeč 7*50, zelen 7-— do 7-50. IŠČe se za neko tukajšnjo špecerijsko trgovino učenec ali pa ir že na pol izueen komi. ~w 197—2Kje? pove upravništvo »Gorenjca". Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in kletjo, se takoj odda. — Bavnotako se takoj odda Mesečna soba za dve ali tri osebe s hrano ali brez nje. Kje? pove upravništvo «Gorenjca>. 200—1 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—24 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. SBSTiMMNMri Blag. gosp. GABRIJEL PICCOLI, lekar, dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za že odec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Jžo/rjišn/ca usrr\iljenih bratov. Provinci j al : F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporaljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900. II. 192—1 Don Peter Franceschini, župnik. Oddajo se iz druge roke naslednji časopisi: Mir, Soča, Domovina, Rodoljub, Domoljub, Planinski Vestnik, Narodnogospodarski Vestnik, Rdeči prapor, Kmetovalec, Učiteljski tovariš, Dolenjske Novice, Slovenski List, Zvonček, Slovenska zadruga. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». " T vrdka R. MIKLAUČ LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—33 Spoštovanjem B. Miklauc. Doktorja pl, Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—6 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave m ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya KflkdO ^Iddttt ?ii priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in nai-<|WHHW #mWWi »gj ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. v Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva Zdflfl^ttff kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, SSSSJES krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KffiflllCC odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo *>'"J _ blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeli pri drugih kroglicah. Škatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice, škatlja 80 h, tri škatlje 2 K, Pf?tli plučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen ; lahko f ***♦ raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarj i sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pijubljar>i, dunajska cesta II. 456 Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—23 Obrnite se na skladišče Fpti Zratin v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane Za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. V)izitnice in kuverte 0 0 « po zelo nizkih cenah priporoča Jv. pr. Sampret v Xranju. y\\w peci, &ci>n& in cene y>z>iy>otoca prva in wayvzcya 73-31 v £'y\i(>tja,tii. Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela koleir$ko, kovaško ¡0 sedlarsko proti jamčenju po nizki ceni. Sprejme se več pomočnikov ir/ učencev. PETER KERŠIČ Šiška pri Ljubljani. 188-7 C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnio, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—47 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zatnoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje T>aznovrstnih = ^ oblek- za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelok«. t, zimskih sukenj itd. za zimsko sezono. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 198—1 v zalogi. 159-13 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila *e iz-vriujejo točno in po najnižjih cenah. ¥ Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano. Ivan Sartori ključaničarstvo in trgovina 5 želez ni no ter vsa^e vrste stroji v Radovljici (Gorenjsko). 187~6 Tu se dobivajo družinski šivalni stroji Singer od 28 gld. do 35 gld. krojaški „ „ „ „ 34 „ „ 45 w družinski Ringšifer . . . * 50 „ „ 65 „ veliki „ za krojače , 62 „ , 73 „ „ »za čevljarje 75 „ Slamoreznice.....» 38 „ „ 60 „ 3* 0$a\t) $tro) 5« jaroci, lr> se labk« r>* rf>c$tti p©5kti5i. Stroji dajo se tudi na obroke. 457 Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavšeka nasl. " v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepelj nov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. • 69—93 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. #,0J3'J I$r«e5n>cr Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev ua pianinov največje popolnosti tak« glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 116—22 Speci/a Ji tetav pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. Zaradi popolne opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. Ltelika prodajei blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Gene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189—* 3-10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4*60 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko > 1 40 pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr. » flanele........78 » » 30—22 » > » barhanste rute.....kos » 19 » » » žepne rute............3 » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti) posebno, ko ima vsak pravico blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti. JA 458 Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K. Rezervni zaklad: nad 31.000 K. Loterijska srečka dne 30. novembra 1.1. Trst: 78 82 81 40 47 V najem se odda pod ugodnimi pogoji Posojilnica v Radovljici m- žaga registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—12 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschl&ger, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—34 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča prlpoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolailjive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Zelodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Zelezo-kr oblice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožil jejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno - umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajiina miz«, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. 85—33 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Adolf Hauptmann tovarna 53-38 jj xw Meja I v Ljubljani. S Dustrovam cenik brezplačno in poštnine prosto. M /na a/i/ ki je dobro urejena v bližini Kranja. — Kje? se zve pri 198—1 upravništvu «Gorenjca». Naprodaj je več novih in rabljenih harmonik nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „ Gorenjca 185_7 A. TschinkeN zet bjtibljaoa. Prva in edina domača tovarna eifcorijc, figove ^eiDe; Mr>dirčir>cgči sadja \r> l^or)5cri> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—36 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti hipne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorey c Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.