Tov. polk. Lonac, komandant VUJA na Vlil. zasedanju okrožne ljudske skupščine za Istisko okrožje: «Prebivalstvo tega o/.emlja je s|io/ualn in in je bilo ponovno doba/ano - da nima od nibogai' drugega pričakovati ponioei, ra/.en od socialistične <1 ugasla vije z maršalom Titom na čelu»

Poštnina platana v gotovini.
CENA 20 lir, 6 dia
Spedizione in ai>b. post, II. gruppo
elfljždrJ
TUST »2. julija l»lf»
leto Četrto številka 175
PRVA SEIA
v znamenju
šovinizma in oportunizma
Na prvi seji občinskega sveta se je Se enkrat razgalil ves Šovinistični bes, vsa nacionalistična nestrpnost, nazad-njaStvo in zagrizenost tržaške reakcije, ki že celo stoletje vedri in oblači na tržaSki občini. Ta seja pa je tudi do dna razgalila oportunizem tržaSklb kominformistov.
Potek seje nas ni preseneti^. 2e vna. prej smo vedeli da bo izvoljen «italijan ski» ali bolj točno demokristjanski žu. pan in da bo tudi odbor izključna Italijanski, kajti «kamora» noče dati vajeti iz rok. To nam potrjuje sama «Voce libera», ko pravi: «Stranke, ki so v Italiji na vladi, so se že prej sporazumele, da bodo prevzele novo upravo». Isti list tudi ugotavlja, da so v novem odboru iste stranke i.i celo večina istih mož, ki so bili v dosedanjem, od zgoraj imenovanem občinskem odboru. Takšen je torej ta novi «comune democratico», o katerem smo toliko brali v kominformističnem časopisju.
Na prvi seji pa niso le izvolili demo-kristjanskega župana in svoj odbor, temveč so jo izkoristili za svoje šovinistične in revizionistične izpade, za zah. levo po priključitvi Trsta k «Madre Patria» in fašist Slataper se je drznil celo govoriti o Istri, Reki in Zadru! V tem šovinističnem hrupu so se skladno združili svetniki in izbrano občinstvo.
Tem nosilcem dvatisočletne kulture, tem nadutežem se je zdela preveč celo skromna prošnja kominformtsta Jurage, naj se imenujeta slovenski tolmač in stenograf, kajti to je zanje prehuda žalitev. Novi župan Bartoli je to zahtevo zavrnil, češ volitve so itak pokazale, da je bore malo Slovencev v Trstu, zakoni dvojezičnosti
ne dopuščajo, občinski svet o tem ne more odločati, o tem bo odločal ita. lijanski parlament, ko bo uresničen tristranski predlog in bo Trst priključen k Italiji! Končno je «italijanska» večina s 39 glasovi sprejela pred-log odvetnika Fortija, da ne more občinski svet sklepati o stvareh, za ka. tere je pristojna le skupščina, ki jo predvideva stalni statut STO.
Tako je bilo «rešeno» vprašanje dvojezičnosti in gospodje svetovalci so zo. pet rešili Trst pred slovansko nevarnost jo 1
Ampak gospodje svetniki ne bodo mirno spali na svojih lavorikah. Ce so Bidovec, Gombacci, Malalan in drugi molčali, ne bo molčalo naše ljudstvo, ki se je proti fašistom borilo in jih zmagalo. V imenu tega ljudstva je spregovoril tov. Dekleva v slovenskem jeziku, čeprav mu je nato šovinistična drhal preprečila nadaljevati njegovo Izjavo. Besede te izjave so dovolj jasne: «Naloga občinskega sveta bi mora. la biti ta, da zahteva tudi s tega mesta z vsem poudarkom takojšnjo uveljavitev političnih in gospodarskih določb mirovne pogodbe z Italijo, da tako postavi temeljni kamen in predpogoj za gospodarski, socialni, politični in kulturni napredek tržaških občanov.»
Nasproti tej jasni izjavi pa je Po, gassi delal; «Mi odločno trdimo, da je za mir in blagostanje prebivalstva edina rešitev, ki bi jo v sedanjih okoliščinah lahko sprejeli vsi in ki bi od. pria pot boljšim rešitvam, imenovanje guvernerja in združitev obeh con.»
Iz teh besed veje najhujši oportunizem, saj ne zahtevajo niti spoštovanje mirovne pogodbe. Oportunizem bila tudi Juragova skromna prošnja za tolmača, saj so v Miljah, kjer se ko. minformisti v večini, ni čula niti ena slovenska beseda, čeprav so dobili ko-minformisti večino s slovenskimi glasovi. Najhujši oportunizem pa je bil ta, da je Pogassi prosil za dve mesti odbornikov, izmed katerih bi bil eden Slovenec, ko pa niso kominformisti v Miljah izvolili v svoj odbor niti enega Slovenca. Da, kominformisti samo prosijo: v Trstu, da bi dobili vsaj dva odbornika, v Miljah pa prosijo reak. clonarje, da bi oni sprejeli mesto v njih odboru. Ml pa ne prosimo, ker smo, kakor pravi «Voce libera»: «Nepotrpežljivi, nepopravljivi in trmasti». Da, rajši trmasti kakor Pa mevže.
KRONIKA
V	Parizu so slovesno proslavili 14. julij, francoski narodni praznik. Na trgih so igrale godbe in orkestri in Parižani so plesali vso noč. Na trgu Eloile je bila urad. na svečanost z vojaškim mimoho. dom, na Place de Bastine pa je bil mimohod delavcev.
Vse italijansko delovno ljudstvo Je svečano proslavilo obletnico atentata na tov. Togliattija.
ZDA so ukinile nekatere dobave Sovjetski zvezi, zato pa SZ ne dobavlja več ZDA mangana in kroma.
Jugoslovanska delegacija rudarjev je šla v Firence na kongres te stroke, delegacija stavbinskih de lavcev pa se je udeležila v Milanu konference mednarodne zveze stavbinskih delavcev.
V	Svici že dolgo časa traja velika vročina in suša ter v mnogih krajih primanjkuje že voda.
Grška demokratična vojska je začela v Tesallji napad na monarho-fašiste, ki so pri Kato-Dranici zgubili 4« vojakov.
Ameriški zakladni minister Sny-
der je obiskal Rim, nato pa je odpotoval v Ankaro. V Rimu so se V glavnem razgovarjali o tem, kako bi povečali emigracijo italijanskih delavcev.
Predstavniki angloameriške VU
se v Rimu razgovarjajo z italijansko vlado o proračunu za angio-ameriško področje STO za dobo od 1. julija do 31. decembra t.l.
Francosko vojaško sodišče v Pa. rizu sodi vojnemu zločincu Abetzu nacifašističnemu poslaniku pri vi-chyjski vladi, ki je odgovoren za smrt stotisočev Francozov. Seveda pravi tudi on, da je nedolžen.
V	Nemčiji pri Prumu je bilo zaradi strašne eksplozije municije 15 mrtvih in 150 ranjenih.
Na mednarodnem kongresu pomorščakov in pristaniških delavcev v Marseilieju je Louis Saillant izjavil, da ima SSZ 72 milijonov članov.
V	London je prispel Emir Idris El Senussi iz Cirenajke. Ustavil se bo tam deset dni in se razgo-varjal z Bevinom o Cirenajki in Libiji.
V	Aleksandriji v Piemontu je vročinski val zahteval dve žrtvi: ena oseba je umrla zaradi sonča. rice, druga pa je znorela.
V	pristanišče Olbia v Sardiniji je prispel oddelek ameriške vojne mornarice, in sicer dve križarki, letalpnosilka, tri pomožne ladje iri sedem torpedovk spremstva.
Konferenca o Avstriji je nekoliko zastala, ker se niso mogli sporazumeti o lastninskih pravicah Nemcev, ki so se vrnili v Nemčijo.
Za predsednika strokovne zveze pomorščakov in pristaniških delavcev je bil izvoljen delegat ZDA Harry Bridges.
V	Stokholmu bo 12. mednarodni mlekarski kongres.
Zaradi vprašanja vrnitve kralja v Belgijo, v katerem se ne morejo razne stranke sporazumeti, še vedno traja belgijska vladna kriza.
Sodišče v Lewesu je obsodilo Johna Haigha, znanega pod ime-nom «londonski vampir», na smrtno kazen na vislicah. Zločinec je umoril devet ljudi In jim iz-pil kri.
Ameriški admiral William Blan. d>' ie izjavil, da so poskusi z metanjem atomske bombe na Bikin-skih otokih privedli do zaključka, da atomska bomba ni sredstvo, ki zagotovilo zmagovito vojskovanje.
Komunistični voditelj Berlina Hans Jendretzky je v nekem svojem govoru zahteval, da se razpišejo svobodne volitve v vsem Berlinu.
V	pokrajini Tel Aviv je veliko število industrijskih delavcev stavkalo.
V	Benetkah je v velikem neurju padala toča, katere zrna so bila debela kot jajce.
Silen tajfun je na otoku Kiusu na Japonskem razdejal 1400 hiš.
Razpravljanje o atlantskem paktu
je v rimskem parlamentu razgalilo revizio-nističn® težnje italijanskih komunistov
V raznih parlamentih se je pretekli teden začela razprava o a-tlantskem paktu. Pri tem sta prišli do izraza predvsem dve stvari: V samih Združenih državah Amerike, kjer so sj pakt zamislili, je pro-ti njemu precej močna opozicija v obeh ameriških strankah; v italijanskem parlamentu pa je diskusija še enkrat pokazala nacionalistični odnos komunistov in socialistov do tržaškega vprašanja, saj so komunisti in socialisti očitali vladi, da atlantski pakt zavira revizijo mirovne pogodbe in torej priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Pri tem pa ne gre samo za taktiko, da
Odmev! zamenjave iugolir
V zvezi z zamenjavo jugolire v dinarje so tržaški in italijanski komin-formisti nadaljevali svoje kričanje o «baratto infame», svetovni tisk je prinašal nove komentarje, diplomati pa so se bavili s pošiljanjem not in dajali nove izjave.
Na tiskovni konferenci Je ameriški zunanji minister Acheson na vprašanje nekega novinarja v zvezi z govorom maršala Tita v Pulju dejal: «Stališče ameriške vlade v zvezi s tržaškim vprašanjem ostaja enako stališču, izraženemu v tristranski noti z dne 20. marca 1948. Trst se mora vrniti Italiji.»
De Gasperi se je tudi skliceval na omenjeno izjavo in je dodal, da razvoj zunanje politike mnogokrat prinaša veliko presenečenja. Istega dne pa je tudi izjavil istrskemu poslancu Bartole-ju naslednje:	«Stališče naše
vlade ostaja neizpremenjeno, to je takšno, kakršnega sem že označil v svojem govoru v Trstu, kjer sem de. jal, da Italija zahteva vse Tržaško ozemlje in ne samo enega dela.»
Angleška in ameriška vlada pa sta poslali vladj FLRJ in OZN protestne note zaradi zamenjave jugolire, češ da zamenjava krši pogodbo z Italijo. Poluradni «Times», ki je najprej napisal, da bi bilo najbolj pametno prepustiti cono B Jugoslaviji, pa je kasneje napisal, da je predstavnik angleškega zunanjega ministra izjavil: «Velika Britanija stoji na stališču fran-cosko-angleške-ameriške izjave od 20. marca 1948., na podlagi katere mora biti Tržaško ozemlje vrnjeno Italiji.»
se čimbolj deskriditira atlantski pakt, temveč gre za stalne smernice teh dveh strank glede tržaškega vprašanja.
V	ameriškem senatu se že dolgo vleče razpravljanje o ratifikaciji atlantskega pakta- Pravijo, da ga bodo baje retificiralj danes. Med glavnimi nasprotniki atlantskega pakta je senator Taft. Ta je zahteval od Dullesa, ki je zagovarjal atlantski pakt, naj glasuje za dodatek paktu, v katerem bo poudarjeno, da se ZDA z ratifikacijo pakta ne obvezujejo pošiljati orožja državam, ki so pakt podpisale. Dul-les je seveda ta poziv odklonil.
Zunanji minister Acheson je na to izjavil, da znašajo krediti za vojaško pomoč Evropi 1450 milijonov dolarjevf kar predstavlja absolutni minimum. Acheson je dejal, da je prepričan, da bo Kongres to vsoto odobril. Ameriški tisk se strupeno zaganja v senatorja Tafta in ga dolži, dn so njegove zahteve v skladu s svojetskim ciljem, da bi zapadne demokracije ostale slabot ne in razdeljene.
Atlantski pakt so kritizirali tudi senatorji. Mallone, Jenner in Kem. Ti senatorji so v glavnem poudarjali, da je atlantski pakt med drugim namenjen tudi za to, da bi Združene države odobrile kolonialno politiko določenih evropskih držav in zato, da bi ameriška zunanja politiko dobila za 20 let prisilni jopič. V ZDA cenijo, da je proti ratifikaciji atlantskega pakta 15 senatorjev.
V	zvezi z diskusijami o atlantskem paktu je diplomatični urednik «Pravde» Marinin napisal članek «Izostala uprizoritev». V njem piše, da je diskusija o atlantskem paktu navadna komedija in da je bila ratifikacija že vnaprej določena. V članku ugotavlja, da bi morala biti vsa diskusija o ratifikaciji pakta uprizoritev, ki bi dokazala silo in moč ameriškega imperija in enotnost zapadnega sveta. Naraščajoča gospodarska kriza v maršaliziranih državah in medsebojna trenja teh držav pa so dokazala, da je vsa ta moč le navidezna.
V	italijanskem parlamentu se je začela debata o ratifikaciji atlantskega pakta pretekli četrtek. Prvi je posegel v debato komunistični poslanec. Pajetta in zahteval, da se razprava odgodi ter je očital vladi prenagljenost. Italijanski vladi se je silno mudilo podpisati mi-
rovno pogodbo, pristopiti k Marshallovemu planu, sedaj pa hoče biti med prvimi, ki bodo ratificirali atlantski pakt, ne da bj se prej o tem pogajala in se vprašala, kakšna usoda čaka pri tem Italijo.
Pajetta je očital vladi, da se je vprašanje italijanskih kolonij po podpisu atlantskega pakta poslabšalo. Nato je omenil Pajetta drugo temeljno vprašanje, ki bj moralo vladi svetovati, naj se ne odpove svojim diplomatskim možnostim, to je vprašanje Trsta. Ko se vprašuje, kakšne pozitivne posledice je v tej točki prinesel podpis pakta po Italiji, odgovarja Pajetta, da ni
Stavka angleških pristaniških delavcev
V Angliji se je kljub proglasitvi izrednega stanja nadaljevala stavka pristaniških delavcev. Število stavkajočih delavcev je stalno naraščalo in je doseglo 15,534. Sedaj raztovarja ladje 7000 vojakov.
Proglasitev izrednega staja je silno ogorčila angleško delavstvo. Laburistični poslanci, ki jih je izvolilo delovno ljudstvo, teptajo osnovne pravice in koristi britanskih delavcev. Poslanska zbornica je namreč s 435 glasovi proti trem odobrila podaljšanje izrednega stanja. V poslanski zbornici so tudi ugotovili, da so sindikati izgubili vso oblast nad svojimi člani. Te sindikate seveda vodijo ljudje, ki so pokorni vladi in ameriškemu imperializmu.
S pristaniškimi delavci so izrazili svojo solidarnost tudi drugi delavci, pristanišču pa čaka na raztovarjanje nad 130 ladij.
Stavka angleških pristaniških delavcev se je pričela v znak solidarnosti stavko kanadskih pomorščakov, ki so v sporu s kanadskimi brodolastni-ki. Komunistični sindikat kanadskih pomorščakov je poslal tudi Attleeju brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj posreduje pri kanadskih lastnikih bro-dovja, da popustijo, Kanadske sindikalne organizacije pošiljajo stavkajočim delavcem v Londonu zavoje z živili.
V Angliji stavkajo tudi železničarji. Izredno stanje je proglasila tudj av stralska vlada v Melbournu zaradi stavke rudarjev v premogovnikih.
Križarska vojna Cerkve in imperialistov
ne Po z Mjerno inkvizicijo ustavila napredka
Borba med naprednimi in nazadnjaškimi silami se v svetu zaostruje. Nazadnjaške sile, ki jih v naši dobi predstavlja kapitalizem in imperializem, so na umiku. Zato ni nič čudnega, če jim je priskočila na pomoč najbolj nazadnjaška sila:	Katoliška
cerkev z Vatikanom na čelu, ki Je v vsej zgodovini od četrtega stoletja dalje vedno igrala vlogo žandarja, vlogo zaščitnika in podpornika vladajočih sil. Saj je zanjo vsaka oblast od Boga, razen komunistične, seveda.
Ta Katoliška cerkev, ki ni našla niti besede obsodbe za nemška taborišča, za Hitlerjev in Mussolinijev fašizem, se je te dni zagnala proti najbolj naprednemu gibanju v svetu, proti nosilcu idej o socialni pravičnosti in najdoslednejšemu borcu za pravice delovnega ljudstva — komunizmu. Pretvezo za njen napad je dalo trenje med Cerkvijo in državo na Češkoslovaškem, kjer ne more vlada dopuščati protidržavnega delovanja visoke duhovščine in kjer se je veliko število vernikov, združenih v Katoliški akciji, uprlo uvajanju politike cerkve.
Sveti oficij, to je naslednik Svete
inkvizicije, je izdal odlok o izobče-
nju jz Katoliške cerkve vseh onih katoličanov, ki so komunisti aW ki simpatizirajo za komunistične ideje. To so storili, ker sedaj ne morejo več, kakor v Srednjem veku, peči ljudi na grmadah, izobčeni bodo vsi oni, ki so vpisani v komunističnih strankah,
U pa te stranke podpirajo. Dalje vsi oni, ki pišejo, širijo ali berejo knjige, revije časopise in letake, ki širijo ko-munističnenauke.Izobčijo se torejtudi
. ki volijo za komuniste.
•
Cerkev hoče seveda prikazati, da nima ta ukrep nikakega političnega značaja, temveč da je čisto duhovne narave. Odlok Sv. oficija namreč pra vi. da je komunizem materialističen in protikristjanski in da je torej neke vrste krivoverstva. Gre pa za nekaj povsem drugega. Vsem je znano, da se je Vatikan povezal s Trumanom v borbi proti naprednim silam. Vse lepe besede o duhovnosti, o obrambi človeške vesti so le krinka, za katero se skrivajo materialni interesi Cerkve. Ti čisti doktrinarji, ki se tako radi sklicujejo na etična načela, so največji materialisti v slabem pomenu besede. Cerkev se boji za svoje interese in noče pohoda naprednih sil, Kakor se je v vsej svoji zgodo-
vini protivila napredku, ta'ko se tudi sedaj. Komunizem odpravlja cerkvena veleposestva. V državah ljudske demokracije so nastali spori s Cerkvijo predvsem zato, ker je bila Cerkev prizadeta z agrarno reformo. V tem Je bistvo. Cerkvi gre za oblast in njene privilegije in so ji duše njenih ovčic deveta briga. Pa si ti hinavci še upajo trditi, da ne gre za politiko temveč le za načela! Ni jim dovolj, da so maršalizirali politiko in gospodarstvo zapadnih držav, maršalizirati hočejo tudi vest katoličanov.
Toda igra se ne bo posrečila, preveč je prozorna in kaže, da gredo imperialisti in Cerkev z roko v rok’. Vsa ta komedija o izobčenju je It ogorčila svetovno javno mnenje, to pa toliko bolj, ko se je Vatikanu pridružil celo protestant generai Montgo mery, ki je na nekem zborovanju v Haagu dejal, da Je kot krščanski vojščak odločen sovražnik komunizma. Pri tem je najbrž pozabil, da je svoj-čas papež izobčil ustanovitelja protestantizma Lutra.
Ukrep Sv. uficija je zadel v prazno. Taki ukrepi niso nikoli ustavili zgodovine. Cerkev je zažgala Husa, Giordana Bruna, preganjala Galileja, Lu-tra, se upirala francoski revoluciji, zgodovina pa je šla svojo pot naprej.
Vsa ta stvar ima pa tudi svojo komično plat. Številni Italijanski katoliški novinarji so vprašali duhčvšči-no za pojasnila, ali smejo po svoji poklicni dolžnosti brati levičarske publikacije. Odgovorili so jim, naj se obrnejo na svoje spovednike!
bilo nikake pozitivne posledice. Potem žalostno ugotavlja, da je bila tristranska obljuba z dne 20. marca 1948. o vrnitvi Trsta Italiji samo volivna propaganda, s katero je Bidault pomagal italijanski vladi. Dejal je: «Toda prav tisti velikodušni prijatelji, ki nam obljubljajo vrnitev Trsta, so tisti, ki ne le zanikajo vsako možnost vrnitve Trsta k Italiji, temveč celo ovirajo, da bi Trst pripadal Tržačanom. Vprašanje Trsta je odprto in s sprejetjem atlantskega pakta se ne pomaga njegovi ugodni rešitvi».
S podobnimi argumenti le z drugega stališča je tudi fašist Almi-rante zahteval Ugoditev ratifikacije.
V	soboto so med diskusijo o a-tlantskem paktu pripeljali v parlament s kamionom mnogo zavojev, ki so vsebovali 7 milijonov podpisov za mir. En zavoj podpisov so izročili glavnemu tajniku parlamenta.
Komunistični poslanec Berti je v diskusiji poudaril, da je Marshallov plan v krizi. Ce se misli na vezi med tein planom in atlantskim paktom, je treba sklepati, da je kriza v obeh. Komunistični poslanec Montagnana je med drugimi poraznimi posledicami italijanske zunanje politike tudi omenil, da je cona B anektirana po Titu ter s tem pokazal, da se v tem pogledu prav nič ne razlikuje od reakcionarjev.
V	debati o atlantskem paktu je pa najbolj jasno od vseh, kako gleda levica na vprašanje Trsta, govoril socialist Nenni. Naštel je najprej deset točk, zakaj je socialistična stranka nasprotna atlantskemu paktu. Kot deseto točko je navedel, da pristopitey k paktu ne olajšuje temveč celo ovira ravizi-jo mirovne pogodbe. Vprašal je predsednika vlade De Gasperija, kaj pomenijo besede, ki jih je izrekel v Trstu je dejal, da je v zadnjem času pridobila samo Jugoslavija, kajti zamenjava dinarja daleč prekaša zgolj valutami pomen. Na očitke poslanca Bettiola, da je glede Trsta zastopal politiko imenovanja guvernerja, to je tujca za Tržaško ozemlje, pa je Nenni odgovoril: «Ce imenovanje guvernerja pomeni imenovanje tujca, pomeni hkrati italijansko tržaško ustavodajno skupščino, ki bi rešila vprašanje ozemlja, ki je italijansko in ki se mora vrniti Italiji v italijanskem smislu».
To je torej ona boljša rešitev tržaškega vprašanja, ki jo zagovarja v Trstu Vidah!
* * *
Protesine note Sovjetslie /voze
Sovjetska vlada je poslala rimski vladi protestno noto, v kareri pravi, da Italija s pristajanjem na atlantski pakt krši določbe mirovne pogodbe. V mirovni pogodbi je namreč zapisano, da bo ta pogodba osnova za prijateljske odnose med Italijo in drugimi državami podpisnicami mirovne pogodbe. S podpisom te pogodbe se je Italija obvezala, da se bo vzdržala katerega koli dejanja, naperjenega proti drugim državam podpisnicam, in sc je torej obvezala, da se ne bo pridružila nobenemu zavezništvu ali drugim organizacijam, ki imajo napadalne namene. S pristopom k atlantskemu paktu je pristopila Italija k vojaškemu bloku napadalnega značaja, naperjenemu proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Ta napadalni značaj potrjujejo razne obsežne vojaške priprave.
Teh priprav se udeležuje tudi Italija, kar potrjuje tudi nota italijanske vlade vladi ZDA z dne C. aprila t. I., v kateri italijanska vlada zahteva zvišanje italijanskih vojaških sil in vojne proizvodnje. Ti dejanje italijanske vlade krši klavzule mirovne pogodbe o omejitvi italijanskih vojaških sil, kakor določajo člen 46. in drugi členi mirovne pogodbe. 9. oktobra 1948. je vojni minister Pacciardi izjavil, da so italijanske vojaške sile v skladu z do-ločbami mirovne pogodbe, kar pomeni, da nove zahteve po zvišanju teh sil presegajo meje, ki jih določa mirovna pogodba. Sovjetska vlada opozarja italijansko vlado na odgovornost, ki jo sprejema s kršenjem mirovne pogodbe.
L lUDSKi TEDNIK
3
Nenadna Crippsova bolezen
posledica Borne med analeSHim in anteriShi inrnepializmBm
Prva žrtev borbe med dolarjem in šter’ingom je postal ravno Cripps, ki se bo šel za šest tednov zdraviti v Svico. Angleški ministrski predsednik je namreč preteklo soboto dal tisku poročilo, da je dobil zakladni minister Cripps 6 meSecev dopusta. V političnih krogih je seveda nenadna Crippsova bolezen izzvala presenečenje in javno mnenje meni, da pomeni Crippsov dopust kapitulacijo Angležev pred Američani.
V Londonu so se namreč prepričali, da se je Cripps preveč upiral Združenim državam, od katerih je odvisno angleško gospodarsko in politično življenje. Cripps je z vso odločnostjo branil šterling pred dolarjem in bj hotel kljub osebnemu posegu ameriškega ministra Snyderja razvrednotiti šterlinga. Upiral se je tudi ameriški zahtevi, da se odpusti dvojestranski način trgovanja, ki je škodil ameriškemu izvozu in je bil v prid Angležem. Cripps je tudi določil, da se zniža uvoz v Veliko Britanijo in v Commonwealth za 25 odst. Na zadnjem zasedanju med Crippsom, Snyderjem in kanadskim finančnim ministrom so tudi sklenili, da bodo o ureditvi gospodar-skih in finančnih vprašanj anglosaških držav razpravljali na finančni konferenci v Washingtonu meseca septembra. Zato politični krogi menijo, da se je hotel Attlee od-križati Crippsa, da se bo lahko takrat podredil svojim ameriškim gospodarjem.
Crippsa pa so odžagali tudi iz vo-livnih razlogov. Laburisti so se namreč bali, da bi omejitve, ki jih je hotel Cripps naložiti angleškemu ljudstvu, povzročile nezadovoljstvo in bi zato laburistična stranka izgubila mnogo glasov.
Vse te manevre je treba seveda yokviriti v splošni politični položaj m v nasprotja, ki nastajajo v impe-i lalističr.em taboru. Pri tem morajo upoštevati, da hoče ameriški imperializem, ki se je med zadnjo vojno silno razbohotil, doseči svetovno nadvlado.
Po drugi strani pa ima angleški imperializem, čeprav je izšel iz vojne zelo ošibljen, v svojih rokah še večino strateških točk, velika kolonialna tržišča in izvore surovin in skuša ohraniti te svoje položaje. Ameriški monopolisti pa nočejo več trpeti tega, zato je značilnost povojne dobe poostrena ofenziva ameri-
škega impe'rialižma proti političnim, strateškim in gospodarskim položajem angleškega imperija. Nasprotja med obema imperializmoma niso prav nič omiljena spričo dejstva, da vodilni krogi y ZDA ih Veliki Britaniji zasledujejo napadalno politiko in hočejo povzročiti izbruh nove vojne proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Za časa druge svetovne vojne so se ZDA x zameno za pomoč Angliji polastile vseh angleških oporišč na atlantski obali ameriškega kontinenta z izgovorom, da vzamejo ta oporišča v najem za 99 let. Združene države so izkoristile gospodarske in finančne težkoče Anglije ter so jo dejansko izločile s trgov Južne Amerike. Hkrati so prodrli na vse trge angleškega imperija. Ameriški im perialisti so si podvrgli Kanado, kjer so vložili za 5 milijard dolarjev investicij. Oni nadzirajo tudi Avstralijo, pritiskajo na Indijo ter prodirajo x južnovzhodno Azijo,
kjer odrivajo svoje angleške tekmece. Glavni strateški položaji v Tihem oceanu so tudi v ameriških rokah.
Med angleškim in ameriškim imperializmom se bije ostra' borba za petrolejska ležišča na Srednjem Vzhodu. Borba med ameriškimi in angleškimi petrolejskimi družbami se prenaša v borbo med obema državama za dosego čim večjega političnega vpliva na te dežele in za nadzorstvo nad njih strateškimi oporišči. Borba za petrolej na Srednjem Vzhodu ima tudi velik pomen za vprašanje Sredozemlja. Mnoga desetletja so angleški imperialisti imeli Sredozemsko morje za svojo nujno potrebno morsko pot do petrolejskih vrelcev na Srednjem Vzhodu in do Indije. To morje je bilo zanje prava «hrbtenica» in so se vedno borili za svoje neomejeno gospostvo na njem. Sedaj so to svojo prednost izgubili, kajti ameriški imperialisti imajo svoja oporišča v
Italiji in v bivših italijanskih kolonijah ter so se polastili tudi angleških oporišč v Grčiji.
Američani odstranjujejo Angleže' iz Evrope, izkoriščajoč v ta namen Marshallov plan, ki so ga predstavili angleškemu ljudstvu kot velikodušno pomoč ameriških dobrotnikov. S pomočjo Marshallovega plana si zagotavljajo Američani tržišča za svoje blago in zapirajo pot angleškim proizvodom. Z njim so ameriški imperialisti tudi dejansko prepovedali Angležem razvijati svojo trgovino s Sovjetsko zvezo in z državami ljudske demokracije. Spričo naraščajoče krize je sedaj nujna poostritev borbe za tržišča med ZDA in Anglijo.
Sodelovanje med imperialističnimi državami ne izključuje borbe med njimi. Združene države na eni strani sodelujejo z Anglijo v nemškem vprašanju, po drugi strani pa so se polastile nadzorstva nad Porurjem.
Borba med ZDA in Anglijo gre v korist ZDA. Zato mnogi primerjajo njih sodelovanje sodelovanju med jahačem in njegovim konjem. Angleški imperializem sprejema to sodelovanje, ker so angloameriški vodilni krogi združeni po svojem skupnem sovraštvu proti demokratičnim naprednim silam. Angleški imperializem mora podpirati ameriške monopole, ki so glavna opora svetovne reakcije.
Vojaki grške demokratične armade govore ponoči vojakom mo-narhofašistične vojske in se pri tem nikoli ne utrudijo. Potrpežljivo jim razlagajo, da je potrebna politika sprave.
«Mi se ne bojujemo proti drugim Grkom«, pravijo, «ampak samo proti hlapcem tujih imperialistov«. S pomočjo zvočnikov potekajo z ene črte na drugo pravi razgovori. Celo pojejo drug drugemu zapovrstjo.
«Zapojte nam torej to pesem», prosijo nekega dne vojaki z one strani. Je to zelo lepa, revolucionarna pesem in demokratični borci zapojejo z velikim veseljem. «Pa še to!» zopet prosijo z nasprotne strani. Tudi ta je revolucionarna pesem. Včasih se zgodi, da pridejo na fronto drugi braci iz druge pokrajine, ki pesem slabo poznajo. Tedaj pa zapojejo isto pesem v zboru vojaki monarhofašistične vojske!
Neko noč so z nasprotnega jarka zakričali: «Zakaj nam vendar ne prideta danes govorit Uranos in Olga?» Drugikrat so prišli godbeniki demokratične armade igrat v prvo bojno črto in videli smo «sovražnike», kako so plesali.
1. maja ob 4. uri zjutraj je na neki točki fronte 700 m nad morjem na dnu prepada igralska skupina
NA GRŠKIH FRONTAH
velja borba tujcem ne pa Grkom
ljudskega gledališča imela s po- \ močjo zvočnika predstavo: peli so in recitirali, na koncu va io ' govor, ki je proslavljal praznik delavcev. Tadaj ,, fišistični oficir zn •" mokratične borce ter jim dejal, da so Albanci Jugoslovani \n o^i.-gari. Igralci so mirno odgovarjali, da so v demokratični armna- — Grki, ki se bore za neodvisnost Grčije, nasprotno pa so moi.umo-fašistično vojsko opremili in oborožili ter jo vodijo Amerikanci. Zato se tudi bori za tujca. Nato so po zvočnikih povedali, da bo predstava kmalu nehala. «Ne, ne — so začeli vpiti v nasprotne strani — ne odpotujte še, naš oficir je odšel, ni vedel, kaj naj bi vam odgovoril. Nadaljujte!» Onega dne ni počil s sovražne strani niti en strel.
Ko smo nekega jutra obiskali fronto na Gramosu, so nam vojaki dejali: «Predvčerajšnjim so me-
njali onstran dojake, ke,r so nam I pred petimi dnevi izjavili, da so za spravo».
Najlepši dogodek pa nam je opiral podpolkovnik Zoidis. Ko se je preteklega avgusta demokratična vojska umaknila z Grumosa, so podpolkovniku Zoidisu dali nalogo, naj ostane na njem z 250 možmi in naj nadleguje z njimi sovražnika, pa naj bo to stalo še toliko izgub. Ko se je po sedmih mesecih demokratična vojska vrnila na Gramos, je število teh vojakov narastlo na 1000.
«Ujeli smo namreč mnogo vojakov», nam je pojasnil podpolkovnik. Dan pred božičem so ti vojaki zavzeli neki greben. Ko so vdrli na položaje, so našli tam pisma, ki so jih namenoma pustili «sovražni» vojaki. V pismih je bilo napisano: «Bratje, pazite! Morali smo položiti mine na ta in ta kraj, našli boste cigarete in kruh, ki smo ga pustili v teh in teh skrivališčih. Pri-
Nemčija, ki se je hotela na vse načine otresti reparacijskih obvez in je jemala celo inozemske kredite za obnovo celotne gospodarske in s tem tudi politične premoči nad sosednimi državami, je že po prvi svetovni vojni dokazovala, da svetovrto gospodarstvo potrebuje za svoj razmah nemško gospodarstvo in da si Evropa ne bo nikoli opomogla, če tudi Nemčija ne obnovi svojega gospodarstva.
Po tej vojni je začela Nemčija zopet brenkali na iste strune. Toda tokrat ne gre tako lahko, ker imajo narodi z Nemčijo že dovolj izkušenj. Poleg tega pa se je Nemčija po tej vojni v teh svojih težnjah kaj kmalu kompromitirala, ker jih zagovarjajo isti mednarodni monopoli, ki so pomagali nacistični Nemčiji in so bili krivi, da si je Nemčija z njihovo po. močjo lahko ustvarila svojo ogromno vojaško moč.
Kmalu po drugi svetovni vojni sta Prišla Churchill s svojo «Panevropo» in Marshall z «Evropsko pomočjo» na isto idejo: pričela sta trditi, da je potrebno spraviti Nemčijo na noge, «da se s tem pomaga Evropi».
Zanimivo je pri tem, kako in na kakšen način hočejo Nemci speljati vt>do na svoj mlih. Tako je pred kratkim objavil «Vierteljahreshefte fflr VVirtschaftsforschung» članek, v katerem statistično dokazuje, da je v letu 1928 odpadlo na evropsko produkcijo 33% vse svetovne produkcije (v vsej Evropi — izvzemši ZSSR — je prebivalo 18% vsega prebivalstva m to na 4% celotne površine sveta), «a Veliko Britanijo 970, Sovjetsko Zvezo 5% in na ZDA 45%. Pri tem je odpadlo v letu 1937 na skupen uvoz hrane in surovin 43.5 milijard RM, od tega na Evropo 28 milijard •n na Nemčijo 5 milijard. Z druge strani je pa Nemčija izvažala za 4.9 milijard gotovih izdelkov. Sam čla-uek moremo razumeti takole: če ho.
Gospodarstvo Nemčije
čemo, da se bodo povrnili lepi stari časi, mora Nemčija zavzeti svoje staro mesto.
Brez dvoma ni evropsko gospodarstvo kot celota takšno, kakršno bi moralo biti. Gospodarsko-socialni svet, gospodarskimi in socialnimi vpraša-ki se pri Združenih narodih bavi z nji je kljub številnim nasprotstvom ustanovil 29. marca 1947 Evropsko go. spodarsko komisijo z nalogo, da «daje pobude za sodelovanje pri nabavi, da usmerja gospodarsko obnovo Evrope tako, da se bo njeno gospodarstvo dvignilo» itd. Tajništvo te komisije, ki ji predseduje znani švedski gospodarstvenik prof. G, Myr-dal, je takoj izdelalo poročilo o gospodarskem položaju v Evropi in z njim dokazalo, da je večina evropskih držav dosegla leta 1947 (dve leti po vojni) mnogo višjo stopnjo proizvodnje kot v letu 1920 (dve le. ti po prvi svetovni vojni), da je Evropa kot celota dosegla v proizvodnji dvig. Nemčija pa padec, tako da je bil indeks evropske proizvodnje v letu 1947 enak 100 (100-leto 1938), z Nemčijo vred pa samo 83.
To poročilo je v glavnem veljalo za obdobje povojnega pomanjkanja v Evropi. Med tem se je Zapad izjavil, da je zelo zaskrbljen zaradi tega, da so se pričeli nekateri njegovi izdelki nabirati po skladiščih, ko ni ih ilo kupcev. Kako je prišlo do tega? Po poročilih je bil v letu 1948 indeks industrijske proizvodnje v Evropi (brez ZSSR) z Bicono vred 96, brez nje pa 115. V Biconi (katera predstavlja Nemčijo) se je dvignil indeks v letu 1948 od 34 na 51. To je seveda privedlo do velikanske komplikacije v zapadnoevropskem gospo-
In Evropa
darstvu. Povojno zmanjšanje proiz. vodnje železa v Nemčiji je bilo nadoknađeno s proizvodnjo drugih držav (samo za 2/3 sta zvišali že Anglija in Belgija). Znižanje proizvodnje nemške tekstilne industrije za eno šestino so do polovice krile druge evropske države. Oživljeni nemški izvoz v letu 1948 pomeni z eno be-sedo tudi ogromne težave na Zapadu. Zaradi povojnega stanja v Nemčiji se je istočasno na Zapadu, (največ v Angliji) dvignil izvoz skupno za 55% v prekomorske dežele. Dvig angleškega izvoza v kolonialne dežole od leta 1938-1948 je rastel sorazmer. no s tem, kakor je izvoz v te dežele iz Nemčije padal.
Zanimivo je pri tem, da sta Chur-chili in Marshall zato odklanjala, da bi Nemčija plačevala reparacije in tako z njimi za dalj časa zaposlila svojo industrijo. Reparacije so bile v glavnem namenjene za Vzhod, veliko bi jih dobila ZSSR. To njima ni bilo pogodu. Nemško gospodarstvo je trpelo že zaradi prejšnjih ovir. Novi ukrepi so pripeljali nemško industrijo na isto pot kot po prvi svetov-ni vojni samo s to razliko, da so posledice, ki iz tega izhajajo, vidne že v štirih letih po vojni.
Danes so značilna za Nemčijo (za. padni del) naslednja dejstva:
Polna gospodarska odvisnost od ZDA, izvoz na trge, ki so že zasedeni in zapora trgovine z Vzhodom.
Malone vse žito pride v Bicono iz ZDA: ZDA so uvozile tudi za 75 milijonov dolarjev sadja jn orehbv, Ker
so si ustvarile ZDA na tem ozemlju monopol, je jasno, da ne puste na trg nobenega konkurenta in ne dovoljujejo uvoza od drugod. Ce bi se Bicona brez tega «varuha», ki ga predstavljajo ZDA, povezala z drugimi državami Zahoda, bi lahko izvažala premog in stroje in tako bi si te države lahko prihranile znatne dolarske deficite, prav tako pa bi dobila v teh državah tudi priložnost, da tam marsikaj kupi. Švicarji se na primer pritožujejo nad Amerikanci, da jim ne dovolijo izvažati v Bico. no izdelkov, ki so jih vedno tja prodajali.
Kar se tiče trgovine z Vzhodom, ki ni maršaliziran, pravijo, da bi morali biti z njim obnovljeni tradicionalni trgovski stiki, to je da mu Zapad in z njim tudi Zapadna Nemčija daje industrijske izdelke in kupuje od njega poljske pridelke in surovine. Vendar pa, kar so do danes storili v tej smeri, nima nobene praktične vrednosti in se zato izvoz nemških izdelkov usmerja na zapadni del Evrope, kjer je tega že dovolj in kar je že prineslo kritičen položaj.
Celoten promet z inozemstvom kon. trolira v Biconi angloameriška JEIA, katera hoče od tam izvažati surovine, namesto gotovih izdelkov, dovaža pa po drugi strani po Marshallovem načrtu stvari, ki bi jih tam lahko samo izdelali. Trgovina z Vzhodom je zastala popolnoma, ker Američanom ni na tem, da bi se Vzhod industrializiral.
Kakor vidimo, je današnje stanje v Nemčiji v veliki večini vplivalo na današnjo gospodarsko krizo na Zapadu. (Celotna Evropa je v letu 1947 bila udeležena pri svetovni industrijski proizvodnji z 22%). Usmeritev nemškega izvoza na Zapad, Marshallov načrt, trgovina preko JEIA itd. vse to je ustvarilo položaj, kateremu smo priče v teh dneh.
hodnji božič bomo praznovali skupaj».
Res je, v atenski vojski so generali in višji oficirji zagrizeni fašisti, to pa ne velja za vojake, ki so jih spravili pod orožje s silo. V roke nam je prišlo zaupno poročilo monarha fašističnega oficirja njegovemu predstojniku. To pismo je bilo zaplenjeno ob nekem napadu grške demokratične vojske. V njem je ta oficir naštel «sumljive» vojake iz njegove edinice. Od 400 vojakov jih je bilo več kot polovica na rdeči Usti. Govorili smo s štirimi ubežniki z otoka Makroni-sos. Na tem otoku je nad 20.000 vojakov, ki jih grozno mučijo samo zato, ker so demokratje. Videli smo na desetine ranjenih demokratičnih borcev. Skoraj vsi so ranjeni z razstrelki haubic in mož-narjev ali pa so bili ranjeni pri bombardiranju. Zelo. malo je ranjenih s puškinimi kroglami. Pešci sovražne vojske namreč ne streljajo, ali pa streljajo v zrak!
Tudi ujetniki ne ostanejo dolgo ujetništvu. Skrbijo zanje in jih hranijo kakor brate. Dajo jim na izbiro troje: ali se hočejo vrniti domov, ali delati v svobodni Grčiji, ali pa postati borci demokratične vojske. 80 odst. se izreče za borbo. Izkušnja je pokazala, da od teh novih borcev ne dezertira niti 1 odst.
Koliko je na nasprotni strani vo^ jakov, ki samo čakajo priliko, da pribežijo čez črto. Najrajši se pustijo ujeti borkam. «Sestrice!» jih imenujejo. Med demokratičnimi borci imajo veliko vero v človeka. Nekoč je neka borka oborožena s panzerjem, uničila dve gnezdi strojnic. Za časa akcije je ustrelila sovražnega vojaka, ki je bežal, nato pa je hitro začela jokati: «Zal mi je. Bil je brat, ki bi la.hko živel».
Demokratična vojska ve, zakaj se bori, kajti njena stvar je pra-inčna. Z grškim ljudstvom je o-gromna fronta miru po vsem svetu in grška vojska je prežeta s prepričanjem, da bo zmagala.
Nasprotno pa je monarho/ašistič-na vojska v popolnem razsulu, ker nima nikake morale. Celo njeni letalci se boje protiletalskega ognja in viharjev v dolinah med grškimi gorami. Ves qlls našega bivanja o Grčiji smo videli samo dve letali: bili sta izvidniški in sta leteli zelo visoko. Vojaki jih imenujejo «mlekarice», ker prihajajo zjutraj.
Po vsem tem je mnogo laže razumeti, zakaj ne more 300.000 mož antenske vojske skupno s svojimi a-meniškimi zaščitniki premagati
30.000	junakov rednih čet demokratične vojske. Vsakdo tudi razume, da se bo v borbi to sorazmerje sil hitro spreminjalo, kajti množično bratenje, ki smo ga opazili na Kitajskem, se bo ponovi* lo tudi v Grčiji-
KRONIKA
Sodišče Je pustilo na začasno svobodo Fulvijo Zanetti por. Mustacchi in njenega ljubimca ing. Pollaka. Kasneje so izpustili tudi inšpektorja Grieca. Vsi trije so zapleteni v znani škandal nravstvene policije.
V	petek zjutraj so začele anglo-ameriške okupacijske oblasti vračati vse potnike, ki so hoteli prekoračiti mejo med FLRJ in cono A Tržaškega ozemlja na običajnih prehodih. Ko so vprašali oblasti, niso znale te nič povedati. Kasne, je so na bloku povedali, da lahko potujejo v Jugoslavijo le osebe, ki imajo fam nujne opravke, zlasti šoferje. V ponedeljek opoldne so na bloku pri Fernetičih izjavili, da je potreben za prehod meje potni list republike Italije, isti dan zvečer pa je poveljnik biol* izjavil dopisniku «Prijnorskega dnevnika», da lahko prekorači mejo vsakdo, ki ima izkaznico tržaške občine. Pri vsem tem človek več ne ve, komu se je zmešalo.
Pred kratkim je kmetijski inšpektorat pri VU nabavil za kmetijstvo naše cone tri traktorje, ki so jih preizkusili na občinskem posestvu v zavijah.
Sodišče je obsodilo na 2 leti in Z meseca ječe ter na plačilo H.OOj lir globe policijskega narednika Sergija Pettarina, ki je kradel denar iz blagajne v baru policijila postaje v Miljah, kjer je služboval.
V	Miljah in Padričah sta bili skupščini upokojencev.
V	vojaškem taborišču na Proseku se je ustrelil v čelo 19-letni angleški vojak in bil takoj mrtev.
Proces proti Jaksetichu so pre. ložili na danes zjutraj.
Stavbeni delavci zahtevajo povišanje svojih mezd in groze s stavko, če ne bodo ugodili njihovim cahtevam.
JI. julija poteče skrajni rok za vlaganje prošenj za nove osebne izkaznice.
«Lavoratore» je zanikal vest, da bo prenehal izhajati. Dan nato je že napisal, da so zaprosili za tržaško stran glasilo KPI «Unità», hkrati pa je napisal, da nima nobenih dolgov. Zopet dan pozneje je zapisal, da imajo na mesec J,100.000 lir pasive, to je od j> r.uarja 18.600.000 lir. V sredo pa je napisal, da bodo zgradili tiskarno v pričakovanju, da jim sodišče • ' -'ét'izna lastninsko pravico v ulici Moritecchi. Ne vemo, ali se jim je zmešalo zaradi poletne vročine. Na vsak način tako sramotnega varanja delavskih množic še nismo nikdar videli. To naj bi bil torej pravi komunizem in internaciona-lizem!
V	ponedeljek je praznoval 50 let. nico svojega življenja Miro Presi, odločen borec za naše nacionalne in socialne pravice.
Z lambretto sta treščila v angleški tovorni avto 18-letni Kompare Silvij in 19-letni Cok Jordan. Kompare je bil pri tem ranjen.
74-Ietna Gisella Dalmine in njena 37-letna hči Nerina sta skupno z Degrassi jem Emilom v Miljah či. stili stanovanje, ki jima je bilo dodeljeno. Pri tem je Degrassi hotel odnesti star zabojček, ki je eksplodiral, ker je bila v njem ročna bomba. Vsi trije so bili ranje-. W -in so j^h morali odpeljati v bolnico.
31. maja je bilo v Trstu 276.973 prebivalcev, od katerih je btio 273.749 pristojnih. Maja se je poročilo 231 parov, rodilo se je 254 otrok, umrla je’ 201 oseba, priselilo pa se jih je 255. Tržačani so pojedli 572.809 kg mesa in 132.945 kg rib. Največ je šlo sardel in sardonov, ki so najbolj poceni.
Na plenarni skupščini kovinarskih delavcev v ul. Conti so v po. nedeljek kovinarji razpravljali o položaju, ki je nastal po protestni stavki.
V	bolnici je umrl 40 letni težak Ivan Borgna iz ul. San Giorgio, ki je v torek padel s krova ladje «Nazario Sauro» v skladišče in si razbil lobanjo. V pristanišču pa je padel z 8 metrov visokega odra Avgust Verginella ij: Sv. Križa.
VAL ITALIIANSKLGA ŠOVINIZMA že na nini seli občinskega sneta
V posvetovalnici mestne hiše, ki je bila popolnoma prenovljena, so imeli svojo prvo sejo novoizvoljeni člani občinskega sveta. Na desni strani so zasedli mesta demokristjani, člani sti, republikanci in socialisti. Pri Blocca, neofašisti in liberalci. Na levi strani pa komunisti, indipendenti. srednji mizi je bil med ostalimi tudi predstavnik Slovensko-italijanske fronte dr. Dekleva. Mizo v ozadju so zasedli novinarji, galerija pa je bi-, la polna poslušalcev, ki so večkrat motili potek seje z medklici in opazkami, ki so bile dokaj daleč od demokratičnosti in strpnosti.
Glavni tajnik občine je otvoril sejo ter poimensko ugotovil prisotnost no. vih mestnih svetovalcev. Za predsednika prve seje je predlagal ing. Bar-tolija kot predstavnika demokristjan-ske liste, ki ima večino.
Takoj po otvoritvi seje je predlagal Juraga, svetovalec izvoljen na listi komunistov, da se, preden se preide na dnevni red, imenuje prevajalec in stenograf za slovenski jezik, da bo s tem olajšano delo svetovalcem slovenske narodnosti. Predlog vidalijev. ca Jurage je sprožil bitko za dvojezičnost, v kateri so mestni svetovalci, kot n.pr. Furlani, dali izjave češ da «ne priznajo dvojezičnosti v občini, kjer je ni nikoli bilo.» Drugi so zopet frazarili o dvojezičnosti in celo vidalijevec Košuta se je zanjo potegnil — v italijanskem jeziku. Ko je dobil besedo dr. Dekleva in dejal: «Gospodje občinski svetovalci! V zvezi s predlogom...» je nastalo v dvorani pravo huronsko vpitje. Ne le na galeriji, temveč tudi gospodje šovinistični svetovalci so, ko so zaslišali slovensko besedo, dali duška svojemu ogorčenju, tako da tov. Dekleva ni mogel nadaljevati svojega govora, ter ni mogel prečitati izjavo, ki jo prinašamo na tem mestu:
Današnjemu dogodku dajejo posebno obeležje dve dejstvi, namreč:
I) da se sestaja občinski svet prvič, odkar je mest«, Trst postalo glavno mesto nastale državne tvorbe, čeprav «sui generis», ki je sicer majhna po teritoriju in številu prebivalstva, toda pomembna po svoji legi, gospodarski moči, funkciji in križanju interesov; in
2) da se nadomešča z današnjim dnem uprava, ki je bila skozi desetletja imenovana od zgoraj.
Čeravno pomeni to le skromen začetek demokratizacije občinske uprave, se s tem ne moremo zadovoljiti, ker zadnje volitve niso pravi izraz volje tržaških občanov. Za dosego v naprej določenega voltvnega učinka so se odgovorni činitelji poslužili vseh sredstev. Te okolnosti ne bi smel prezreti občinski svet, ko bo odločal o življenjskih vprašanjih občanov in o usodi sa. mega mesta.
Upoštevajoč ta dejstva se bom kot zastopnik Siovansko-italijanske ljudske fronte boril tudi s tega mesta proti poskusom, pa naj bi prišli od katere koli tirani, da bi se izkoristil ta organ v take namene, ki so v nasprotju s črko in duhom mirovne pogodbe z Italijo. Smatram, da na eni strani neodvisnost STO-Ja, ki je nastalo kot posledica odnosa med seboj se borečih sil, vendarle važna pridobitev slo. venskih in italijanskih demokratičnih množic Trsta, ki so se požrtvovalno borile ramo ob rami proti fašizmu in nacizmu, a na drugi strani jamstvo za splošen napredek tukaj živečega prebi-valstva.
Zaradi tega bi morala biti oologa
občinskega sveta ta, da zahteva tudi s tega mesta z vsem poudarkom takojšnjo uveljavitev političnih in gospodarskih določb mirovne pogodbe z Italijo, da tako postavi temeljni kamen in litični in kulturni napredek tržaških občanov, ustvari potreben most tes-predpogoj za gospodarski, socialni, po-nega sodelovanja z našima sosednima državama in pade na tej občutiT.vi točki važen vzrok novih vojnih zaplet-Ijajev.
Občinski svet čakajo težke naloge finančnega in gospodarskega značaja. Kopica je problemov, na katerih rešit, vi so življenjsko zainteresirane delavske množice mesta in dežele. Med nerešene probleme pa spadajo tudi že ukoreninjene krivice proti slovenskemu življu, kateremu bo treba dati v pospešenem tempu to, kar mu gre
po vseh človečanskih zakonih in še zlasti po določbah mirovne pogodbe z Italijo, ki uzakonjuje enakopravnost slovenskega živija z italijanskim in u-vedbo dvojezičnosti v ustnem in pismenem uradovanju.
To so osnovne predpostavke za normalizacijo prilik, za napredek in gospodarsko obnovo ter za mirno sožitje tu živečih narodov. Vsi napori za re. šitev vseh perečih problemov v omenjenem duhu, bodo imeli vso oporo Slovansko-italijanske ljudske fronte.
Vsi Slovenci, izvoljeni na Vidalije-vi listi ter dr. Agneletto, zastopnik «edine slovenske narodne liste» se niso upali spregovoriti v svoji materinščini, kaj šele, da bi podprli zastopnika Slovensko-italijanske ljudske stranke, ko so mu italijanski šovinisti z vpitjem preprečili, da bi
Zopet pet antifašistov
na zatožni klopi
Pred tržaškim sodiškem se zopet zagovarja sjcupina antifašistov, ki jih obtožujejo običajnega «sequestro di persona». To pot gre za pet gasilcev odseka pri Rotonda del Boschetto, Na zatožni klopi so: Albin Chersovani, Ivan Valli, Edvard Vatta, Avgust Zennaro in Jordan Santi. Poleg «sequestra» jim očitajo tudi, da só vdrli v zasebno stanovanje, Vatto in Zenna-ra pa obtožujejo po vrhu, da sta bila tudi mandanta ostalih treh. Vsi obtoženci so bili prve dni maja člani 7. čete, II. bataljona, II. sektorja. Ta sedma četa je bila gasilski oddelek pri Rotondi, ki ga je mobilizirala jugoslovanska vojaška oblast, in so torej obtoženci izvrševali le njena povelja.
2. maja so iz neke hiše v u' Pindemonte streljali na skupino partizanov. Gasilci so dobili od višjega poveljstva ukaz, naj omenjeno hišo pregledajo. V stanovanju nekega Carpi ja so našli samokres. Ob tej priliki so v stanovanju aretirali nekega Josipa Imperata, podpročniika v republikanski vojni mornarici in mornarja Ros->-rija Malozzija. Tega so po dveh dneh izpustili, Imperato pa se ni več vrnil.
Gasilci so bili reden vojaški oddelek in so se borili tudi proti Nemcem, zato je jasno, da se sploh ne bi bil smel proti njim zapeti noben sodni postopek. Toka antifašiste je treba preganjati, kar kažejo drugi številni procesi. V ta namen je zasebna stranka povabila iz Rima odvetnika Ambrosinija, Člana MSI in zagovornika Matteot-tijevih morilcev. Ta ^nnešenjak jc-zahteval, da se proces odgodi, češ da je treba obtožence obtožiti tudi premišljenega umora, ker se ni Imperato vrnil. V slogu osvoje fašistične miselnosti in v spominu na stare zlate čase fašističnega izrednega sodišča je La Ambrosini celo zahteval, da se gasilci obtožijo tudi organizacije oboroženih band, ali vsaj zveze za izvrševanje zločinov! Tem zahtevam se je pridružil tudi drugi zastopnik civilne stranke odv. Montico. Branilci obtožen, cev, zlasti pa odvetnik Zennaro, so se temu odločno uprli. Odvetnik Ambrosinj je tudi na ostuden način žalil partizane in oporekal zakonitost jugoslovanskim zasedbenim Četam, ki jih ne bi bil smel nihče ubogati. Roleg tega je zahteval, da se temu procesu priložijo tudi dokumenti iz procesa proti nekemu Peganu, ki je bil svojčas obsojen na dosmrtno ječo, ker je ubil Im-perntovega zeta Carpija, ter dejal, da sta ta dva procesa med seboj povezana.
Spričo predrznosti odvetnika Ambrosinija je prišlo med njim in odvetnikom Zennarom večkrat do prerekanja.
Sodišče ni ugodilo odvetnikovi
zahtevi, da se proces odgodi. Nato je sledilo zasliševanje obtožencev in prič, ki niso povedali nič posebnega, jcar ne bi bilo že v obtožnici. Poudarili so, da so le izvrševali ukaze. Med pričami je bil najbolj gostobeseden stari znanec in obtoževalec antifašistov inšpektor De Giorgi, ki že toliko časa brska kot knk mrhovinar po fojbah in ki je že za časa fašizma jemal antifašistom na kvesturi prstne odtise. Govoril je o mnogih stvareh, ki nimajo prav nič skupnega s to razpravo, in se trkal na prsi za svoje zasluge v isjtanju fojb. Zato je prišlo med njim in odvetnikom Zennarom do več besednih spopadov in De Giorgi je ves nervozen zakričal na Zennara: «Vi me imate vedno na piki!»
Na koncu prve razprave je odvetnik Ambrosini vzkliknil:	«Ni-
sem fašist, sem le fašističnih nazorov, oziroma fašist - socialist». Mnogi ljudje so se zato vprašali, ali se ni morda temu rimskemu odvetniku zmešalo.
govoril v slovenskem jeziku.
Liberalec Forti je stavil predlog, po katerem naj svetovalci glasujejo za «nepristojnost občinskega sveta glede odločanja o dvojezičnosti». Za Fortl-jev predlog je glasovalo 39 svetovalcev, proti 20.
Nato je občinski svet prešel na ove. lovljenje mandatov ter overovil vse razen mandata fašistke Ide de Vecchi, na kar se je bivša tajnica ženskega fašja v Trstu razburila, češ da je zato tu, ker jo je «ljudstvo poklicalo». Občinski svet je sklenil, da bo ugotovil, ali Ida de Vecchi lahko ostane občinska svetovalka.
Nato so bile volitve župana. 33 glasov je dobil nosilec demokristjanske liste pri volitvah ing. Bartoli, 13 vidalijevec Pogassi, 3 indipendentist Varni, sedem volivnic je bilo praznih. Da so demokristjani dosegli absolutno večino, so morali oddati zanje svoje glasove socialisti, republikanci in liberalci, ki imajo skupaj 8 glasov. Novi župan bo prevzel svoje posle takoj po prisegi, ki jo bo položil pred predsednikom cone.
V	dvanajstčlanski ožji občinski odbor je bilo izvoljenih 6 demokristja. nov, 3 socialisti, 2 člana italijanske republikanske stranke in 1 član italijanske liberalne stranke, vsi s 33 glasovi.
Občinski svet je zaključil svojo prvo sejo. Novi župan je slovesno obljubil, da bodo on in svetovalci izpolnjevali dolžnosti, ki jim jih nalaga nov položaj in da se bodo pokazali vredni zaupanja, katerega meščani polagajo vanje.
Kako bodo svetovalci, posebej še ožji odbor izpolnjevali svoje dolžnosti v zadovoljstvo meščanov, nam prva seja ne more dati jasne slike. Jasno pa nam je že po prvem zase. danju, da mirovne pogodbe, posebej še glede nas Slovencev, mestni svetovalci z malimi izjemami ne bodo branili ter da bo mestni svet čeprav «apolitični forum», branil italijanstvo Trsta pred drugimi svojimi dolžnostmi.
JSOVŽUPA1V
in odbor v Mijah
V	Miljah je bila seja občinskega sveta v nedeljo dopoldne. Seje se je od 30 svetnikov udeležilo 27. Za župana so izvolili kominformista Giordana Pacco, v odbor so tudi izvolili same kominformiste. Izvoljeni so bili: Carlo Prodan, Pietro Micon, Rainero Berlòcchi in Gastone Millo; za na. mestnike pa Ottavio Argenti in Natalia Zilli, vsi sami Italijani.
ZUMA POI MASKE
SNG je zaključilo svojo četrto sezono. Gledališki kritiki so izrekli svojo sodbo o predstavah. Potrebno pa je, da z bežnim pogledom na razmere, v katerih je delalo SNG v pretekli se. zoni, ugotovimo, da so uspehi SNG resnična zmaga slovenske gledališke umetnosti, slovenske kulture nad sovražniki vseh vrst in odtenkov in nad izdajstvom «zaščitnikov» slovenske kulture.
Vse dosedanje sezone našega gledališča so se razvijale v neugodnih prilikah. Borba za lastno hišo, borba za dostojen oder v mestu se vleče kakor rdeča nit skozi vse sezone. Toda v prejšnjih sezonah je SNG našlo gostoljubno streho vsaj na manjših odrih v mestu (Pristaniški dom), v predmestjih (Sv. Ivan) in drugod. V pretekli sezoni pa so se okupacijski vojaški upravi in tržaški reakciji z mladeniči z Acquedotta pridružili še novi sovražniki naše gledališke umetnosti, novi sovražniki, ki so vihteč zastavo internacionalizma in celo «zaščite» slovenske kulture, navalili na SNG z istimi metodami kot drhal z Acquedotta. Najprej so ovirali predstave s tem, da so napadali prav nà škvadrističen način posamezne obiskovalce, češ da so trockisti, izdajalci in ne vem še kaj. Prisvajali so si pra. vico, da bodo oni odločili, kdo sme k predstavam SNG in kdo ne. To je bil prvi korak, ki pa ni vodil do zaželenega uspeha.
Zato je bilo treba proglasiti SNG za babičevsko in pričela se je ofenziva direktno na gledališče. Ugodnejše prilike niso mogli dobiti razni fašisti in
«internacionalisti», ki so se vrinili v demokratčne ljudske organizacije in so pod ugodnim vidalijevsko-komin-formističnim podnebjem prišli do veljave, da jim ni bilo treba več zatajevati svoje «bratstvo» izraženo s «s’ciavi, andò a Lubiana». Ti so dobili pomoč klavrnih figur kot so Bi. dovec, Grbčeva, Gombač, Gerlanc in drugi, ki so ošemljeni kot «zaščitniki» pomagali uničevati slovensko kulturo. Ti «brihtni» ljudje niso zahte. vali od svojih šovinističnih naredbo-dajalcev, naj vprašajo po politični legitimaciji tudi vse neštete artiste in pevce, ki so se producirali po tržaških gledališčih in so bili vedno pripravljeni vključiti svojo umetnost v iredentistične, kričave, včasih solzave manifestacije za «madrepatrie». Italijanski umetnik ni dolžan, da se izjavi za kominform in tudi ga nihče ne vpraša, kakšno umetnost prinaša v Trst. Vidallju in njegovim ne pride niti na kraj misli, da bi dvignili svoj glas proti buržoazni — malomeščanski dekadentni umetnosti, ki se za zelo drag denar ponuja Tržačanom. «Zaščitnikom napredne kulture» pa ne pride na misel, da bi preučili ali ni morda repertoar SNG tako napre. den, socialen in sodoben, da več ne bi mogel niti biti. Ne, oni se v imenu kominformizma in internacionalizma pustijo speljati iv protikulturo, protislovensko kampanjo proti slovenskemu gledališču. Tako izrinejo SNG iz «Pristaniškega doma», iz svetoivan-skega «Ljudskega doma» in Iz Roccia. Tudi Malalan na Opčinah je izgnal SNG in slovensko kulturo spici»
MfffTflil J a| »1^1	5
Vlil. REDNO ZASEDANJE OKROŽNE UUDSKE SKUPŠČINE ZA ISTRSKO OKROŽJE
Velik dvig gospodarstva v zadnjem letu
Okrožna ljudska skupščina za istrsko okrožje je imela v nedeljo in ponedeljek svoje VIII. redno zasedanje. Zbrane delegate je pozdravil polkovnik Lenac, poveljnik JA za cono B Tržaškega ozemlja in Želel skupščini plodno delo v korist demokratičnega prebivalstva te cone.
Gospodarstvo cone B se je v zadnjem letu začelo naglo dvigati, kar dokazuje velika gradbena delavnost in zunanja ter notranja trgovina. Finančna sredstva, ki so bila razpoložljiva v coni B, niso zadostovala. Italijanska vlada ni hotela izpolniti svojih obveznosti, ki jih ima do cone B, t. j., da preskrb] denarna sredstva. Ker sta italijanska vlada in angloamerička vojna uprava cono A de facto pri. ključili Italiji, cona B in imela drugega izhoda, kot da zaprosi vlado FLRJ za posojilo, kar je ta odobrila v znesku od 500 milijonov dinarjev. Tisti, ki so kršili mirovno pogodbo od podpisa, pa vse do danes, so dvignili največji krik, češ da so V coni B kršili pogodbo že z uvedbo jugolire, čeprav vedo, da je ju-golira pričela krožiti oktobra 1945, medtem ko je mirovna pogodba stopila v veljavo šele dve leti kasneje.
Prav prj tem novem aktu jugoslovanske vlade je ljudstvo dokončno spoznalo, da nima od nikogar drugega pričakovati pomoči razen od socialistične Jugoslavije.
S pravilno organizacijo vseh sil' pa bo ljudstvo v coni B napravilo še več kot do sedaj.
Polkovnik Lenac je zaključil svoj govor z vzklikom socialistični Jugoslaviji, ki ob vsaki priliki nesebično pomaga prebivalstvu cone B.
Po pozdravu polkovnika Lena-ca so sledila poročila, iz katerih posnemamo:
^■re^VJdenih izdatkov za prvo polletje letošnjega leta je bilo 505,004.404 lir, izdanih pa je bilo 423,80.1.406,80 lir. Skupni dohodki v prvem polletju znašajo 435 milijonov 842.336,98 lir. Torej znaša presežek lastnih dohodkov nad doseženimi izdatki do konca junija 1949. leta 12.040.960,18 jugolir.
Za’ izboljšanje kmetijstva je bilo v coni B veliko narejenega. V Ce-legi pri Novem gradu je Bila povečana površina matičnjaka. V Kopru in Umagu gradijo 2 veliki mo. derni vinski kleti. Ustanovljena je bila antiperonosporična postaja pri
kmetijski šoli z opazovalnicami v Kopru, Bujah in v Novigradu. Kmetje so dobili različna semena ter različna škropila, poleg tega pa so po radju in, s predavanji seznanjali kmetovalce in vinogradnike s pravilno nggo rastlin.
Tudj v živinoreji so bili doseženi dobri uspehi. Za 30 odst. je naraslo število goveje živine, tako da je zdaj mleka za domače potrebe dovolj, 40 hi dnevno ga še izvažajo. Potrebo po prašičih so krili v letošnjem letu z domačo produkcijo. V cono B so uvozili 50 milijonov sadik iglavcev, na Rižani pa so uredili drevesnico.
V coni B so bile ustanovljene
Najmočnejša industrija y coni B je konservna. Od lanskega poletja do sedaj je povečala produkcijo od 237.955 kg na 506.345 kg ribjih proizvodov. Fileti v olju in sardine v olju, ki sta dva glavna produkta istrskih tovarn sta povečana od 100.734 na 155.229 kg odnosno od 4.186 na 99,581 kg.
Izdelava sirupov in likerjev se je tudi razvila, tako da produkcija zadosti vsem obvezam in domači potrošnji. Začeli so izdelovati kvalitetno toaletno milo, produkcija pralnega mila in pralnega praška pa je narasla v primeri z lansko produkcijo za preko 11 tisoč kg.
Na zasedanj u skupščine
zadruge. Njihov pridelek je za 30 odst. večji,- kot je bil na istem o-zemlju prej. Zadruge so dobile za svoje poslovanje 58 milijonov lir in sicer za investicije kakor tudi za obratni kapital. Kmetijsko obdelovalna zadruga je pridelala 100 odst vina več kot pa lèta 1947, a zadruga v Bujah toliko žita, da produkcija krije potrebe zadrugar-jev, čeprav prej žita niso pridelali dovolj.
Za nabavo in prodajo raznovrstnega blaga skrbi 52 zadrug, njihov denarni promet znaša 623 milijonov lir.
GA IMMEGA GLEDALIŠČA
iz Prosvetnega doma» in Trebenci, ki so odklonili napredne, kulturne prireditve, ker so slovenski igralci «trockisti», so pozabili vprašati po «pravoverni komintormistični» legiti. tnaciji onega «čarovnika», ki jim je menda kar tri večere praznil žepe. Kjer je SNG le uspelo gostovati, pa so ti «zaščitniki» napenjali zopet vse sile,/ da odvrnejo ljudi od obiska Predstav; napovedovali istočasno masovne sestanke, par ur pred predstavo Vrgli med ljudi «vest», da je predstava odpovedana itd.
V takih razmerah je delal letos kolektiv našega poklicnega gledališča. Zavedajoč se, da brani našo kulturo, ha brani naš nadaljni razvoj, se je ta kolektiv vrgel na delo, zagrizel Se v borbo in jo tudi uspešno končal. Četudi je razbijačem uspelo iztrgati 'z družine igralcev v svojih ambicijah nezadovoljnega igralca Košuto, je ta svoje «mučeništvo» tako slabo zre-^jral in odigral, da je sam provoka-c'ji odbil ost. Vsi ostali pa so krepko garali, kar kaže tudi zaključna bilanca. V sezoni 1946-47 in v naslednji 1947-48 je SNG naštudiralo po pet novih del. V ravnokar pretekli, najbolj kritični sezoni, pa je imelo SNG har osem premier. To je vsekakor velik napredek. Tudi število predstav ie krepko poskočilo, V sezoni 1946-47 je SNG odigralo 85 predstav, lani 77 Predstav, v ravnokar minuli sezoni kar 103 predstave, Kljub visokemu številu predstav pa srečaš naše igral-ce S« drugod. Tako ti priredijo na vrh še 9 predstav «Vesele scene», pokušaš njihove recitacije pri raznih
proslavah in marsikaterega izmed njih najdeš pri vajah naših diletantskih gledaliških skupin ali pionirskih družin. Vse to naporno delo pa rodi bogate sadove. Veliko zadoščenje so doživeli naši igralci, ko jim je ljud. ska cblast v coni B odprla prenovljeno gledališče «Ristori» v Kopru. Ljudska oblast v Istrskem okrožju je skozi vso sezono doprinašala dokaze svoje skrbi za kulturni razvoj in gotovo so tudi vsi istrski obiskovalci gledališča soglasni s priznanjem, ki ga je istrski okrožgi odbor izrekel našim igralcem s podelitvijo nagrad ob zaključku sezone.
Prav gotovo pa je največje zadoščenje našim igralcem dalo naše ljudstvo v coni A. Vso sezono so ostali zvesti SNG mnogi resnične napredne kulture žejni ljudje, ki se nikakor niso dal: zapeljati od besne protikul-turne gonje. Število obiskovalcev predstav se vedno bolj dviga: mnogi, ki so v začetku sezone izostali preplašeni po nasilju ali zapeljani, so se vrnili med obiskovalce SNG, In ko so gledali Cankarjeve «Hlapce» ali Galswortyjevo «Srebrno tobačnico», ko so sočustvovali pri «Globoko so korenine», ali obudili pri «Ognju in pepelu» spomin na polpreteklo dobo, so morali v svoji notranjosti kljub vsem predsodkom ugotoviti:
Kdor preganja SNG, je v službi najbolj besnega protislovenskega šo. vinizma in najbolj črne reakcije. To spoznanje se širi, v tem pa je tudi največja zmaga našega agilnega in požrtvovalnega kolektiva SNG,
Popravljene so bile tudi vse na-prave na solinah, poletni plan so presegli za 100 odst ter pridelali 10500 ton soli.
Urejena je tovarna testenin. Naprave v tovarni pa bodo izpopolnjene za večjo in boljšo produkcijo.
Lokalne opekarne so izdelale v prvem polletju letošnjega leta 310.890 opek, medtem ko so v prvi polovici preteklega leta izdelale komaj polovico toliko.
Zelo se je razvila tudi lesna industrija, ki je izdelovala predvsem za široko potrošnjo. V prvem polletju 1949 je bilo izdelanih raznih artiklov v vrednosti 10,342.339 ji.
Daljedelnice so v zadnjem času usposobile 1800 ton brodovja.
V letošnjem letu je bilo povečano število ribiških ladij, ki so opremljene z vso potrebno opremo zaradi tega se je dvignil tudi uspeh v ribarjenju in je bil plan izpolnjen s 12 odst.
Letos je bilo obnovljeno kopali-žče v Portorožu, mnogi hoteli so bili na novo opremljeni. Poveča-

K K UlN IRA
V nedeljo je bila v Sovodnjah mladinska fizkulturna manifestacija, na katero so prihiteli Slovenci iz Goriške, Slovenske Benečije in celo iz Furlanije. V zvezi s športnimi tekmami in nastopom je mladina priredila tudi razstavo ročnih del, slik, knjig, revij in časopisov, ki kažejo lepote naše zemlje in življenje goriške mladine.
—«o»—
Tudi na airone se znašajo
Rdeči križ Slovenije je povabil 300 otrok z Goriške in Slovenske Benečije na letovanje v Slovenijo. Otroci so bili veseli in Dijaška matica je pričela s pripravami. Toda na kvesturi v Gorici in Vidmu niso hoteli Izdati skupne potne dovolilnice, zato je član izvršilnega odbora DFS šel v Rim, da bi pri notranjem ministrstvu izposloval dovoljenje. Tam pa so mu odgovorili, da načeloma ne izdajajo skupnih potnih dovoljenj, predvsem
no je bilo tudi kopališče pri Sv. Nikolaju, v Fiessu urejen sindikalni dom, v Savudriji pa obnovljen pension.
Gradbeni objekti, kj jih grade letos v coni B presegajo vrednost 700,000.000 ji. Zgrajeno je bilo C novih šol, dve bolnišnici itd.
Preskrba prebivalstva je bila u- ; rejena in so ti poleg tekstilij in o- i butev dobivali hrano, katere odst. povišanja znaša 36. Poleg blaga na nakaznice se mnogo artiklov dobi tudi že v prosti prodaji. Člani sindikata imajo pri nakupih prednost in tudi znižane eene pri nekaterih artiklih.
Iz cone B so izvažali in uvažali v Jugoslavijo in cono A. Uvoz iz FLRJ znaša v prvem polletju letošnjega leta 993,753.507 JI. V primeru z lanskim prvim polletjem se je dvignil za 281,851.479 JI. Iz-voz v Jugoslavijo pa se je dvignil za 382,972.417 JI. in znaša 790 milijonov 288.282 JI. Uvoz iz brit. amer- cone pa je dosegel vrednost 60,530.215 Ml ter se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem dvignil za 20,211.012 Ml. Izvoz i? cone B v A pa se je dvignil za 12,658.840 Ml in znaša v prvem polletju letošnjega leta 101,130.869 Ml. Po poročilih in diskusiji jc Istrskj okrožni ljudski odbor poslal generalnemu tajniku organizacije združenih narodov protest proti krivičnim sklepom štirih velesil glede mirovne pogodbe ?■ bivšo zaveznico Hitlerjevo Avstrijo ter izrazil solidarnost s stališčem FLRJ.

Pretekli petek se je na Titovem trgu v Kopru zbralo nad 200 članov I. mladinske delovne brigade «B. Babič», ki so odpotovali na delo v Novi Beograd. Brigadirje je prišlo pozdravit lepo število ljudstva in tudi pionirčki iz Srbije, ki so tu na letovanju, niso hoteli izostati. V imenu KP STO je pozdravil brigado tov. Franc Stoka.
Bujslu: žkiii: t/ /.«igi'uliti
16. julija je odšlo 23 žen iz Bujščine na izlet v Zagreb. Na zagrebški postaji so jih prijazno sprejele in pozdravile zagrebške žene. Istranke so si ogledale mesto in okolico, pionirsko progo, tovarne, dijaško mesto. Najbolj pa so se zanimale za zavode socialne zaščite, kot so otroške jasli, vrtci, mladinski in pionirski domovi. Obisk je trajal dva dn; in v vsem tem času so šle bujskim ženam zagrebške tovarišice z vsem na roko.
é #■:
Iz tržaških
■ ; t	-h:.";:^
-lis,t©v
JjaVvce
cLMabeha
«La Voce della Sera» je izdihnila svojo kosmato dušo. V svojem poslovilnem članku pravi, da so ubožci in da so jim primanjkovala sredstva. Le žal jim jc, da ne bodo mogli več braniti «zapuščenih» slojev. Ti zapuščeni» sloji se nam res smilijo, ko bodo zgubili tako požrtvovaL nega zaščitnika!
Čeprav je «Voce» umrla in bi zanjo veljal znani pregovor: «De mor-tuis...», se ce moremo ubraniti skušnjavi, da ne bi zabeležili njenih zadnjih bedastoč. Dva dni pred svojo smrtjo je v pogledu vprašanja «Lavoratora» napisala članek z naslovom «Una squadra di slavi per sabotare il Lavoratore», kjer pravi med ostalim: «Za časa sodnih razprav je zastopnik tiskarne ZTT zahteval, da se uveljavi pogodba za Severno Italijo. «Lavoratore» bi moral odstopiti svoje tiskarje tiskarni, tiskarna pa bi dala na razpolago «Lavoratoru» ekipo slovenskih stavcev, ki sploh ne poznajo italijanskega jezika, ali pa ga poznajo zelo slabo. Zaradi teza bi imel list
800.000	iir stroškov več na mesec in bi bile stalne zamude v ti-skanju.»
List se torej tudi v svojem labodjem spevu» ni mogel odpovedati skušnjavi, da ne bi lagal kot je bila vedno njegova navada. Rezultat je bil, da so se ^rsi stavci smejali ter sc še enkrat prepričali o «resnosti» reakcionarnega časopisja.
Isti Jist je tudi napisal: «Število 106.973 glasov ne odgovarja «italijanskim glasovom». Takoj po volitvah smo dejali, da so etnično italijanski vsi oni glasovi, ki niso bili oddani za slovenske liste, to je 95 odst. Kar pa se tiče volivcev z italijanskimi «čustvi», pa se nas lo. leva huda skušnjava, da bi onim 106.973 glasovom prišteli tudi velik del glasov, ki jih je dobila ko^ munistična lista. To pa iz prepro-stega vzroka, ker bi samo majhen preokret s strani Kremlina spremenil te volivce v najbolj vnete Italijane.»
Tako je umirajoča «Voce della sera» povedala, kar si ne upa odkri. »o povedati Viđali. Radovedni smo, kaj mislijo o vsem tem slovenski volivci, ki so za Vidalija glasovali.
PoŽLit/oi/alni zaščitniki
Tudi zaščitniki okrajnega odseka za notranje zadeve so ustanovili svojo delovno brigado, da bodo v trimesečnem tekmovanju pomagali tam, kjer je najbolj treba. Od 2. do 9. junija je 28 zaščitnikov te brigade opravilo skupno 168 ur prostovoljnega dela. | Pomagali so med drugim tudi žeti v obdelovalni zadrugi v Kamp/.-Salara. Od 9. do 15. julija pa je 35 zaščitnikov opravilo 195 ur prostovoljnega dela.:
ne za otroke, ki bi hoteli oditi v kolonije v inozemstvo. Dejali so, da naj bi te otroke poslali v italijanske kolonije.
Nekateri slovenski otroci so bili lanske počitnice v kolonijali v Italiji, a so jih voditelji kolonij zapostavljali in jih celo zmerjali, posebno če so spregovorili P° slovensko. Takim «pedagogom» slovenski starši ne morejo zaupati svojih otrok, obdržali jih bodo raje doma, čeprav bi bili potrebni, da gredo na počitnice, kjer bi se pod skrbnim nadzorstvom in dobro nego popravili in razvedrili.
—«o»—
Šovinistične manifestacije na jugoslovansko-italijanski meji
Ob jugoslovansko-italijanski meji prirejajo izzivalne manifestacije, da bi dokazali, da v tistih krajih, ki so ostali pod Italijo ni Slovencev in oa če jih že nekaj malo je, da so zadovoljni z italijansko vlado.
Zadnja taka manifestacija je bila v Praprotnem ob reki Idrijci. V sredo vasi so postavili veliko italijansko zastavo, čeprav v vasi ni niti enega Italijana, kot da bi jo postavili vaščani sami. Slavja so se udeležili tujci in vzklikali razne šovinistične fraze,
«La Voce libera» je kakor bajni ptič Feniks zopet vzletela iz svojega pepela in začela je seveda takoj bljuvati svoj strup. Napisala je: «Prepričani smo, da bo večina občinskih svetnikov, ki se izjavljajo za priključitev Italiji, znala z največjo trdovratnostjo ščititi jasni italijanski značaj Trsta in da Bo znala povedati svetnikom iz opozi. cije, da ne smejo preiti na politično-narodnostno torišče, temveč se omejevati na samo upravno kontrolo. Lr tako bodo tržaški Italijani sprejeli njih sodelovanje.
Torej bodo smeli «italijanski* svetniki uganjati svojo iredentistično politiko, vsi ostali pa bodo lab. ko kvečjemu kaj zinili, če pojde za popravilo kakšne odvodne cevi. Res, krasna enakopravnost a la Furlani.
LAVORATORE
«T1 n,avoratore» piše o slavju KP1 v Conselve: «Vidali je začel svoj govor in je poudaril važnost udeležbe Tržačanov na tej proslavi. Je to namreč prvikrat, da se po osvo-bodiilni vojni konkretizira na ta način v množični manifestaciji ona solidarnost med italijanskimi in slovenskimi delavci v Trstu in delavci Italije; solidarnost, ki je idealno vedno obstajala.
Da, tak izraz «solidarnosti» se je prvič po letu 1945. na tak način konkretiziral. Prej so nam namreč bili italijanski delavci tovariši Ib je solidarnost pomenila podporo njih borbi, v Vidalijevem slovarju pa pomeni ta solidarnost dejansko vklju. čitev KPSTO v KPI. To je pendreki Scelbinih valptov bodo skupno bili Po italijanskih in tržaških delavcihl
Kulturno prosvetno delo
Pred sedmimi leti je bila ustanovljena prva slovenska proletarska brigad» «Toneta Tomšiča». V Beogradu so irr.*!i proslavo obenem s proslavo šestletnice XIV udarne divizije. Proslavi je prisostvovalo 60 borcev iz te prve dobe jugoslovanske regularne vojske, ki se je uspešno borila po Sloveniji, Hrvaški in ki je sodelovala pri osvoboditvi Koroške.
Parnik «Budvas so obnovili v ladjedelnici «Vicko Krstulovič» na Reki. Ta parnik je bil zgrajen že leta 1899 v Trstu, zdaj pa so ga popolnoma prenovili.
Brigadni način dela daje velike uspehe. V tovarni «Splošna» v Ma. nboru povprečno 80 odst. delavcev presega dnevne norme za 10 in tudi več odst., čeprav so norme zvišane.
V	Istri so obnovili vsa naselja.
Najlepše uspehe je dosegel pazin-Eki okraj, kjer so namesto določenih 141 poslopij zgradili 160 zgradb, 24 jih pa dokončujejo.
Zenska brigada, v katero se je prijavilo 110 žena je odšla na gradbišče Novega Beograda. O-krajni odbor AFZ je organiziral skupine žena, ki bodo pomagale v gospodinjstvu tam, kjer so žene odšle v brigado.
Progo Kosovo-Metohija so dogradili na dolžini 33 km. Prvotna tra. sa je bila mišljena do mesta Lan-dovice, kjer bi se spojila s progo Kuk-EJbasan v Albaniji. Po resoluciji so albanski merodajni krogi onemogočili to spojitev, ki bi mnogo koristila albanskemu narodu in bo tako proga tekla do Prizrena.
Na otoku Krku bodo izvedli velika melioracijska dela. 170 ha zemlje, ki je bila ob vsakem deževju preplavljena, bodo s prekopom spremenili v rodovitno. Letos so izvršili že 90 odst. nameravanega dela.
V	jeseniški železarni so delavci predložili 15 izboljšav, katerih smo raba bo dala letno 1,200.000 prihrankov.
Delovni kolektivi industrije naravnega kamna v Ljubljani, Kranju in Sežani bodo tekmovali med seboj, da izpolnijo letni plan pred rokom.	».
Kmcujskc-obdeiovalna zadruga
v	Vipavi je pridelala 25 stotov pšenice na ha. Ječmen je še bolje obrodil, toda pred žetvijo ga je oklestila burja.
Zagorje, rudarski center ob Sa.
vi	bo dobilo do konca leta 1#5 stanovanj za rudarske družine. Zgradili bodo tudi otroške jasli za 40 otrok.
«Beli rudarji» zaposleni pri proizvodnji nafte v Lendavi so v
prvih 10 dneh julija prekosili plan za 2 odst.
V	Vojvodini že mlatijo in bogato klasje letošnje žetve vzbuja med vsemi veselje.
Na kulturnem festivalu v Crni gori je sodelovalo 1700 Črnogorcev.
Ljudske univerze na Hrvatskem so imele po osvoboditvi 60.000 predavanj. Od 241 univerz jih deluje 207 po Vaseh. Samo v prvem tri. mesečju letošnjega leta je bilo mo predavanj, ki se jih je udeležilo preko 300.000 poslušalcev,
V	Makedoniji so tečaji za uči. leljc osnovnih šol. Obiskuje jih skupno 897 tečajnikov med njimi 233 za albanske manjšinske .šole m <4 za učitelje'turških šol
Izseljeniki v San Paulu v Bra-zHijt so na svoji skupščini odločili da bodo še naprej pošiljali pomoč Jugoslaviji. Od 1946 do 1948- So Poslali v domovino za 8 milijonov dinarjev vrednosti.
1* dni bo gostovalo umetniko društvo Ljudske mladine Jugoslavije «Ivo Lola Ribar» v raškem bazenu premoga v Istri. Vsi prebivalci teh krajev so navdušeno sprejeli mladinske kulturnike.
V	Sloveniji obratuje 35 gozdnih žičnic.
4 hidrocentrale za elektrifikacijo te republike grade v Crni gori.
O	[30 laute! [3 vtlotil ti
Kulturna raven jugoslovanskih na. rodov se je v teh dveh letih in pol silno dvignila, nepismenost je padla, srastejo pa nove vrste šol, kulturnih domov, gledališč itd. Kultura in prosveta je postala last vsakega državljana.
V prvem letu petletke je bilo za kulturo in prosveto porabljenih 3,653,000.000 dinarjev. V drugem letu petletke se je ta vsota skoraj podvojila, letos pa je za prosveto določenih 8.625 milijonov dinarjev.
Ob pričetku petletke je bilo med Jugoslovani 2,100.000 nepismenih. V prvih dveh planskih letih pa je to število padlo za več kot polovico, kajti povsod, posebno pa v vojski in delovnih brigadah prirejajo stalne anal-fabetske tečaje.
Zelo je napredovalo v teh dveh letih šolstvo. V lanskem letu je bilo 12.500 osnovnih šol in 1149 sedemletk. nižjih in popolnih gimnazij in uči. teljišč. Veliko pa je tudi Sevilo raznih strokovnih šol. Preko 1500 osnovnih in srednjih šol pa imajo narodne manjšine Siptarjev, Madžarov, Italijanov, Romunov, Slovakov, Cehov, Ru-sinov. Nemcev in Turkov.
Ugodni pogoji šolanja — v letu 1948-49 je dobivalo 22.000 visokošolcev štipendije — so pripomogli, da se je vpisalo na visoke šole veliko število študentov. Leta 1948 je delovalo, v
Za Srbijo je slavila Crna goro
svoj veliki dan — osmo obletnico oborožene vstaje proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem.
Na velikem zborovanju je govoril sekretar politbiroja Milovan Djilas, ki je poudaril, da so se Jugoslovani borili za svojo osvoboditev, hkrati pa so se borili za pomoč Sovjetski zvezi in vsem tistim silam, ki so se dejansko borile proti fašizmu.
Jugoslovanski narodi so šli v borbo, da bi uresničili srečnejšo bodočnost vseh narodov, tako so tudi danes sprejeli borbo za zmago načel enakopravnosti med socialističnimi državami in delavskimi partijami. Sovjetska zveza je, prišla v nasprotje s FLRJ zaradi tega, ker je hotela vs d it i Jugoslaviji neenakopravne odnose, česar pa Jugoslavija, ki je šla skozi osvobodilno vojno, ni mogla sprejeti. Tega ni mogla sprejeti tudi zaradi tega, ker hoče ostati zvesta načelom marksiz-ma-leninizma. Z ustvaritvijo močne socialistične države se bo Jugoslavija lahko naprej borila za enakopravnost socialističnih držav, za enakopravnost delavnih gibanj, za enakopravnost narodov in držav sploh. Jugoslavija dokazuje, da tudi mali narodi v danih pogojih grade socializem, ki ni nič slabši kot tisti, ki ga grade veliki narodi. In čeprav razni revizionisti skušajo ovirati izpolni, tev gospodarskega načrta, čeprav hočejo zavreti rast socializma, jim to ne bo uspelo. Jugoslovanske republike bodo napredovale, razvile se bodo kmetijsko in industrijsko ter dokazale vsemu svetu, da postanejo stvari, ki se zde neizvedljive ob podpori enotnega delavnega ljudstva, stvarne.
» s» *
Po festivalu raznih gledaliških dru. žin v Zagrebu jeseni 1947 so izbrali najbolj nadarjene igralce in jih izšolali v posebnem tečaju. Julija 1948. je bil tečaj zaključen in tečajniki so naštudirali domače delo Stjepana Pa-vičiča «Pamet v glavo». Po uspeli premieri so dobili odločbo prosvetnega ministrstva Hrvatske o ustanovitvi samostojnega gledališča, ki se ime. nuje Zagrebško dramsko kazalište. Tečajniki sp postali stalno angažirani člani gledališča z mesečno plačo. Gledališče vzdršuje mestni ljudski odbor.
FLRJ 68 fakultet in visokih šol s preko 60.000 slušatelji.
V	prvi polovici petletke pa sta bili ustanovljeni dve novi vseučilišči v Skopiju in Sarajevu. V Beogradu pa je bila odprta visoka novinarsko, diplomatska šola.
V	mestih, kjer so univerze, grade študentska naselja, za kar je ministrstvo za znanost in kulturo odobrilo 600 milijonov dinarjev kredita.
Zelo so v prvi polovici petletke narasle knjižne izdaje. Samo v prvi polovici 1948. leta je bilo objavljenih v FLRJ 4100 različnih znanstvenih, strokovnih in literarnih del v nakladi preko 37 milijonov izvodov.
Časopisov izhaja v Jugoslaviji 257 v preko 38 milijonov 500 tisoč izvodih.
V	prvi polovici petletke je zrastlo 2000 kulturnih domov s čitalnicami, gledališkimi in kinematografskimi dvoranami. V vseh ljudskih republikah so bila ustanovljena filmska pod-
jetja. V Beogradu pa so 1947. leta pri. čeli z gradnjo filmskega mesta. Danes deluje v državi 50 gledališč in 15 radijskih oddajnih postaj.
V tem času se je tudi umetniško življenje zelo dvignilo. V vseh večjih mestih grade ateljeje ter ustanavljajo umetniške šole in akademije. Žarišča znanstvenega delovanja pa sc Akademije znanosti in umetnosti Poleg teh deluje v državi okrog 600 znanstvenih ustanov.
Za kulturni dvig širokih ljudskih množic so mnogo skrbeli sin ukati, ki so odprli 52 kulturnih domov. 405 delavskih Klat; •• 14(0 čitalnic it, knjižnic s skupno 1,300.000 knjiga ni. Med delovnim’ kolektivi v; ustanovili '.'OO kulturnoumetniških društev in preko 1000 kulturnoumetniških skupin, v katerih deluje 52.000 članov.
Iz navedenih številk vidimo, da se je kulturno prosvetno življenje v FLRJ silno dvignilo, in da so široke množice deležne izobrazbe in prosvete.
Krasni izdelki jugoslovanske industrije in obrti, ki so bili razstavljeni na ljubljanski razstavi, lahko tekmujejo s slovečimi inozemskimi produkti
TOBAK
ena izmed najvažnejših industrijskih rastlin
Ugocjno podnebje omogoča, da postaja tobak ena izmed najvažnejših industrijskih rastlin, ki uspevajo v Jugoslaviji, tpeh ugodnih pogojev pred vojno niso dovolj izkoriščali. Petletni načrt pa predvideva veliko povečanje proizvodnje tobaka. Ze leta 1947. so pridelali 59 odst. več tobaka kot leta 1939, a 1949. leto mora dati 25 odst. več kot leto 1947, a na koncu petletke se mora proizvoditi 1 kg tobaka na osebo letno. To povečanje proizvodnje je del splošnega dviga življenjskega standarda, poleg
tega je tobak važen izvozni artikel. Jugoslovanski tobak je znan v svetu po svojih posebnih lastnostih in po raznovrstnosti, ki se pojavlja prav zaradi tako različnih vremenskih in zemeljskih prilik.
Najboljši tobak uspeva v okolici Prilepa in Velesa. Po svoji aromatičnosti, mastnosti, drobnih listih in nežnosti tkiva se odlikuje tobak, ki uspeva v Makedoniji in Južni Srbiji. Hercegovska vrsta raste v Hercegovini, Crni gori, Dalmaciji in Istri. Cenjena je zaradi zlatorumene barve, finega elastičnega tkiva in posebno prijetne a-rome ter okusa. Tobak iz drinsko-moravskega področja je močnejši. Tobak iz Vojvodine predelujejo predvsem za cigare in pipe.
Znanstveni odsek Tobačnega instituta v Prilepu se bavi z raziskovanjem tobaka in predvsem, kako bi dosegli še boljše vrste. Raziskujejo razne pojave bolezni in zdravljenje. Poskusne postaje goje le najboljše vrste te industrijske ra-
stline in dajejo nasvete proizvaja cem. Na jugoslovanskem tržišču j danes 14 vrst cigaret, tri vrste ra: nega tobaka in 4 vrste cigar. Nov« torski predlogi so prinesli držai preko 3 milijone dinarjev prihrar kov.
Titov govor v Pulju je izzval velike komentarje posebno v inform-birojevskem tisku. Cele odstavke njegovega govora pa so falzificirali tako, da služijo njihovi lažni propagandi in klevetam proti FLRJ.
Tito je v svojem govoru dobesedno dejal takole: «Mi ne zahtevamo od vzhodnih držav nobene pomoči in je nismo zahtevali niti prej, temveč smo zahtevali samo to, da trgujemo na enaki podlagi, denar za denar, blago za blago, ker vemo, da je to potrebno njim kakor nam. Sedaj pa so prenehali celo s tem. Ml pa bomo naše blago, če ga oni nočejo, prodali tja, kjer ga lahko vnovčimo, ker ne bomo dovolili, da bi naš delovni človek zaradi tega gladovah Mislimo pa, da bo zaradi tega teže njim kakor nam, ker tudi oni potrebujejo blago. Ker ves čas strašijo naše narode, da gremo v imperializem, mislijo, da ne bomo smeli prodajati našega blaga kapitalističnim državam, marveč bomo sedeli in čakali, da se nas oni usmilijo. Ne, mi bomo trgovali, saj tudi oni trgujejo.»
Toda češki sindikalni list «Prače» piše: «Tito brez vsake razjasnitve izjavlja, da jugoslovanska vlada ni imela nikoii interesov v vzhodnoev-
PLANSKA KOMISIJA
je preverila celotae uspehe
Zvezna planska komisija FLRJ. je preverila yse podatke o uspehih letošnjega prvega poletja in prve polovice petletke ter ugotovila, da so uspehi, ki so jih delovni kolektivi presegli, še višji od do sedaj že objavljenih podatkov. Iz vseh teh številk je vidno, da je industrija na splošno izpolnila 50,4 odst. petletne naloge, promet je izpolnil že 82 odst. petletne naloge, orne zemlje pa je bilo že letos posejane 97,3 odst. od predelov, ki so bili določeni za leto 1951.
Preko polovice petletnega načrta je bilo izpolnjeno po dveh letih in pol in to kljub neštetim oviram, ki so v zadnjem času naraščale, kljub temu, da je bilo delovno ljudstvo Titove Jugoslavije navezano na svojo lastno moč, na svojo iznajdljivost, na delavnost. Ljudstvo je prevzemalo nase nove in nove naloge, ni se plašilo pritiska od zunaj, ni se plašilo težav, ki so nastajale zaradi prekinitve gospodarskih odnosov: Delalo je enotno kot še nikoli prej in cd dne do dne ustvarjalo krepkejše osnove socializma, katerega danes ne more nihče več ne zanikati ne uničiti.
Jugoslovanski narodi so dali najboljši odgovor vsem, ki hočejo podcenjevati ustvarjalne sile in zanikati stvarnost petletnega načrta. Jugoslovanski narodi dajejo dnevno odgovor vsem, ki hočejo zavreti napredek socializma v Jugoslaviji.
nova politična organizacija koroških Slovencev
Za OF za Slovensko Koroško in za Zvezo mladine za okraj Pliberk so avstrijske oblasti odklonile priznati že tretjo napredno organizacijo koroških Slovencev — AFZ za Slovensko Koroško.
Varnostna direkcija je zahtevala, da organizacija spremeni ime ter da črta iz naslova besede za «Slovensko Koroško», iz statuta pa odstavke, ki določajo, da se bo organizacija borila proti germanizaciji slovenskega prebivalstva.
Avstrijske oblasti, podprte po odloku štirih ministrov, brezobzirno zatirajo slovenstvo na tem kosu slovenske zemlje, ki so jo prodali avstrijskim šovinistom.
Toda demokratični Slovenci se bodo še naprej borili za uresničenje narodnostnih in socialnih pravic koroških Slovencev ter so si zato ustanovili novo politično organizacijo «Demokratično fronto delovnega ljudstva». V to organizacijo so lahko sprejeti tudi vsi tisti Avstrijci, ki so pripravljeni boriti se s koroškimi Slovenci za uveljavljanje demokratičnih pravic koroških Slovencev.
ropskih državah ter demantira trditve lastne propagande, da so ZSSR in druge ljudske demokratične države brez razloga prekinile odnose s Titovo vlado».
«Svetovne rozhledi», tudi češki list dodaja, «da hoče Titova klika s kršenjem dogovorov in sporazumov etež-kočiti izgradnjo socializma v naprednih državah».
Ali mislijo informbirojevski pisci, da bodo s potvarjanjem besed opra-
vičili kršenje pogodb, ki so jih sami povzročili? Ce so nastale v teh državah zaradi prekinitve gospodarskih odnosov težave pri gradnji socializma, so temu sami krivi, a ne Jugoslavija.
* * *
Na Kongresu Svetovne sindikalne federacije je podal Poljak Zavadski poročilo o delu sindikalnih organizacij iz držav ljudskih demokracij. Jugoslavije ni niti omenil. Na zahtevo Informbiroja je torej Zavadski podal pred kongresom Svetovnih
»
V	mestih in v delavskih naseljih Sovjetske zveze je že dolgo časa obvezno posedanje sedemletk. Z letošnjim šolskim letom pa bodo morali obiskovati sedemletke kmetski otroci na deželi. Letos bodo sprejeti v peti razred vsi učenci, ki so končali četrtega. Razširil se bo tudi srednješolski pouk. To pomeni nov korak h končnemu cilju sovjetske države: to je, da bodo izobraženi vsi delavci in kmetje.
Za uresničnenje splošne vzgoje v sedemletkah na podeželju in za razširjenje srednjih šol so velike važnosti dijaški domovi pri kmečkih sedemletkah in pri srednjih šolah. Letos se bo mreža teh domov znatno razširila. Poleti bodo pripravili dijaške domove, da lahko sprejmejo dijake. Popravili jih bodo, jih opremili s potrebno opravo in namestili v njih osebje.
Učenci morajo začeti novo šolsko leto v obnovljenih šolskih poslopjih. Preden se bo začel pouk, bo posebna komisija pregledala vsa šolska poslopja, ki bodo morala biti v redu. Ta komisija bo sestavljena iz zastopnikov krajevnih sovjetov, zastopnikov šolskih organov, sindikatov in mladinskih komunističnih organizacij.
Povečanje števila šolskih poslopij je posebno važno letos zaradi povečanja števila sedemletk in števila učencev.
V	mnogih tovarnah, delavnicah in tiskarnah pripravljajo učni material za šole, opreme za gabinete za fiziko, kemijo, biologijo, zemljevide, razne podobe, tabele itd. Pr-žava daje na razpolago vsako leto na stotine milijonov rubljev za izpopolnitev šolške opreme in po-trebščin in za izpopolnitev šolskih knjižnic z novimi knjigami. Šolska oblast in sovjetski učitelji se stalno trudijo, da izpopolnijo vzgojne in poučevalne metode.
Avgusta meseca bodo tradicionalna okrajna in krajevna zborovanja sovjetskih učiteljev. Na teh zborovanjih bodo razpravljali o nalogah šole v novem šolskem letu, si izmenjali svoja izkustva itd. Da se učitelji spopolnijo, bodo to poletje teorični in praktični tečaji za učitelje. Ti tečaji bodo trajali mesec dni. Desettisoči učiteljev so vpisani v poletne korespondenčne tečaje, ki jih organizirajo višji pedagoški instituti. Za časa teh tečajev dobivajo učitelji poleg redne plače tudi posebne doklade.
Jeseni bodo začeli poučevati desettisoči učiteljev, ki so letos končali svoje študije v pedagoških inštitutih. V sami Ruski federalni sovjetski socialistični republiki bo za čelo poučevati 25.000 mladih pedagogov. Razen tega bo končalo pedagoške tečaje 22.000 učiteljev, ki študirajo s pomočjo korespondence. V novem šolskem letu bodo tiskali 174 milijonov izvodov šolskih knjig v vseh jezikih Sovjetske
sindikatov lažno In nepopolno poročilo, kot da bi jugoslovanskih sindikatov sploh ne bilo. Toda predsednik SSF, Louis Saillant je podal objektivno poročilo ter poudaril vrednost dela jugoslovanskih sindikatov za mednarodno delavsko gibanje ter tako Zavadskemu In njegovim suflerjem preprečil, da bi v mednarodno delavsko gibanje vnesli zmedo.
o-kfni&de
Petros Kokalis, minister ljudske prosvete v grški demokratični vladi, je dal izjavo, v kateri se zahvaljuje demokratičnim državam Albaniji, Bolgariji, Madžarski, Češkoslovaški in Poljski, za skrb, ki jo nudijo grškim otrokom, žrtvam monarho-fašističnega terorja, ki uživajo v teh državah prijetno življenje in dobro vzgojo.
Minister Kokalis v svojem naštevanju ni omenil Jugoslavije, čeprav dobro ve, da je v Jugoslaviji več tisoč grških otrok, katere so jugo-
ČEŠKOSLOVAŠKO
ZADRUGARSTVO
K odličnemu uspehu ji čestitajo
zveze. V velikih nakladah tiskajo tudi umetnostne knjige in poljudne znanstvene knjige za učence. Posebno pažnjo posvečajo knjigam, ki služijo za izpopolnjevanje šolskih knjižnic.
Letošnjo pomlad sq na Češkoslovaškem izdali zakon o enotnih kmečkih zadrugah in tako položili temelj za socialistično preobrazbo vasi. Ta zakon je že skoraj malo prehitelo zadružno gibanje, ki se je pričelo v CSR v poznem poletju teta 1942. Vtn-dar pa so med tem časom že precej naredili. Tako so imeli do 20. julija letošnjega leta 267 kmetijskoobdeto-valnih zadrug. (Kljub temu, da so na Češkoslovaškem tudi številni «teoretiki» informacijskega urada, katerim se, kakor poročajo, norčujejo tudi študentje na univerzi, morajo ti, hočeš ali nočeš priznati, da je Jugoslavija že malo dalj v socializmu kakor CSR. V Jugoslaviji je danes že skoraj 5.000 zadrug, ki obsegajo preko 1. milijona ha zemlje.
Na Češkoslovaškem so pričeli v letošnji spomladi ustanavljati tudi državna kmetijska posestva, vendar pa so pri tem šele v pričetku dela. (V
Jugoslaviji obdelujejo do danes državna posestva že 434.000 ha zemlje).
Pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug imajo v CSR velike težave. Reakcionarni elementi odvračajo kmete od teh zadrug s parolami in se pri tem sklicujejo na resolucijo informacijskega urada (kaj vse je že prinesla ta čudna resolucija in komu vse pride pravi), češ da jim bodo odvzeli posestva, inventar in drugo, če bodo šli v zadrugo. Pri tem so ustvarili pri kmetih precej zmede, tako da so morali najvišji državni funkcionarji kmetom obljubiti, da bo zemlja ostala za vse večne čase v rokah tistih, ki jo obdelujejo, da o kolektivizaciji ne more biti niti govora.
Medtem ko je v Jugoslaviji vsa trgovina v rokah države in zadrug, v CSR šele ugotavlja František Krajčir, minister za notranjo trgovino, da bo njegovo ministrstvo podprlo zadružno trgovino, ki je šele na poti razvoja.
ZMšča za smette denuce
V Sovjetski zvezi so zgradili veliko število zdravilišč, okrevališč in počitniških domov. Za časa predvojnih Stalinovih petletnih načrtov (1928-1940) so porabili za izgradnjo novih zdravilišč okoli 700 milijonov rubljev. Leta 1939. je delovalo v Sovjetski zvezi 1750 zdravilišč. Vojna je seveda prekinila vse to veliko delo.
živčnih bolezni, posebna zdravilišča v Jalti na Krimu, v Leningradu itd. Mnogo zdravilišč je zgradil zlasti sindikat rudarjev.
Zelo znane so klimatske postaje na obali Črnega morja: na Krimu in v Kavkazu. Tam so zgradili prekrasna zdravilišča, okrevališča, počitniške domove, hotele, poliklinike in kopalt-
V Georgiji (ZSSR) so zgradili krasna nova okrevališča
V povojnih letih pa so mnogo delali za izgradnjo novih zdravilišč in počitniških domov in za njih obnovo.
Sovjetski sindikati stalno sodelujejo pri tem velikem delu. Sindikati imajo sedaj 779 zdravilišč in počitniških domov. Med temi je zelo važno zdravilišče Monino v okolici Moskve z oddelki za zdravljenje srčnih in
slovanski narodi sprejeli z veliko ljubeznijo in skrbe zanje kot za svoje lastne otroke. Toda v interesu Informacijskega urada je, da Jugoslavija ne bi pomagala grškim otrokom in s tem grškemu demokratičnemu prebivalstvu, zato hočejo to tudi zatajiti.
Zato pišejo tudi listi kot so milanska «Unità» ali vidalijevski «It Lavoratore», da daje FLRJ pomoč grškim monarhofašistom ter da je Tito v svojem govoru napadel grške partizane.
v * •
Najbrže zaradi pomanjkanja «konkretnega» materiala, javljajo radii iz informbirojevskih dežel, da So v Jugoslaviji rehabilitirali Mačka in Stepinca.
Radio Moskva je ta poročila še spopolnil in javil, da sta bila sprejeta v partijo bivši predsednik kraljevske vlade Trifunovič in zloglasni mimster pravosodja Markovič ter da sta prevzela važne funkcije v državnem aparatu.
Vsa ta druščina je kaj daleč od napredne socialistične Jugoslavije in niti prizadevanja radia Moskve
jih ne morejo priklicati nazaj v življenje.
šča. Letos so otvorili dve zdravilišči v kraju Teberda. Razširili so zdravilišča v Akhali.Afoni in v Dariali. V Kabuleti bodo v kratkem otvor.», zdravilišče za otroke, v Mahnižaru, v Sovu, v Zavu organizirajo pa domove za matere in otroke.
Z enako hitrim tempom gradijo zdravilišča na Krimu, kjer so jih nemški okupatorji zažgali in uničili kar 109. Ni preteklo niti dobrih pet let od konca vojne, in že so na južni obali Krima obnovili 95 zdravilišč. V
Evpatoriji jih deluje 25, v Sakiju, kjer zdravijo bolnike z zdravilnim blatom, so bila obnovljena vsa porušena zdravilišča. V zdraviliščih za kostno tuberkulozo v Evpatoriji zdravijo otroke do popolnega ozdravljenja. Vsa organizacija teh ustanov se razvija na znanstveni osnovr V Sovjetski zvezi je 12 inštitutov! ki se pečajo s tem vprašanjem.
Samo za zdravilišča potrosijo v Sovjetski zvezi na leto nad 2 milijardi rubljev, ki so določene v državni bilanci za sklad socialnega zava. rovanja. V zdraviliščih se zdravijo brezplačno tuberkulozni bolniki in invalidi iz vojne 1941-1945. Brezplačno na račun države se zdravi tudi na tisoče delavcev v klinikah zdravilišč inštitutov za znanstveno raziskovanje. Predvsem dajejo mesta v zdraviliščih delavcem premogovne, petrolejske, kovinarske, kemijske, tekstilne in drugih panog industrije. Po večini plačujejo člani sindikatov samo 30% dejanskih stroškov.
Lansko leto je bilo v Sovjetski zvezi že več zdravilišč kakor pred vojno. Skupno jih je bilo 1978 z 242.000 posteljami. Zdravilo se je v njih
1.500.000	delavcev. Pri tem moramo upoštevati, da je število delavcev, ki počivajo v počitniških domovih, še mnogo večje. Leta 1950 bo v zdraviliščih na razpolago nad 250.000 po. stelj
ir v *
V Pragi je zelo zanimiv muzej, ki je posvečen največjemu češkemu skladatelju Bedrihu Smetani. V muzeju so zbrani dokumenti o življenju in delu češkega skladate-Ija, originali rokopisov, skice in korespondenca v zvezi z njegovim delom.
Ena tretjina Kitajske osvobojena
Narodnoosvobodilna vojska Kitajske dosega z dneva v dan nove uspehe. Sedaj kontrolirajo njene sile 30 odst. vsega ozemlja Kitajske s preko
279,274.000	prebivalci, kar predstavlja 59 odst. vsega prebivalstva. V osvobojenih predelih je 52 odst. vseh velikih mest in 80 odst. vseh železniških prog. Železniški promet je že povsod obnovljen.
V treh letih je Kuomintang pretrpel izgubo 5,691.400 mož. Od tega števila jih je bilo 60 odst. zajetih, 27 odst. padlih ali izgubljenih, 13 odst. mož je pa prešlo na stran Narodnoosvobodilne vojske. Kuomintanške izgube znašajo od 1. julija 1948 do 30. junija 1948 novih 3,050.000 mož.
Sedaj traja že cel teden nova ofenziva narodnoosvobodilne vojske. Fronta se razreza na 500 km Od osrednjega Kiansija do zapadnega Hupeha. Sile demokratične vojske so si osvojile že 14 mest, med njimi tudi Sansi
in Ičang na Jangceju. Reka je prekoračena v dolžini 100 km in. sile osvobodilne vojske, ki so dospele s treh strani, so vkorakale v pokrajino Hunan. Neka kolona je odšla iz Hang-keua ter prodrla v severni del pokrajine, sedaj pa nadaljuje svoje napredovanje ob progi Kanton-Hangkeu!
Agencija «Nova «Kitajska» poroča, da je kitajska osvobodilna vojska, ki prodira na jugozapad od Nančanga, glavnega mesta pokrajine Kiangsi, o-svobodila mesto Cinkiang in Cinju na železniški progi Nančang-Cučev. Osvobojena pa so tudi mesta Kijan, Kišuj, Anfu in Siankiang. Vsa ta mesta so južno od omenjene železniške proge, mesto Ifeng pa severno. Kolona, ki napreduje proti pokrajini Hunan, je zasedla strateško točko Cangshukaj.
Nacionalisti so baje pričeli z evakuacijo Hankeua, ker se čutijo ogroženi. V ponedeljek zvečer je demokratična vojska osvojila Taiho ob reki Kan 100 km severno od Hančeua.
Baje so bili aretirani na Madžarskem številni novinarji in voditelji radijskih postaj. Prav tako govore, da je bil pred nekaj dnevi aretiran ministrski svetnik v predsedstvu madžarske vlade Andrej Rosta.
Povsod po Mongolski republiki so bile v teh dneh proslave 28-letnice proglasitve Mongolske ljudske republike. Tisoči delavcev so prišli v glavno mesto Ulan-Ba. tor, kjer so na tradicionalen način proslavili ta ljudski praznik.
Sef oddelka za železnice Ljudskega revolucionarnega vojnega komiteta Nove Kitajske je objavi! načrt obnove in izgraditve novih železniških prog in naprav na osvobojenem ozemlju Kitajske. Po tem načrtu bodo do leta 1953 obnovili vse železniške proge na Kitajskem. Zgradili bodo tudi 10.000 km novih prog. Predvidevajo zgraditev modernega železniškega mostu preko reke Jargce in rekonstrukcijo že obstoječega mostu na Rumeni reki.
Trgovsko-politična pogajanja med CSR in Turčijo, ki so bila v za. četku tega meseca v Pragi, so bila uspešno zaključena. Podpisali so novo trgovinsko in plačilno pogodbo z veljavnostjo do 30. junija prihodnjega leta.
Poljska vlada je izročila vladi Velike Britanije noto, v kateri je protestirala proti izpustitvi nemških generalov vor. Rundstedta in Screussa. Ta dva nacista so Angleži izpustili «zaradi slabega zdravja». Znana sta po svojih zločinih na Poljskem in drugih državah.
Prezidij vrhovnega sovjeta ruske SSR je razrešil Aleksandra Ozne. senskega s položaja ministra pro. svete, na njegovo mesto je imenoval Ivana Kajrova.
Delavci so v Lublinu na Poljskem priredili demonstracije proti reakcionarni duhovščini, ki je s preračunanimi «čudeži» izkoriščala versko prepričanje prebivalstva s sovražnimi cilji do poljskega ljudstva in države. Na njih so opozorili duhovščino, da je cerkev prostor za verske obrede in ne kraj, kjer bi duhovščina prireje-vala politične sestanke pod krinko namišljenih čudežev».
Liga nacionalne neodvisnosti Vietnama, ki je organizatorica odpora proti imperializmu franco-skth vladnih krogov, je poslala francoskim demokratičnim organi.
I zacijam pozdrav ob priliki francoskega narodnega praznika.
Češkoslovaška vlailna delegacija je imela v Moskvi gospodarska pogajanja ob priliki njenega obiski razstave češkoslovaške industrije. Podpredsednik vlade CSR se je pogodil s podpredsednikom vlade ZSSR Mikojanem in Andrejem Višinskim o investicijskih dobavah iz ZSSR v CSR za letošnje In prihodnje leto.
Sovjetski letalci so imeli v teh dneh svoj praznik. Maršal Vasi-Ijevskt jim je poslal posebno pozdravno poslanico.
Ker so ZDA prenehale dobavlja, ti SSR nekatere ameriške proiz. vode je tiSSR ustavila dobave mangana in kroma v ZDA.
Ljudska skupščina CSR je izglasovala zakon o češkoslovaškem državljanstvu, ki urejuje vprašanje dršavijanstva pripadnikov madžarske narodnosti v CSR in omogoča Nemcem, ki živijo in delajo v CSR, da lahko prosijo za češkoslovaško državljanstvo.
Do 1. julija je znašal uvoz pšenice na Češkoslovaško iz Sovjetske zveze 28.065 vagonov in iz Romunije 1.458 vagonov. Nadalje so izvozili iz ZSSR 544 vagonov ovsa in 343 vagonov ovsa iz Romunije, 938 vagonov ječmena iz ZSSR in 391 iz Romunije. Uvoz koruze je znašal v. letošnjem polletju 3.351 vagonov, so koruzo je dala Romunija. Žitarice so pošiljali iz ZSSR in iz Romunije preko obmejne postaje Cieerna nad Tiso na vzhodnem Slovaškem.

—....
SPRAVILI SO PRVE SAOOVE
letošnjega dela
OBISK V KMEČKO OBDELOVALNI ZADRUGI «1. MAJ»
V JIsfri je bilo že od nekdaj veliko kolonskih posestev. To so o-stanki stare fevdalne ureditve, ki jih v mnogih državah še niso odpravili. Med temi državami je tudi Italija. Lastniki, ali kakor jim pravijo «paroni», so imeli navadno na najvišji točki posestva postavljeno lepo hišo, v kateri so stanovali. Pred hišo so košata drevesa, ki vabijo k počitku v vročih poletnih dnevih, ko človek išče zatočišče pred sončno pripeko. Izpod take sence so parom gledali po posestvu, kako so koloni obdelovali ‘njihovo zemljo. Kolonov je bilo veliko, patonov pd .Pialo, pa so kljub temu pridelke delili, po navadi na polovico. Če je bil pridelek štiri stote, je dobil paron dva, a koloni dva.
Bracaniji. Prišli smo v času, ko se pripravljajo na mlačev. V Bracaniji smo že od daleč zagledali dva velika kupa požete pšenice, ki čaka na soncu, da se osuši in da bo godna za mlačev. Zadružniki so opravljali, razdelje-
ni po grupah, razna pripravljalna dela in še dovažali žito na kup. Krepki in zdravi fantje so obraze imajo ožgane od sonca. Ko nas zagledajo, prenehajo z delom in nam odzdravijo. Gotovo so čutili, da smo radovedni. Predsednik zadruge nam je pričel ta.
Uspehi zadružnega gospodarstva so vidni povsod, kjer so si kmetovalci ustanovili svoje kmetijskoobdelovalne zadruge. V Bujah n, pr., so •etos pridelali toliko žita, da ga bodo imeli zadružniki dovolj, medtem ko so ga pridelali prej le toliko, da ga je zadostovalo za nekaj mesecev. S stroji, ki jih uporabljajo v zadrugah se delo bolje opravi in tudi truda ni treba toliko
V Bujščini so bili koloni večinoma Hrvati. Nekaj je bilo tudi Italijanov. Pretežni del Italijanov pa se je ubijal na svojih malih kosih zemlje. Bili so prav talio kot koloni izkoriščani, odvisni od parona. Svoje pridelke so težko prodali in še to za ceno, ki jim jp je določil bogataš,‘ navadno paron.
Med prvimi ukrepi ljudske oblasti je bila agrarna reforma. Z njo je bilo za vselej odpravljen kolonat. V Istri ni več kolonov. Postopoma se kmetje dvigajo iz svoje nekdanje zaostalosti, pa se bodo še, zlasti mlajši, ki v polni meri razumejo novi čas.
V zadnjem letu so v Istri organizirali mali kmetje in koloni, ki so^ dobili zemljo po agrarni reformi, več kmečko obdelovalnih zadrug. Kmetje so razumeli, da bodo živeli bolje, če bodo obdelovali zemljo skupno. Veliko zadružno gospodarstvo je bolj rentabilno od več zdrobljenih posestev, ker dopušča boljšo irgani-zaajo dela, uporabo strojev in mnogo drugih olajšav, ki jih ma-[a- bmeUja ne zmore. Nekatere zadruge so prav dobro urejene m imajo nadvse dober pridelek. Skupni interesi in skupno delo so prispevali svoje.
Pred dnevi smo obiskali kmečko obdelovalno zadrugo ul. maj»,
ki ima svoje posestvo v Bujah in hoj razlagati, zanimivosti njihove zud.uge.
(•.Štirideset malih kmetov in devet agrarnih interesentov se je zdra.:ilr> v obdelovalno zadrugo. Kako smo sc prej trudili vsak po tvoje! /.daj po. imamo dva It akterja, ki orjeta br,r: težave in 'dam p. .hranita mnogo dela. IčO ne, .arjev zemlje ivutme vštevši tudi vinograde. Kako bi mogli vse to obdelati brez strojev! Pa tudi pridelek ne bi bil tako dober. Od oblasti ‘smo prejeli selekcionirano seme. Poglejte, kako čislo je žito, brez sneti iti plevela. Po našem mnenju bo-pridelek tudi za 20 odst. večji od lanskega».
«Kar z menoj pojdite», nas je povabil. «Si boste ogledali vse naše bogastvo!»
Peljal nas je v hlev. 24 goved je v njem. Zares lepa goveda, same izbrane živali. Predsedniku je bilo že na obrazu videti, da je ponosen na to. Tudi svinjak nam je razkazal.
Sedaj so se nam pridružili še ostali zadružniki. Čas kosila je in nekoliko se bodo odpočili. Posedli smo in se razgovarjali o vsem.
«Kako sle zadovoljni?» smo jih vprašali. Vsi so odgovorili, da se prav dobro počutijo. Mate nam
je razlagal, da dobi vsak član zadruge po 200 kg žita in 200 kg tioruze na osebo. To kar se tiče žitaric. Vse ostale pridelke dobijo družine po polrebi.
«Kaj pa plačilo v denarju, kako je s tem?» Ante je odgovoril:
«Tega še ne moremo povedati, to bomo določili šele jeseni, nekako oktobra. Menimo, da bo kar dobro».
Ko smo jih vprašili, kdo je najboljši delavec, se niso mogli odločiti. Končno so le spravili iz sebe, da je v drugi brigadi najboljši Vascoito Luigi; pa tudi Furlan Giacomo ne zaostaja za njim.
Razložili so nam tudi, da delajo po brigadah. Tri so v Bujah in ena v Bracaniji. Brigade so razdeljene v grupe, po šest članov zadruge. Izmed grup je najboljša tretja - bujska. Nekateri menijo, da je najboljši delavec v Bracaniji Pernic. Gotovo pa je, da je še več njemu enakih.
Med tem se nam je pridružila starejša žena. Čeprav je bila izmučena od dela, je bila še vedno vedra in zgovorna. Prinesla je kosilo svojim sinovom. Vključila se je v razgovor in nam pričela pripovedovati.
«Delam že od rane mladosti. Prej sem delala za gospodo, zdaj pa kuham za svoje sinove. Tudi sedaj delamo veliko, toda pridelek je naš». Dejala je, da trije njeni sinovi delajo v zadrugi. Le škoda, da ni še hčerke, tudi ona bi bila pridna članica zadruge. Pa so jo fašisti ubili, med tem ko so bili trije njeni sinovi partizani. Koliko skrbi je imela zanje. Včasih so prišli domov, tu pa tam so prišli tudi drugi partizani. Za vse je skrbela kakor za svoje. Spominja se, da jih je eno samo noč prišlo 35.
Se trije njeni sinovi so prišli. Sedaj imamo celo družino Paju-hov skupaj. Ante nas je vprašal, odkod smo. Dejali smo, da smo novinarji. «AH ste morda slišali, kaj je pravil o nas neki italijanski radio?» je vprašal. «Pred meseci so poročali, da sta se naša hrvaška in italijanska brigada stepli med seboj in da smo imeli enega mrtvega. Kako smo se smejali, ko smo to slišali. Le od
kod so dobili te vesti. Mi Hrvati in Italijani se prav dobro razumemo in tudi tekmujemo med seboj, kdo bo več napravil. Sicer tekmujemo po grupah in brigadah, vendar so v nekaterih grupah sami Italijani, po drugih zopet sami Hrvati».
Zanimalo nas je, kdo je bil prej gospodar na tem posestvu. Dejali so nam, da je bil neki Tržačan, bogataš Illy. Prav dobro se mu je godilo, zato pa njim toliko slabše. Eden od Pajuhov nam je ob slovesu dejal:
«Ko boste pisali o nas, povejta, da smo zadovoljni. Naj- vsi vedo, da smo na pravi poti».
Leta borbe in izgona okupatorja in povojno sodelovanje pri ljudski oblasti je bivšim kolonom vtisnilo pečat. V nekaterih je sicer še nekaj ostankov starega. Vendar vse bolj tudi listi spoznavajo, koliko boljše je, če si vladajo sami. Njihov značaj se je spremenil. Svoje pridobitve bodo čuvali. Vse bolj hočejo napredovati. Njihova želja je, urediti si svoja zadružna gospodarstva v bratski skupnosti z vsemi prebivalci Istre, pa naj bodo to Hrvati ali Italijani. Učili se bodo gospodariti in sami sebi vladati. Kur ne bodo znali oni, bodo nadaljevali njihovi otroci.

«Hesnično kulturen in
samo Človek,
Gradivo
Pognali so mlatilnice
nosti in izkušenj, ki jih je nakopičilo človeštvo v dvojem**razvoj™ KuN turen pa ni, kdor vleče za sabo tovor predsodkov in praznoverja kajti zna nos, praznoverje se med seboj iz ki ločujeta. Praznoverje se neba tam kjer sc začenja znanost. Zato je vsak resnično kulturen človek rios Tn svoboden vseh in vsakovrstnih piedsodkov.»	j. v. rF.RCfc.iEV
gar začeli zdraviti, dokler niso zvezd vprašali za svet. Astrologija je učila, da planeti in živalski krog odločilno vplivajo na človekovo usodo. Po njihovem sta Jupiter in Venera ugodna planeta,-Mars in Saturn škodljiva, Merkur pa je kolebav. Ce hočemo zdraviti bolezni, so menili zdrav-niki-astrologi, moramo prej opazovati splošno stanje (konstelacijo) planetov, določiti njih antipatije in simpatije ter sorodnost do obolelih organov. Ugodno stanje zvezd pa jim.je povedalo, kdaj morajo začeti z zdravljenjem.
Čeprav je medicinska znanost astrologijo že zdavnaj zavrgla, živi le-ta prj. lahkovernih ljudeh že vedno dalje. Saj imajo moderni astrologi z določanjem horoskopa, ki iz stanja zvezd ob rojstvu prerokuje ploveku bodočo usodo, še vedno dober zaslužek. Mimogrede naj še omenim, da so morali sodobni zvezdni prerokovalci temeljito predelati stari astrološki sistem sedmih planetov in dvanajstih oddelkov živalskega kroga, ker je med tem ča-
Skrivnostno nočno nebo z milijardami žarečih zvezd je navdajalo že primitivnega človeka s strahom in grozo. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da je celo naravoslovna znanost — astronomija prispevala svoj delež k nastanku praznoverja. 2e zgodaj je človeštvo skušalo spraviti zvezdni svet y najtesnejšo zvezo s človekom in njegovimi organi. Ta znanost — astrologija že več ko dva tisoč let zastopa mnenje, da obstoje nekakšni odnošaji med vsemirjem (makrnkozmosom) in človekom (mikrokozmosom). V starem veku so imeli zemljo za središče vseh svetov, človeka — gospodarja zemlje pa za najvažnejšo stvaritev sploh. Danes verno, da -pri brezštevilnih sončnih sistemih zemlja ni več središče, sveta.
V sholastičnem srednjem veku je staro pogansko prerokovanje usode iz zvezd na novo oživelo. Od 14. pa do 17. stoletja so se vse znanosti zatekale k astrologiji. Zdravniki-astrologi (tako imenovani jatromatematiki) niso niko-
som astronomija odkrila še tri nove planete: Urana, Neptuna in Plutona.
V ljudski medicini našega časa se je še največ astrološkega ohranilo v verovanju v luno. Po ljudskem mnenju mineva pri pojemajočem mesecu tudi bolezen. Prav tako moramo zdravilo zoper črve jemati y tem času: takisto rezati kurja očesa, da ne zrastejo več. Nekateri še trdno verujejo v vražo, da si moramo le o mlaju ostriči lase, če hočemo, da bodo dobro rasli.
Dr. M. R.


•o
«
2.
4/
mmm
\
% nx o°
*a zgodovino
Izakih Slovencev
: M I' I : I M I ! I I M ' ' : M ! ! ’ I M n I ! , ! I i llWl i ! i III I ! ! ' 1 I ! I ' : '	.

fallilifllllilliljji
Zgodovinarji, ki se s peresi borijo za interese svojih roparskih gospodarjev (bolj moderno jih zdaj imenujejo sicer «imperialistične», kar pa prav nič ne menja na stvari), se mučijo na vse pretege, da bi dokazali, da so se naši predniki tako-rekoč šele včeraj sem pritepli, ali da jih je prav za prav Avstrija bogve odkod sem presadila in da nimamo mi zaradi tega niti najmanjših pravic v Trstu,
Prizadevanje teh zgodovinarjev je predvsem nismiselno, ker se naprej razvijajoča se pristna zgodovina prav nič ne zmeni niti za resnične pravice, ki jih je nekdo dokazal v svoji «zgodovini», a kaj že za lažnive. Kakšne zgodovinske pravice je rabil n. pr. Atila, ko je s svojimi divjimi roparji prihrumel v Evropo in razrušit med drugim tudi nekdaj slavni rimski Oglej? Na kakšne zgodovinske pravice sta se naslanjala
sodobna roparska Huna Mussorf1'6 so bili nekdaj podjarmljeni in Hitler, ko sta ropala, požiga1Vrve2iii> odkoder so se preselili 'i n.pr. na severu ^.^ndinavijo (ta «zgodovinar»

llliil!
iiillllliiillitlili
v v je
,,-t ■ ..„nui- se viol, iuai “ --”
drugi pa pc vsej Evropi do Leni^ nekoliko šepast), ki je tisti po-
na severu, iz katerega je pri-
-	J». IJ1
toliko divjih narodov. Odtod so hiavi»), sledeč drugim divja-o’' Prilomastili na Poljsko in Ce-• Potem so prekoračili Donavo
V drevesnicah bodo vzgojili naboljša sadna dreevsa
in morila, prvi n.pr, na severu d^ndinavijo (ta Save ,in na jugu po vsej AbesinlJiJ1' kakor se vidi, tudi v zemljepis, drugi pa po vsej Evropi do Leni' grada, Moskve, Stalingrada in Ka kaza? Njih «pravica» je bila za padena edino le v oboroženem n lju; kar velja tudi za vse roparj v vseh zgodovinskih dobah in vseh straneh naše zemlje na k nem in na morju. Mimogrede bo tukaj omenjena le še Ameri katero so si latinski in germa narodi osvojili, čeprav njih t nja pisana «zgodovina» niti ved ni, da obstoji. Zaključek je ja lažnive «zgodovinske pravice» majo nobenega smisla.
Nesmisel pa še ni vse; zgodovil ske laži so poleg tega tudi škod' ve. Saj je n. pr. vsa na zgodov skih lažeh zgrajena fašistična ševnost povzročila neizmerno iK(
, do ne le drugim, ampak tudi S’ i.
' mim Italijanom in Nemcem. Ka1*1 naj sc iz zgodovine kaj koristne*1 naučimo, ako nam zgodovinarji In lit žejo? in kako bi mogli zaupati, nam zgodovinar govori resnico, a, čitamo v njegovih knjigah n. r nekaj takega: «Meni se gnusijo slovenska imena, jaz ne morem PflT nesti, da bi namesto plemenite*.^ jezika rabil imena surovega, ne01'1-kanega in preprostega jezika; gnUI se mi prevajanje jezika neun«^ gorjanov in pastirjev v kateri si p i Ws>. .j'.,
di drug plemenit in olikan jezik^V,-;
bi se s tem ne ponižal do smeš'’ sti...» Te besede čitamo v broš'
«Discorso sul Timavo», ki jo je S-, sai znani tržaški zgodovinar ^ ji Kandler,
Prav tako malo kakor zgodoV . ske laži nam koristijo tudi zgodo^ ske pravljice, katerih se nekam zgodovinarji radi poslužujejo, kd 11 s* s,
morejo najti zanesljivih podatk^ «l, ^ ,ednjič naselili v veliki de-Zanimiv v tem pogledu je dr	^ obse2ala Dalmacijo in Li-
tržaški zgodovinar Mainattl, ki ?bi jn ter bližnje otoke in jo po prej s težkim srcem ugotavlja dC,j er So ®novali «Schiavonio», odko-stvo, da je mesto (v njegovi do'> nadlegovali Rimljanom in se od vseh strani obdano z Ijudstv«! %j,,''»«irlll v Istro, na Kras, ki ne govori nobenega drugega s0 JJ0 'n Koroško. Landolf piše, zika, nego «schiavo», potem jiiDCVi- °bl* k0 ie služil v armadi na sledeči način pripoveduje, kjg* ii|',	Pr!PeUali pred cesarja
dii nad njih krepkostjo in veličino njih teles ter jih povprašal, zakaj in odkod da so prišli in čemu da nosijo s seboj citre? Odgovorili so mu, da so «Sciavi», ki jih je poslal Fasijarh od vzhodnega velikega morja h Karkanu, kralju Obrov, da mu povejo, da mu zaradi velike oddaljenosti ne morejo pomagati saj so oni sami morali potovati
kar je mogel najti v nekdanjem «Piccolu» in temu podobnih časnikih in drugih publikacijah. Da ni pridevek «fašist» prav nič pretiran, se lahko prepriča vsakdo na str. 542. II knjiga, kjer stoji črno na belem sledeči stavek: «La storica azione dei partito liberale-nazionale triestino rassomiglia profondamente a quello che oggi è il fascismo, anche perchè la parte più giovane e più combattiva realizzò già allora quelTazione, che oggi si chiama squadrismo. Si può dire che l’opera di quel partito, fondato su rigide gerarchie malgrado i suol apparenti caratteri di democrazia, fu veramente precorritrice del fa.
oo
hodnik fašizma.)
Nekoliko vrst više razlaga Tamaro, da je tedanja borba zahtevala skoraj neki diktatorski režim, ki ga je izvrševal Felice Venezian s svojim ožjim odborom, v katerem so bili: Carlo Banello, Lorenzo Bernardino, Guido D’Angeli, Riccardo Pitteri.
Zakaj se borijo ti večni tržaški fašisti, nam pove Tamaro na str. 503 iste knjige, kjer toži, da «intenzivna slovenska borba, podprta od strani vlade in duhovščine, otežuje — vendar pa ne onemogočuje — pretapljanje slovenskih- elementov v Italijane», ali po domače povedano poitalijančevanje slovenskih «neobzirno surovih kmetov in gor-janov» (str. 568.11) z nekim neotesanim in popolnoma neomikanim (ignorantissimo) kmetom Ivanom Nabergojem na čelu» (str. 499-II). To je torej po priznanju «zgodovinarja» Tamara resnični cilj njih borbe, ne Pa zaščita njih «italianità».
Nekako pod vplivom takega pristranskega «zgodovinarstva» so tudi naši zgodovinarji tu pa tam spodrsnili in z nezadostno utemeljenimi trditvami več škodovali nego koristili pravični stvari, za katero so se borili. Mi jim v tem pogledu ne bomo sledili, ker smo prepričani, da je le zgodovinska resnica ne le nam, ampak sploh vsem koristna.
DRAGO GODINA
_	________ , ^'ia,
da je prišlo do tega zelo žalost1’^, "'i s b'ave ali Schiavinei ki ^ n0_ položaja: «Ti sovražniki kat°115 eb°j
Utre. Cesar se je začu-

Trst leta 1600
celih osemnajst mesecev; citre pa da nosijo domov, ker da nimajo železa».
Razume se, da nam tudi take zgodovinske bajke prav nič ne koristijo.
Najlepši primer, kako se zgodovina ne sme pisati, nam nudi najnovejši tržaški «zgodovinar», fašist Attilio Tamaro s Svojo nad 1100 strani debelo «Storia di Trieste», ki je prava zbirka vsega «najboljšega»,
seismo», (Zgodovinsko udejstvovanje tržaške liberal-nacionalne (it.) stranke je globoko podobno današnjemu fašizmu tudi zaradi tega, ker je mlajši in bolj borbeni del'iste stranke že tedaj izvajal dejavnost, ki se danes imenuje škvadrizem. Lahko se reče, da je bilo delovanje tiste stranke, osnovano na strogo hierarhičnih načelih in je bila kljub navidezni demokraciji resnični pred-
Neki 24-letni Nemec se je po: očil z žensko, ki je štela 81 pomladi. Kakor poročajo mu je okupacijska oblast odbila podporo za brezposelne, potem ko so v uradu, kjer podpore delijo, videli sliko z njegove poroke.
*	g: »
V Veliki Britaniji je neko podjetje specializirano v iadelova-nju raznovrstnih bičev. To podjetje ima nad 10.000 stalnih odjemalcev v šolah v Angliji in v dominionih, kjer jih uporabljajo za kaznovanje neubogljivih učencev.
*	»•: *
Policija v Kentucky ju je ovadila sodnim oblastem zakonca Ano in Tomaža Donalda, ker sta imela več mesecev privezana z verigo k postelji svojo staro slepo teto. Tomaž je izjavil, da je svojo 80-letno teto privezal k postelji iz hvaležnosti. «Ko sem bil majhen deček — je dejal — je teta skrbela zame. Zdelo se mi je, da je pravično, če ji vrnem njeno prizadevanje. Privezal sem jo k postelji samo zato, da ni mogla hoditi po hiši in razbijati pohištva, kakor je njena navada».
Kar pa je pri vsem tem najbolj čudno, je to, da je starka izjavila, da je popolnoma zadovoljna z ravnanjem svojih nečakov in da noče iti v sirotišnico. «Končno — je dejala — vsakdo lahko dela v svojem domu, kar se mu zljubi». Policija pa ni tega mnenja in zakonca Donald bosta morala zaradi njene ovadbe plačati nekaj 1000 dolarjev kazni.
PRI NAS JE VROČE
kako je pa drugje?
Ves čas smo se pi-itoževali, da je letos mrzlo poletje. Kopališča so bila skoraj prazna in zgodilo se je, da je bil na večer potreben površnik. Pred nekaj dnevi pa je pritisnila vročina in poletje nam je pokazalo, da se tudi letos ne bo jatajd.g. No, ljudje radi pozabijo o čem so še pred nekaj dnevi tarnali in se jeze nad vročino.
Res je, da ubogi zemljam, Id morajo preživeti vroče poletne mesece v mestu in delati, ne morejo biti posebno zadovoljni. Sence je v Trstu malo, parkov ni, za morska kopališča pa ni dovolj preskrbljeno.
Toda naše pritožbe niso vedno umestne. Pomisliti moramo, da so na svetu mnogi kraji, kjer bi se ljudje v 30.o vročine naravnost «ohladili». To bi veljalo n. pr. za prebivalce na meji Ne-
vade v Kaliforniji, kjer je sedaj «samo» 58.o vročine v senci. Ta predel je znan pod imenom Dolina smrti. Leži kakih 70 m pod morsico višino, okoli pa se dvigajo goli griči. Vremenska postaja Doline smrti ni le v najbolj vročem temveč tudi najbolj suhem predelu Združenih držav Amerike. Tam padejo ptiči dostikrat iz zraka ali z dreves, kjer iščejo malo varstva pred neusmiljeno sončno pripeko. Pozimi vlada v tem predelu prijetna hladna temperatura. Ne dolgo tega so v Do-lini smrti celo otvorili zimsko zdravilišče.
Vsakdo je seveda prepričan, da je poleti temperatura najvišja na ravniku.^ To pa ni res. Na najbolj južnih vzporednikih zmernega pasu so poletja mnogo bolj
(Nadaljevanje na 14 strani)
LJUDSKI
p	..
.... Sgl
r 2^
i !
etZS B
n ' 24
..:^'J.::-: '■.  , v. ..■.■:■.■.■:■■ ■■
SE ENA OBLEKA ZA SONČEN JE,KI SI JO LAHKO SAMA UKROJIŠ
Modrček je preprost in se tesno prilega, hlačke so kratke, toda ne preveč, jopica je rezana na kimono. Za to obleko potrebujemo 3,50 m blaga, visokega 80 cm. Kroj je za postavo, ki meri v ramenih 40 cm, širina okrog prst 95, bokov 100 cm.
A) — polovica modrčka, B) — žep pri jopici, C) — polovica pasu pri modrčku, E) — spojni del modrčka, D) — pas, ki ga na hlačah spredaj zavežemo, F) — prednja hlačnica, G) — zadnja hlačnica, H) — rever, N) — polovica ovratnika, I) — prednji del jopice L) — zadnji del jopice, M) — rokav.
Točke na kroju označujejo glavne šive.

Sonce in zrak sta za razvoj vsakega organizma silne važnosti. Posebnega pomena sta za razvijajoče se organizme — torej predvsem za otroke. Le če bomo nudili otrokom možnost, da se med poletjem na-užijerjo mnogo svežega zraku in sonca, bodo v zimskih mesecih zdravi in odporni. Pa ne le otroci. Tudi odrasli, posebno tisti, ki vse leto prežive v mestih po zaprtih delavnicah, tovarnah in uradili, bodo svoje delo med letom bolje opravljali, bili pri njem manj nervozni, če bodo svoj, čeprav kratki letni dopust užili res smotrno in pravilno.
Ozračje v mestih ni čisto, zrak je poln dima in raznih bakterij, zato je potrebno, da enkrat na leto menjamo podnebje. Menjava klime je zelo važna in vpliva na organizem odraslega, še bolj pa na otroka. Paziti moramo pa na to, kakšno podnebje si izberemo za svoj letni odmor, ker posamezne klime ne vplivajo enako na vse organizme.
Imamo višinsko podnebje, ki je v višini nad 1000 metrov. Tu je žarenje sonca izredno močno, zrak je čist in suh, le malo je vetrovno in tudi padavin je malo. V zraku je mnogo kisika, čisto ozračje pa zmanjšuje možnost infekcij.
Mvska klima ima tudi čisto ozračje polno kisika, vendar je o-zračje vlažno, temperatura je podnevi in ponoči skoro enaka. Ultravioletni žarki imajo ob morski obali veliko moč, kar bogatijo še morske kopeli.
Med morsko in višinsko klimo je srednjeveška klima v višini 400 do
1000 m. V' tej klimi je ozračje in sonce brez posebnih dražljajev. Podnebje učinkuje pomirjevalno.
Kraje !nad 1000 metrov si bodo izbrali ljudje slabotne konstitucije', slabokrvni in lahki nevrasteniki. V višinsko klimo ne smejo tuberkulozni z zvišano temperaturo. Posebno moramo paziti tu pri otrocih, kajti ta ostra klima lahko otrokom njihovo zdravje šs poslabša. Hiter prehod iz navadne v višinsko klimo zbuja v nas utrujenost, kar pa je le predhodnega značaja. Dobre posledice spremembe podnebja se bodo pokazale pozneje.
Na morje ne spadajo nervozni ljudje, ker sicer vročina njihovo nervoznost še poveča. Gotovo pa se bomo na morju iznebili vseh prehladov in morska voda in sonce bosta okrepila naš organizem. Važno je tudi, da ob morju pravilno izkoristimo sončenje.
V	srednjegorski klimi se bodo dobro počutili in odpočili vsi, ki imajo težave bodisi s srcetti ali revmatizmom, bodisi z živci.
Seveda je učinek našega letovanja odvisen od trajanja, ker nekaj dni v drugi okolici in na drugem zraku ne more narediti čudežev. Za tržaškega delavca in uradnika ter za njihove družine je letovanje skoro nedosegljivo, kaj šele, da bi si lahko po mili volji izbirali kraj m določali trajanje svojemu počitku.
V	Jugoslaviji pa je danes čisto drugače, ker imajo prav vsi, ki so vključeni v izgradnjo domovine tudi velike ugodnosti, ki jih delavci lahko izkoristijo v svoj prid. Naj-, lejši domovi y gorah ali pri morju so namenjeni prav delavcem, kjer na tisoči in tisoči s svojimi družinami črpajo zdravje in uživajo najrazličnejša razvedrila.
m n/egova moč
O MASAZI OBRAZA
Nekatere žene imajo silno utrujen obraz, v lice se jim zarežejo globoke gube, koža se jim povesi. To nastane zaradi tega, ker se z leti rahlja in izginja tako zvano vezno staničje,, ki se nahaja v notranji plasti naše kože. Mišičevje ni-mci več one krepke opore, upada in se poveša. Uvela koza, onemoglo mišičevje na obrazu se mora hraniti, krepčati, da se prepreči ali vsaj zadržuje, kolikor je pač mogoče. To skušamo doseči z masažo, ki je naj-priprostejše in obenem najcenejše lepotilno sredstvo.
Pri masiranju obraza se ne moremo izogniti kremi, toda uporabljamo le take, ki vsebujejo malo maščobe in so prirejene na podlagi lanolina, vazelina ali glicerina. Zvečer, preden ležemo, si namažemo obraz s kako dobro kremo in potem pričnemo z masažo. Z notranjo stranjo sklenjenih, iztegnjenih pr stov, potezama precej krepko po gubah po dolgem in počez. Pri masiranju podolžnih gub na čelu potegnemo obrvi navzdol, kadar pa potezama po navpičnih gubah, ki se rade napravijo v smeri nad nosom,
pa potegnemo obrvi navzgor. Ko masiramo levo polovico obraza, povlečemo usta na desno in obratno. Pri masaži gub, ki se vlečejo cd ušes proti vratu na levi strani, zasukajmo glavo na desno in potezaj-mo ob spodnji čeljustni kosti. Ko skušamo odpraviti linijo dvojnega podvratka, tedaj nagnimo glavo nazaj in masirajmo vrat.
Kratkih deset minut na večer nam je potrebno, da izvršimo ta olepševalni proces. Kri kroži Živah-neje po masiranem mišičevju, mu donaša več hrane, ga osveži in krepi ter, če že ne prepreči, vsaj zadržuje povečanje in upadanje mišic.
Pri masaži je treba paziti tudi na to, da se občutljivejša mesta ne tarejo in drgnejo preveč, zakaj vrhnja plast kože se na ta način zrahlja in odloči od notranje plasti tako zvane tolstnice, kar pa povzroči lahko še globlje gube. Nekateri svetujejo, da se deli okoli oči sploh ne masirajo s potezanjem, ampak le z rahlim trkanjem.
Po končani masaži si odrgnemo obraz z vato, da odstranimo kremo, prah in drugo nesnago, ki je tekom
BARVANJE PODA
Ce v stanovanju nimamo parketov, moramo tla še toliko bolj čistiti, da nam pod ne kvari vtisa, ki ga sicer naše skrbno spravljeno in čedno stanovanje ali soba napravlja na nas. Ce imamo navaden, lesen pod, ga peremo z vročim lugom, ter drgnemo posebno tam, kjer so špranje, v ka. terih bi se lahko zaredil mrčes. Vroč in močan lug uniči mrčes. Da nam pod ne ostane siv, ga moramo nato dobro izprati. Tudi ni dobro če opran Pod pokrijemo, preden se posuši, ker zamolkne.
Ce je lep, gladek pod, ga lahko same pobarvamo. Najprej moramo od. straniti vse mastne madeže, ker nam sicer tam ostane belo. Nato kupimo v drogeriji rjave aniline (prah) približno 1 dkg za veliko sobo. Raztopimo jo v Toliki množini vode, kolikor se nam zdi potrebno, da namažemo pod. Preslikajmo z njo gladko deščico za poskus. Ko je suha, jo nama-
žimo s parketnim voskom in drgnimo po njej. Ce nam ni barva všeč (pretemna ali presvetla), dodamo vo. de oziroma barve. Ko smo dobili na ta način barvo podobno parketom, poslikajmo z njo pod in pustimo 24 ur, da se suši. Namažimo ga s parketnim voskom in zdrgnimo dobro s cunjo, da se sveti. Namesto vode je bolje rabiti slab špirit, ker je potem barva bolj trpežna proti mokroti. Pa tudi barva z vodo ni slaba, ker je itak pokrita z voščeno plastjo. Pod treba večkrat namazati z voskom kakor parkete. Z oljnato barvo lakiran pod je kmalu zopet bel na mestih, kjer se mnogo hodi, ker se barva rada odlušči. Pri tem načinu barvanja se to ne zgodi, ker je les nekaj milimetrov globoko prepojen z barvo. Lak je pa le na površju. Ako se čez leto pokvari, ga umijemo z vrelim lugom in ponovimo to postopanje.
dneva zamašila drobne luknjice v koži. Zjutraj si nato umijemo obraz najprej s toplo vodo, da odstranimo ostanke kreme, potem pa še z mrzlo kar zelo osveži obraz.
Od časa do časa si lahko masiramo obraz tudi z vročimi obkladki, pri tem odpravimo za nekaj časa gube. Favnati pa moramo zelo previdno. Vzamemo prtiček, ga prepognemq večkrat po dolžini in namočimo v vrelo vodo. Nato ga dobro ožnemo ter položimo na podbradek in na lice kolikor mogoče vročega. Z rokami si pritiskamo obkladek na obraz dve do tri minute, nato ga odstranimo, na sparjeno lice pa položimo suh robec, da se koža ohladi. Najbolje je, da delamo to leže in po obkladku počivamo še četrt ure. Obkladek očisti znojnice in osveži kožo.
Dobra je tudi kopel v sopari. Glavo držimo nad loncem vrele vode ter se pokrijemo z veliko ruto, da pri straneh para ne odhaja. Tudi ta kapelj očisti in osueži lice.
Da uredimo naše prebavne organe, lahko pričnemo posebno nego s sadjem, ki lahko traja oden do tri tedne. Seveda ni ta nega primerna za vsakogar, dobro je, da se prej posvetujemo s svojim zdravnikom.
Nega s sadjem ne pomeni, da se moramo hraniti samo z njim. Samo sadje vzamenó le za zajtrk in večerjo, opoldanski obed naj ostane navaden. Dnevno použijemo e-den do dva in pol kilograma različnega. sadja. Začnemo z enim kilogramom in nato količine stopnjujemo. Ko smo dosegli najvišjo količino, zopet postopoma zmanjšujemo obroke sadja. Zvečer lahko použijemo poleg sadja košček dobro preprečenega kruha. Dobro je tudi. če spijemo kozarček zdravega vina.
Zdravljenje s sadjem vam bo dalo mož in čez nekaj časa skoro ne boste več čutili utrujenosti, teže in zaspanosti po obedu. Vaš organizem bo pomlajen, pridobili pa bo-ste na svežosti kože in liniji vašega telesa.
Važno je, da jemo le zelo zrele sadje. Bolje je, da ga ne lupimo, saj vemo, da vsebujejo prav olupki največ vitaminov.
Ce niste sadja sami odtrgali, teniveč kupili, ga dobro operite, preden ga jeste, nato ga pa dobro zvečite.
Ce pa si lahko sadje sami odtr-žete. dvignite se iz postelje preden sonce razgreje sadje in pojejte kar tam svoj prvi obrok. Negi s sadjem boste tako dodali še nego zore, ki je pomembna za vaše zdravje. Predvsem se bodo dobro počutili tisti, ki so nervozne narave.
Ne smemo misliti, da je zdrav-
giiii
tr.jctno razvedrilo na našem dopu.iu — posebno če imamo smolo, da dan ali dva dežuje — nam bo kvačkanje. Napravimo si čipke za namizni prtiček in kvačkajmo tako, kot nam kaže podrobna slika
\7S7\7\7"u _A7W\ ,,
kkr w~A7^B
'^HÉN
. 2
ljenje s sadjem sredstvo za shuj-sanje. Sadje ima v sebi mnogo sladkorja in vode, ki delovanje našega organizma uredi, ne pa oslabi.
* :;i *
Bel marmor, ki je porumenel, pridobi zopet na svoji barvi, če ga odrgnemo z zmesjo soli, katero smo raztopili v kisu. Nato zbrišemo marmor s čisto vodo. Lahko tudi odrgnemo marmorno ploščo z krpo, namočeno v petroleju.
Surovo svilo peremo v mlačni mik niči in jo splakujemo v vodi, kateri dodamo malo boraksa. Na koncu pa jo samo za trenutek pomočimo še v vodi, kateri smo dodali malo sladkorja ali tudi špirita.
Umetna svila ne sme dolgo ležati v vodi; tudi vročine ne prenaša. N* smemo je torej prati v vroči vodi niti je sušiti na peči. Pri likanju moramo paziti, da likalnik ni prevroč. Vse stvari iz umetne svile bi morali večkrat splahniti v mlačni vodi, da dobe zopet zaželeni blesk.
Lahko si same napravimo tekočo brilantino za lase, če zmešamo po* litra čistega alkohola (95 st.), ki ga po okusu nadišavimo, z 400 gf mandljevega olja.
KUHINJA „„wi*
poletnih tlueh
Paradižnikova Juha
1 kg paradižnikov, 3 1 slanega kr», pa, 2 žlici masti, 3 žlice moke, P0’ korena, koreninico petršilja, pol te bule, 1/8 1 riža, 2 klinčka, list zel«-ne. Zmehčano potresi z moko, ma1* prepraži in zalij s paradižnikovo do ter vlij vse k paradižnikom. je še nekaj časa skupaj vrelo, Pr®1 tlači in precedi ter zakuhaj riž.
Sesekljani bifteki
Sesekljaj drobno 56 dkg! pljU#1*
zrr , pd po-zeIplle n»*
pečenke ali mehke govedine, ven pa tudi malo mozga in slan'1 kožice in žile že prej odstrani, tem naredi iz pol obribane bešamelj; hladnega zmešaj in . primešaj sesekano meso, malo tne5a,. dišave in limonine lupinice ter s°^ Potem deni na mokro desko, irt( enakomerno, potolci, da so 4 Pr* , dolgi in prav toliko široki zrez ^ povaljaj jih v nastrganem kruhu ^ v moki ter peci v razbeljeni mast' daj na mizo. Ako jih povaljaš v prideni pečenim košček presnega sla in malo juhe.
paprik®
1 1/2 kg dobro zrelih, pa še 1 ^ paradižnikov olupi in razreži
Paradižnikova solata s
še
dK«
leščke. 1/2 kg sveže, zelene, paprike na vročem štedilniku ^ ci In olupi; olupi tudi čebulo in kaj česna, vse razreži na kole5 ^ potresi s soljo in zabeli z olje*" kisom pa oprezno zmešaj.
Kako ravnamo z mlekom po molži
Zelo koristno je vedeti, kako ravnamo z mlekom po molži, kajti koliko mleka, posebno sedaj v poletnem času se nam lahko pokvari, a to dostikrat le iz naše nevednosti ali celo malomarnosti.
Po končani molži odnesemo mleko takoj iz hleva, da se ne nasrka smrdljivih plinov in ne naužije bakterij ter ga čimprej precedimo. Nesnaga, ki pride med molžo v mleko, mu zmanjšuje trpežnost in ga tudi kvalitetno poslabša.
Za precejanje rabimo cedilo raznih oblik. Važno je sito, ki mora biti gosto in če je le mogoče dvojno; med dvojno sito „damo čistilno vato ali £isto krpo, ki jo po vsaki uporabi Preperemo in prekuhamo; vato pa vržemo v ogenj.
Mleko je z ozirom na svojo sestavo izvrstna hrana za bakterije, ki se tlasti v toplem mleku množijo z ve. liko naglico. Pri toplini 20 do 25 st.
C. se živahno razvijajo mlečnokislin-(ke glivice, ki povzročajo zakisanje mleka. Da ohranimo mleko čim dalje Sladko in sveže, ga moramo takoj po Precejanju ohladiti. Posodo z mlekom postavimo v mrzlo vodo, ki jo večkrat menjamo, mleko pa tudi večkrat premešamo, da se enakomerno Ohlaja. Boljše in hitrejše se mleko ohlaja v mrzli tekoči vodi, mrzlem vodnjaku ali podzemeljski jami. Ohla-lemo mleko hranimo v hladnem prostoru, da se mu temperatura zopet oe zviša. Mraz zadržuje razvoj bak-lorij, kakor hitro pa se mleko ogreje, (o te zopet živahno množijo.
Ce oddajamo mleko v mlekarne al* strankam, ne smemo nikdar me-tati večernega in jutranjega mleka.
ga nismo prej dobro ohladili. Ce •anešamo namreč mrzlo večerno in toplo jutranje mleko, ima dobljena 'hešanica ravno primerno toplino za tivahen razvoj mlečnokislinskih gli. v>c, ki mleko hitro skisajo. Večja gospodarstva in mlekarne hladijo mleko s hladilniki in hladilnimi napravami.
Ako oddajamo mleko strankam ali v mlekarno, moramo paziti, da pride aeizpremenjeno na določeno mesto, to pa doseženo s snažnim pridobivanjem, hlajenjem in razpošiljanjem v primernih posodah iz počinjene pločevine, ki se dobro zapirajo. Za dalj ki Prevoz so pripravne posode, ki ima-’ io v notranjosti cev za led, da se hladi mleko tudi med prevažanjem. Č*3 se mleko preveč ne ubije, morajo hiti posode polne, prevažati pa se morajo na vozovih s peresi. Dovo. ’ien je tudi pridatek vodikovega Prekisa.
s Pasteriziranjem t. j. segrevanjem h"eka na določeno temperaturo pove-*amo prav tako trpežnost mleka, kei * tem uničimo škodljive bakterije, ttazlikujemo nizko in visoko pasteri-tacijo. Pri prvi segrejemo mleko na 83 ho 65 st. C. in ga držimo pri tej
temperaturi poi ure. Nato ga hitro ohladimo na 8 do 10 stopinj. Visoko pa ga pasteriziramo, če segrejemo mleko na 80 do 90 st. C. za 10 minut, nakar ga tudi naglo ohladimo. Tudi s kuhanjem mleko konserviramo Vendar pa pri kuhanju uničimo tudi vitamine. Zato je tudi za otroke mnogo boljše pasterizirano mleko. S pasterizacijo uničimo škodljive klice v mleku, vse druge snovi pa ostanejo neizpremenjene. Vedeti pa moramo, da ostanejo pri življenju trdoživi trosi, ki čakajo ugodnega trenutka za razvoj. Tudi pasterizirano mleko je treba ohladiti in ga hraniti na mrzlem.
V mlekarnah rabijo razne pasteri-zatorje, v gospodinjstvu pa si pomagamo s posodo, ki jo imamo pri roki. Mleko za otroke lahko pasterizl. ramo tako, da obesimo na kuhalnico v lonec vrele vode kanglico z mlekom, vse skupaj pokrijemo s snažno krpo ali pokrovko in pustimo toliko časa vreti, da dosežemo temperaturo 65 st. C. Nato posodo odmaknemo za 20 do 30 minut. Po preteku tega ča-sa pa postavimo kanglico v mrzlo vodo, da se mleko ohladi. Pred vsako uporabo segrejemo to mleko na primerno toplino. Tako pripravljeno mleko je prosto škodljivih klic, vse-Ouje pa še vitamine in vse druge snovi v naravnem sestavu.
Prav tako pasteriziramo tudi smelano, ki jo rabimo za izdelovanje pre. snega masla, ki pa jo moramo potem
rkisati z okisovalcem. Tolčene smetale pa ne smemo pasterizirati.
Mlekarska posoda ne sme biti železna ali rjava, lahko pa je lončena, •teklena, porcelanasta ali iz počinjene pločevine. Lesene so samo pinje 'n priprave za izdelovanje sira in masla, ker se les težko snaži. Vso mlekarsko posodje mora biti skrajno snažno. Po vsaki uporabi ga izplak-aemo najprej v mrzli vodi, nato umi. lemo v vroči raztopini sode ali apna, ponovno izplaknemo in posušimo s snažno krpo ali še bolje na soncu. Mlekarske posode ne smemo nikdar rabiti v druge svrhe.
Da ohranimo posodo res snažno in brez škodljivih klic, prekuhamo posodo večkrat v pepelnem lugu, leseno posodo pa umijemo z apnenim mlekom, posušimo na soncu in nato umijemo.
V mrzli vodi splakujemo posodo zato, da izperemo mlečno beljakovino, kj bi v vročini zakrknila in se nabrala na posodi. (V ceveh posne-malnika, na cedilu, v vratu kanglice itd.)	* * *
IVe pozabite na žilne shrambe
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Kako se ubranimo tega škodljivca? Skrbeti moramo za zračenje in preme-
tavanje žita, zlasti od prvih spomla danskih dni pa do konca meseca juli ja. Preden spravimo novo žito, moramo shrambo skrbno očistiti in razkužiti, kot sem to že poprej omenil. 1 činke v zrnih uničimo, če pustim-zrna 24 ur v suhi vročini 50 do stopinj; temperatura ne sme biti n kdar višja, da zrna ne izgube sposobnosti kalenja.
Drugi škodljivec v žitnih shrambah je žitni molj. Ta majhen metuljček, ki meri z razprostrtimi krili 5 mm, dolg pa je 1.5 cm^ ima prednji krilci svetlikajoče se beli, rjavočrno marmo-rirani, zadnji pa sta svetlikajoče se svetlosivi. Gosenice je rumenkaste barve s svetlo sivo glavo. V juniju leže metuljček na zrno po eno jajčece. Gosenica objeda zrno, dokler ne doraste. Vsak objedena zrna preprede med seboj. Zato najdemo v takih kaščah, kjer gospodari Žitni molj, vse polno zapredkov, z objedenimi zrni. Konec avgusta ali v začetku septembra gosenica doraste in se plazi med zrni in prede pri tem fine nitke, da je cel kup prepreden. Gosenice prezimijo v razpokah sten in tal ter se šele spomladi zabubijo. Cez 14 dni se pojavi metuljček. Obramba proti žitnemu molju je enostavna. Kupe žita večkrat premetavajmo, zapredke uničimo. Preko zime moramo pregledati razpoke v stenah in na tleh ter gosenice uničiti. Razkužitev shrambe belenje sten in zapiranje razpok mnogo pripomore k zatiranju tega Škodljivca!
Ako bomo skrbno pripravili naše kašče in pravilno ravnali z žitom čez leto, smo lahko brez skrbi, da se nam ne bo žito pokvarilo in da ga nam ne bodo uničili razni škodljivci!
SKIBIO ZA rRBZHO VinSKO POSODO
4!i zadostno skrbimo, da se naše vinske posode ohranijo zdrave in dobre? Koliko posode se pokvari zaradi nepravilnega ravnanja z njo; koliko sodov postane plesnivih in nerabnih, ker smo opustili žveplan je. Skoda, ki jo povzroča tako ravnanje z vinsko posodo, je zelo občutna.
Oglejmo si nekoliko, katere napake delamo v tem pogledu in kako je pravilno ravnati s posodo, da bo ostala dolgo zdrava in uporabna.
Predvsem moramo skrbeti, da prazni sodi ne postanejo plesnivi, zlasti v notranjosti. Najboljše in najcenejše sredstvo proti plesnivo-sti je žvepleni dim. V ta namen pustimo, da zgori v. določenih krajših ali daljših presledkih odmerjena količina žvepla v praznih sodih sredi zaprte kleti. Zažiganje žvepla v sodih preprečuje plesni-vost v notranjosti sodov; zažiganje žvepla sredi kleti pa preprečuje plesnivost na zunanji strani sodov.
Zadimljenje sodov z žveplom izvršiš iako-le: Čim si sod izpraznil, ga dobro operi s čisto mrzlo vodo. Peri sod toliko časa in premenjaj .vodo tolikokrat, dokler ne bo tekla iz njega čista voda. Ko si to dosegel, pusti sod toliko' časa odprt, da se nekoliko osuši. Manjšim sodom obrni veho, da se bo voda iz njih odcedila, v večjih sodih z vratci pa poberi na dnu nabrano vodo s suho cunjo. Ko se je sod dovolj osušil, ga obrni, da bo veha zopet na vrhu, zatakni ga s čepom, zaprt dobro morebitna vratca in zakadi ga z žveplom. V Ut namen vzemi na vsake tri hi prostornine soda en trakec žvepla na azbestu. Ko si določil koliko trakcev boš potreboval, zažgi vsak trakec posebej, obesi 0? na žico in spusti ga gorečega skozi veho v sod. Med gorenjem trakca v sodu zatakni veho z zamaškom. Ko je trakec zgorel, potegni ga iz soda, nadomesti ga z drugim in ponavljaj toliko časa da boš porabil vse trakce, ki si jih
Strniščna ajda
^ido sejejo naši kmetovalci na-adno po požetem žitu, strništu. j6*11», da žito zemljo zelo izrabi ^ žato moramo ajdi gnojiti, ako okorno, da bomo imeli dober pri-elek. s čim naj ji gnojimo?
ima od setve do žetve le a“to dobo na razpolago za napra-setnena, ker je v približno sto Posejana in že požeta. Umev-
Vo
Obeh
j , ie> da mora omenjenih 100 dni i2 brr) izrabiti in v tej dobi izčrpati *! 2ernl]e vse, kar rabi za tvorbo a7me in zrnja.
gu .ano je tudi, da mora hlevski br'Jk- Posebno ako ni dobro zrel, s„^i v zemlji daljšo dobo, preden
Ajda na polju med Gorjanskim in Ivanjigradom
>u "j™ p»* -m». ■>'> “? «i»*
hrano rastlinskim koreninam. sàr	ne more d3*-! niče-
^ ’ kajti takrat, ko bi bil tak gnoj Že oporabljiv, bi morala ajda Priključiti dobo svojega življenja. Seif, . ica gnojenja s hlevskim gno-io v 3e’ da nam ajda počasi zori in
Jpseni še zeleno ulovi jesensko ali celo mraz.
SeT Q hi moral vsak kmetovalec, ki stje a^° skrbno paziti, da je ne •?hi 119 sveži gnoj. Ako že hoče iil, nl gnojenje ajde umetnih gno-poSnoji izdatno z domačim “im gnojem oni rastlini, ki oči-
krat žitu. Temu moramo dobro pognojiti, da ostane y njivi še dovolj redilnih snovi za ajdo. Ako pa tega nismo storili, moramo gnojiti z u-metnimi gnojili, od katerih pridejo v poštev predvsem naslednja:
1.	Superfosfat s 15 do 17 odst. fosforne kisline, ki je v vodi zelo lahko raztopljiva, in ki je koreninicam ajde takoj na razpolago. Za vsakih lOOO.kv. m površine vzamemo 50 kg superfosfata.
2.	Kalijeve soli rabimo na 100 kv. m površine 10 kg.
3. Lahko potrosimo tudi 10 kg žve-plenokislega amoniaka. Dušik bi mogli dati tudi v obliki kalcijevega nitrata, vendar pa je žveplenokisli amoniak bolj na mestu, ker deluje enakomerno skozi daljšo dobo kot lahko raztopljiv kalcijev nitrat,
Vsa tri navedena umetna gnojila najboljše premešamo in jih podorje-mo vsaj nekaj dni prej, kot pa sejemo ajdo. Foderati moramo tudi, ako rabimo samo eno umetno gnojilo, recimo superfosfat, katerega priporočani vsem kmetovalcem, ki bodo sejali ajdo!
za žveplanje soda določil. Zvepla-nje na ta način je nekoliko zamudno, toda nujno potrebno; če namreč zažgemo več trakcev obenem, nastane tako velika vročina, da mnogo neizgorjenega žvepla izhlapi in se izloči v obliki žveplenih kristalov na doge. Ce potem v tak sod nalijemo vino, dobi rado skrajno neprijeten duh, podoben duhu po gnilih jajcih. Po žveplanju sod dobro zabijemo. Tako zabite in zažveplane sode hranimo najbolje v kleteh, kjer je primerna vlaga. Pri praznih sodih je potrebno, da to žveplanje ponovimo in sicer v določenih časovnih presledkih. Izkušnja je pokazala, da je najbolje zažveplati posodo vsakih šest ted nov. Da ne bi pozabili, kdaj je čas, da se prazna posoda zadimi, zabeležimo na sodu s kredo dan in mesec zadnjega žveplanja.
Marsikateri naši vinogradniki ne žveplajo prazne sode, ali pa posto pa jo s prazno posodo drugače. Nekateri jo oparijo in močno posušijo, hranijo jo potem v suhih prostorih, drugi jo zabijejo, ne da bi jo oprali. Pogrešno je oboje, prvem primeru se posoda preveč razsuši in pred vsalco uporabo je jiotrebno obroče nekoliko nabiti Zaradi neprestvanega nabijanja obročev, posoda leto za letom manj drži in dnesi se upognejo na znotraj. Večkrat se tudi zgodi, da obroči počijo in vino steče po tleh Onim pa, ki prazno posodo le dobro zabijajo, se pa dostikrat zgodi, da se prazna posoda skisa ali pa tudi zaplesni. Plesnivo posodo je težko popraviti.
Skrbeti moramo tudi za veho, da bo vedno lepo okrogla, ker samo lepo okrogle vehe se dajo brez cunje dobro zapreti. Da se vehe ne kvarijo, moramo skrbeti, da bodo sodi v kleti z dolgimi zamaški dobro zaprli. Največ veh se pokvari pri odpiranju sodov z dleto in železnimi klanfami. Če so zamaški dolgi, jih lahko dvignemo z roko ali lesenim kladivom. Ce smo pa za prrevoz prisiljeni rabiti kratke zamaške, jih dvignemo s posebno pripravo. Zelo praktični zamaški za prevoz so struženi iz desk, torej iz lesa. Pošlcodovane vehe po-vrtamo s posebnim svedrom ali pa zamenjamo dogo, v kateri je izvrtana veha.
Marsikje imajo zelo slabo navado, da navrtajo v sredo dna brez ; števila čepincev, kar zelo kvari sod-
VINSKE
BOLEZNI
(Nadaljevanje in konec)
Kakor smo že omenili, postanejo kanasta ali birsasta tista vina, ki imajo izpod 11 stopinj alkohola. Iz tega sledi, da se £a bolezen loteva samo lažjih vin, dočim težja vina postanejo cikava.
Vinsko bolezen ali birso povzroča posebna drobna bakterija enok-sidaza. Na površju vina dela sme-i tani podobno belo prevleko in razkraja alkohol in druge snovi ter jih pretvarja v vodo in galunovo kislino. Pri svojem razvoju in razkroju alkohola v druge spojine potrebuje kisik, ki ga črpa iz zraka. Zato se razvija in povzroča bolezen kana v vinih, ki niso v polnih sodih. Iz tega sledi ,da zračni prostor v sodu, ki je napolnjen s kisikom in vodikom, daje možnost razvoja ter bakterij.
Kan je v začetku prvega stadija lahko ustaviti. Pri tem uporabljamo lijak s tako dolgo cevjo, da sega v vino. To pa zato, da pri dolivanju glivice kana, v prevleki r.e zmešamo z vinom, temveč da ostanejo na površju. S. pomočjo tega lijaka počasi in previdno sod, v katerem se je pojavil kan, nalivamo z zdravim vinom. Tako dolijemo sod do vrha, in ne zmešamo prevleke z vinom. Da se prevleka n- prime dog in se vzdigne na površje, potrkamo nalahkp med dolivanjem večkrat s kladivom po sodu okoli vehe. To ponavljamo tako dolgo, dokler ne splava prevleka do vehe in se začne z vinom razlivati iz soda ter te tako odstranjuje. Pri tem nam ne sme biti žal, če izgubimo kak liter vina.
Ko smo ves kan odstranili, dopolnimo sod do vrha in ga dobro za-; bijemo, da ni v sodu nobenega zračnega prostora, ki bi povzročal razvoj te bakterije. V ta namen namočimo veho v vinu, da se sod po-; polnoma zapre. Dolivanje sodov moramo opraviti vsak teden, najkasneje pa vsakih štirinajst dni.
Najbolj gotovo sredstvo za pre-prečenje kana so vedno polni sodi. Zato bp vsak vinogradnik takoj, ko mosti povrejo, sode dolil in jih bo potem redno dolival.
Vina, ki so postala že močno kanasta in so zaradi tega zelo oslabela, zažveplamo s kalijevim me-tabisulfitom, ki ga vzamemo 6 do 10 gr na hektoliter. Cez 5 ali 6 dni sod dolijemo in kan odstranimo» kakor smo zgoraj omenili. Tako vino, ki je močno oslabelo, pomešamo z drugim zdravim, po možnosti bolj kislim vinom in ga daJ mo v potrošnjo. Večje količine ne smemo nameniti potrošnji, ker bi vino postalo ponovno kanasto, preden bi ga porabili. Zato ga prej pretočimo v malo posodo, ki se hitro izprazni. Razvoj glivice kana preprečimo tudi z žveplanjem zračnega prostora. Pri žveplanju se raz-' vija žveplov vodik, ki prepreči vsak razvoj kakršnih koli bakterij.
Vino, bi je zaradi malomarnosti kletarja postalo močno kanasto, to se pravi, da je glivica že ves alkohol in druge snovi razkrojila, ni za nobeno uporabo. Ni za žganje-; kuho ne za kis, ker se ne more V njem razvijati niti ocetna kislina, Sod, v katerem je bilo kanasto vino, moramo temeljito izpariti in oviniti, ravno tako, kot je bil0 govora pri zdravl-jenju posode pri ocetni kislini, preden damo v njega zdravo vino. Šele potem ga lahko uporabimo.
Te bolezni, ki jo zaradi nepoučenosti in nepravilnega ravnanja cesto srečamo pri vinogradnikih, se bomo rešili s tem, da bomo imeli vino vedno v polnih sodih, t. j., da bomo sode redno vsak teden dolivali.
Vinogradniki skrbite, da bodo va-» ša vina zdrava. To boste dosegli, če boste vino čim manj izpostavlja--li dotiki z zrakom. Dostop zraka do vina povzroča razvoj marsikatere vinske bolezni.
Gori« Tcce*
Habjan Vlado :
I
(Odlomek iz cikla:
LJUDJE V ZNOJIL AH.)

Mali železni zvon je pojemajoče in neenakomerno brnel nad znojil-skimi in ravnanskimi hmeljišči, ki sp se rahlo kazala izza notranjega Somraka in megel leno izgubljajol čih se v zraku. F!o dolini je rezko zatulila lokomotiva in hupaje odr-'drala z vozovi ob Savinji proti mestu.
Završnik je hodil bos po dvorišču in budil fante naj vstanejo. Nejevoljen je pograbil polno pest peska in ga zalučal v planke kozolca, ker se mu Francelj ni hotel oglasiti. Nerazločen mrmrajoč govor mu je povedal, da se je zbudil in da se bo kmalu pokazal iz sena v katerega se je zaril pred kakšnima dvema urama, ko je prišel s fanti od potepanja. Fred hlevni-tni vrati je Završnik vtaknil rosni nogi v stare škornje, ki jim je že davno odrezal golenici. Stopil je v hlev in nato na pot, da vrže živini sena; Mimi grede pa je z nogo podrezal v Drejčeve in Ivanove podplate, ki so moleli izpod odej. Renče je zabrundal: «Ali bo kaj ali nič? Zvečer se ne spravite spat, zjutraj pa ne vstanete!».
Pretegovaje so lezli fantje s poda in kozolca, si pobirali nevšečne bilke sena iz las in izza srajce. «Dajmo, dajmo!» je priganjal stari in hitel vleči iz ropotarnice briz-galnico za hmelj ter naročal fantom: «Andrejc napreži Bistro in pojdi na postajo po premog da bo mo imeli s čim sušiti hmelj; ko se vrneš pa pojdi po obirovke v Cem-šenik, Francelj in Ivan vi dva bo. sta Pa v hmelj šla. Spet ga bo treba obrizgati, rja in peronospora se ga na novo prijemljeta; če ga sedaj ko zori zanemarimo, bo imel slabo ceno».
Najmlajši Ivan je nosil y veliki sod z odbitim dnom na zgornji strani vodo ter pripravljal bakreno apno in galico za brizganje hmelja. Francelj in stari sta se ukvarjala z brizgalnico, jo s sodom vred naložila m voz, vpregla kobilo, ki so ji radi starosti rekli kar Stara ter pognala skozi vas.
Po razriti, mehki vaški cesti, iz katere so raztreseno štrleli okrogli vodni kamni podobni ovčjim glavam je sunkoma sem ter tja poskakoval lahek voz. Brizgalna mešanica v sodu na vozu je zdaj pa zdaj pljusknila preko robov po I-vanu, ki je sedel na skončnici voza ter metal kamne na domačega psa Sultana, ki je tekel za vozom.
Pred zadrugo na drugem koncu vasi je stala gruča, po večini ženske in čakala da odpro. Završnik je pridržal kobilo za uzdo in vprašal kaj, da čakajo. «Kaj ne veš, da se dobi na hmelj akontacija in tudi boni?» mu odvrne bližnji. «Ta pa ni slaba», meni Završnik in požene Staro sam sebi govoreč: «Denar bom rabil za obirovce, brez bonov pa tudi nič ne dobiš».
Na gmajni med samimi hmeljišči so tudi drugi razkladali briz-galnice in hiteli, da še zadnjič oškrope živozelene rosne kobule, ki so se v jutranjem soncu zlatile na visokih hmeljevkah. Ivan je pognal konja, Francelj motor briz-galnice, naravnal cev in že je udarila iz nje gosta prašina zelenosive megle, ovila in škropila sadež za sadežem. Kovinska barva je sedala po svežem zelenju, konju in njiju. Stari je še naročal, da naj dobro oškropita vrhove. Fanta ga nista več slišala. Ropotanje stroja in pršeče udarjanje iz cevi jima je sedalo na ušesa, da sta ga preslišala in se izgubljala v dolgih rižah hmeljevega nasada. Na hitro ga je stari znova ocenil in sam pri sebi računal, koliko mu bo letos vrgla rožica ter zavil nazaj v vas- pred zadrugo.
Tam se je začelo. Denar in bone so še skoro vsi dobili. Zenske so hitele druga drugi razlagati, kaj bodo kupile in pritiskale na vrata zadružne prodajalne, ki so bila praozka, da bi lahko vsa gruča naenkrat stopila skozi nje. Završnik je Že stopil v pisarno, po-yedal koliko bo imel hmelja, vzel denar in bone ter pristopil k možem, ki so zunai ugibali, če bo trgovec Strle hotel dati sušilnico, ki je največja v so-
seski. «Cela zadruga bi lahko v njej sušila», je menil Tratar.
«Saj je član zadruge, bo vendar pustil», reče Završnik.
«Pri Strletu nikoli ne veš koliko je ura», je dejal Tratar in se obrnil k Zalarjevemu Franclju, ki je bil predsednik zadruge».
«Ti pojdi k njemu in se pogovori ž njim». «Ne bo treba», pravi Francelj saj gre po zavrtih k nam Strle; najbrže je namenjen po bon in denar za obirovce».
«Bo vreme?» pozdravi Strle.
«Kaže, da bo», mu odvrnejo nekateri.
«Greš tudi ti po denar?» ga vpraša Tratar.
«Grem», pravi Strle. «Govore, da bo ves nakup prevzela zadruga in da se dobi tudi denar v naprej. Vidiš tako se časi obračajo. Včasih sem jaz posojal denar, sedaj ga pa sam iščem».
«No, no, tako hudo pri tebi še res ni! Nas poglej, nas, ki imamo samo koče, eno ali dve njivi pa ne tarnamo toliko», se vmeša Zalar. «Kupil si že marsikaj, popravil in dvignil hi-šo Suhega denarja res nimaš, a čez teden, dva boš dobil za hmelj skoraj toliko kot mi vsi».
«Saj imam tudi na j večji davek v vasi; tega bom moral tudi sam plačati. Nihče mj pri tem ne bo pomagal! Nič ne rečem, če bi se kaj zaslužilo kot včasih. Trgovine In gostilne nimam več, hmelj bo pa tudi zadruga pokupila».
«Se bog, da je tako», se oglašajo nekateri. «Včasih, ko si že tlačil hmelj v bale še nisi vedel prave cene; zdaj pa ti denar že na račun ponujajo in naprej povedo ceno».
«No veš kaj Strle», se oglasi Završnik», tega si ne želim več, da
V ponedeljek 18. julija je Damir Feigel obhajal sedemdeset letnico svojega rojstva in z njim jo je obhajal ves slovenski narod, kajti njegovo kulturno snovanje je bilo velikega pomena za življenje tega ljudstva, prav posebno pa še za slovenski živelj na Primorskem in zlasti v obdobju med obema vojnama. Ob njegovi šestdesetletnici mu je Goriška Matica, ki je v desetletjih fašistične strahovlade gojila lepo, izčiščeno slovensko besedo med tukajšnjim ljudstvom, priredila tiho, domače, skromno slavje, na katerem je bilo morda zanj tudi «pol litra vipavca», ker se žal tedaj te obletnice ni mogel vidno spomniti tukajšnji človek. Toda njegova knjiga, ki jo je ob tisti priliki na svetlo dala Goriška Matica z lepim in prisrčnim uvodom Andreja Budala, ga je ponovno prikazala ljudstvu in naši ljudje so ga proslavili tiho v svojih srcih in se živo zavedali občestva med Slovenci, lepote in blngoglasnosti slovenskega jezika in znova dobili novega poguma za nadaljnje vztrajanje in upiranje.
Damir Feigel se je rodil v
bi ti prodajal hmelj po dva kovača ali pa še ceneje: Saj veš kako je bilo včasih, ko so si Goldschmid Preinfalk in drugi nemški Židi redili trebuhe na naše račune. Tistega krmežljavozvitega Preinfalka si še ti vodil okoli in jaz norec sem vama prodal prvovrsten hmelj po dva dinarja za kilo, namesto, da bi vaju spodil, hmelj pa stresel v Bolsko. C e bi ga vsaj za stelje lahko porabil doma, vama ga ne bi dal».
«To ne veš, da je bila takrat kriza in da tudi jaz nisem dosti zaslužil», miri Strle razgretega Završnika. .«Za vas je bilo lahko, vi niste prevzeli nobenega rizika. Jaz pa sem stavil vse na kocko».
«In si tudi postavil sušilnico kot je nima nihče v dolini», se vmeša Tratar. «Iz nič ti gotovo ni zrastla. Meni nj dosedaj zrastlo še nič razen otrok; pa še za te sva se pošteno pretegovala z ženo».
Zenske so nosile razno blago iz zadruge in druga Za drugo hitele na domove. Moški so se zganili iz kroga da pogledajo domov, kaj se nakupile; nekateri pa so šli tudi Eamj kupovat.
Strle se je že nameril, da stopi v trgovino, ko ga Francelj vpraša, če bi dal sušilnice zadrugi.
«Kako misliš?» ga Strle začudeno pogleda, «kdaj bom pa svojega posušil».
«Napolnili bomo vse lese na vaši in Slatnarjev! sušilnici in tako prav lahko posušili ves hmelj, ne da bi na drugih slabih sušilnicah tratili čas in drago kurjavo».
«Ta je Pa dobra. Ni dovolj, da je zadruga prevzela žago, sedaj hočete še sušilnico. Jaz pa -naj gledam, kako mi rjavi hmelj na prek-Ijah in prosim okrog, kdaj bom
lahko sušil na svoji sušilnici. Iz te moke zaenkrat.ne bo kruha», se je odrezal in jo mahnil po bone.
«Sem kar vedel», de Tratar Zalarju. «Mož hoče zaslužiti, češ kočarji bodo sušili pri meni, mi drago plačali in zato še napol zastonj pokosili otavo v Znojilskih rebrih».
«Brez skrbi», se poblisne v Fran-celjnovih očeh», še imamo čas. Popravili bomo Završnikovo in našo sušilnico in ves hmelj v Znojilah posušili tudi brez Strleta».
Završnik je spet budil fante in jih podil na hmeljišča, čeprav se stari Cestnik še nj oglasil s svojo jutranjico. Bila je še trdna noč, le rahla sinjina, ki se je ločila od temnega robu Osolnika in Goznice, je dala slutiti, da se bo kmalu zdanilo. Tudi lastovke, kj so gnezdile »v hlevu so vedno glasneje cvrčale.
«Dajmo, dajmo, Franc, obirov-kam je treba na vzdigniti hmelj ev-ke», je vedno glasneje brundal bosi Završnik po dvorišču.
«Mačka (priprava za vzdigova-nje hmeljevk) sem ti že pripravil», je rekel sinu, ko se je ta zehaje pri-majal s poda. Rekel ni nobene, pač pa venomer zehal, odsotno naložil mačka, ki je slonel pri hlevu na rame in napol dremaje odšel na hmeljišče.
Završnik še ni vrgel sena živini, ko je oživelo po vseh dvoriščih. Obirovke so se pripravljale da gredo obirat hmelj. Ni se še zdanilo, ko so bile že vse na njivah, privezovale cajne in košare ter tipale za hmeljskimi kobuljami.
Završnik je bil že za njimi. Učil jih je obiranja s peclji, da se ne bodo suhe kobule hmelja sesipale pri tlačenju v bale. To leto je imel skoraj same nove obirovke, ki še
10'DIUTi! ra« I
frGfiGmtiGfrGtlGtmih
Idriji 18. julija 1870. Obiskoval je goriško klasično gimnazijo in leta 1900 maturiral. Študiral je pozneje pravo, toda zaradi slabih gmotnih razmer je moral o-pustiti študij. Sodelovati je začel pri urejevanju knjig in listov, ki jih je izdajal Andrej Gabršček. Zamikalo ga je opazovanje komične plati življenja, ki se ne dà vtesniti v neke suhoparne paragrafe. Pisal je humoristične črtice in novele v Gabrščkovi Soči, v Ježu, Osi, Kurentu, Domačem prijatelju, Edinosti, Goriški straži, Mladiki, Našem glasu in še marsikje je kaka njegova črtica. Vsestransko se je zanimal za javno življenje in med prvo svetovno vojno je pomagal pri pomožnih akcijah za naše ljudi, ki so morali zapustiti svoje redne domove. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v svojo Gorico in je sodeloval pri gospodarskem in kulturnem življenju svoje dežele, ki ji je ostal vseskozi zvest in ki je ni hotel zapustiti v njeni nesreči. Miren je bil in hladnokrven, nikoli ga ni nič preplašilo, ne preiskave ne oviranje dela po italijanskih oblasteh ne delo, ki ga je vedno več prihajalo na njegova ramena v onih časih, ko so tov. Franceta Bevka obsodili, ker so mu očitali, da je malo cenil, preziral in smešil italijanske vojaške u-redbe v nekem šaljivem članku iz vojaškega življenja v «Čuku na paVci», ko so ga pozneje odgnali na otoke in ko je leta 1943 odšel v partizane. Damir Feigel in France Bevk sta bila dva močna stebra Goriške Matice in brez njiju bi bila kakovost njenih knjig na kaj borni stopnji. Vedno in povsod je s smehom in šalo šel prreko takih raznih težkih nevšečnosti, ki jih je prizadevala fašistična italijanska oblast Goriški Matici. Bo že kako šlo, si je mislil in je neumorno nadaljeval svoje delo. Tudi ko so zaprli marsikaterega sodelavca na
—   ■	—^—-il -
j
deželi in je s tem postajalo raz-, pečevanje knjig vedno težje, ni obupal, ampak je vztrajno skrbel, da gre knjiga med ljudi.
Spominjam se ga, kako se je do solz smejal, ko mi je pripovedoval, da so prišli k njemu funkcionarji finančne oblasti in iskali pri njem nekega čarovnika brez dovoljenja, «lo stregone senza la licenza)). Pomislite ljudje na zmelo v. njihovih glavah, ko so hoteli izslediti strahoviti zločin, da nekdo opravlja posel čarovnika brez oblastvenega o-brlnega dovoljenja, za katerega bi bil moral seveda plačati pristojbino, koleke, vpisnino za vpis v seznam prostih poklicev, pristojbino za overovitev najrazličnejših podpisov in listin, morda tudi pristojbino in kolekovino za izstavljenje in overovitev zdravniškega spiičcvala, da mož nima ploščatih nog, kar bi utegnilo vplivati na njegove možganske sposobnosti in kaj jaz vem kaj še vse. Joj, kakšna topoglavost in obenem kakšna zahbrtna zloba oblasti, ki so kar prežale kako bi oglobili Goriško Matico, pri kateri se skriva neki tak ča-rovnik, kot da bi bilo samo po sebi razumljivo, da v 20. stoletju opravljajo svoje posle oblastveno priznani čarovniki! No, in kaj je bilo? V tistem času je izšla njegova knjiga «Čarovnik brez dovoljenja», katero je založba javila oblastem in seveda pri tem morala po italijansko povedati ta naslov. In od tod ta velika skrb finančnodavčnih oblasti.
Prav od srca so se nasmejali naši ljudje, ko so brali napete dogodivščine «Faraona v fraku», egipčanske mumije, ki se je po dolgih tisočletjih prebudila iž svojega sna v muzeju nekega slovenskega mesta, ker se je ravnala po verskem sporočilu svoje vere in ko ga je oblast zaprla, češ da je on cigan Hudorovič. Služkinja iz goriške dežele, ki je služila v Egiptu, pa je poslala
niso bile vajene tega posla.
Prsti obirovk so hiteli med hme-Ijevimi listi za kobulami, jih trga. li in tudi smukali, če so bile lepe vejice brez lističev. Rosnih rok se je oprijemal prah in razjedal prste; toda ne dolgo! Ze je oblilo gmajno sonce in rosa na hmeljevkah se je hitro posušila. Rumeni prah lupu-lon se je jel svaljkati in nabirati po prstih obirovk.
Ko se znojilske gospodinje prinesle zajtrk na njivo, so imele že vse obirovke polne vreče hmelja in ga hitele merit. Završnik je me-ril, obračal mernik in se jezil na nje, da preveč smukajo. Zenske so So se hihitale, srebale prežgano juho, gledale Po stran; na France-Ijna k' je navzdigoval nove rantè. Znova so pristopile k lesenim križem, na katerih so slonele preklje polne košatih hmelj evih češarkov, ki so šeleste padali v košare.
Slatnar, ki je že peljal prvi voz nabranega hmelja domov v sušilnico, se je ustavil pri Završniku rekoč: «Kako se kaj nabira»?
«Izgleda, da ne bo preslaba! Kar hitro so nabrale tele škafe, samo smukajo mj preveč». *
«Tudi pri meni ni bolje. No, pa se bodo že naučile», pravi Slatnar in požene konja. «Samo pazi, da ti obirovke ne zmešajo fantov. Letos imaš kar čedne dekliče...».
«Ne bo sile». se nasmeji Završnik in že vpije za obirovka- . mi, naj čisteje obirajo in, če jim pade kaj na tla, pa naj tudi poberejo!»
Iz vseh sušilnic se je že valil gost dim in lese so se škrtajoče obračale.
Stide se je čudil kaj o to, da ga nihče ne pride prosit za sušenje, tudi on je sušil, toda to leto le zase.. Težkih nog se je podal na pod in se zastrmel v velik kup sušenega hmelja. Pograbil ga je polno perisce in preizkušal, če ima dovolj masten prah. «Leo hmelj imamo,» si je dejal, «kakor včasih; le časi so drugačni...».
Močan -vonj hmeljeve grenkobe je vel po dolini in se zlival skupaj s pesmijo obirovk, ki so se hiteč skušale, katera bo nabrala več mernikov...
svoji prijateljici, ki je bila zaposlena pri jMlicijskem komisarju, kateri je iskal tatu te mumije, ki je meni nič tebi nič izginila iz muzeja, na njeno prošnjo novo mumijo, ki jo je kupila nekje v Egiptu, kot bi se take mutnije lahko kupovale na drobno ali na debelo prav tako kot špargelj-ni na goriškem trgu, ko je njihov čas.
Napisal je 15 knjig in nešteto črtic in podlistkov, iz domačih tal raste njegova proza in domače prilike mu dajejo pobudo. Z veseljem se spominja dijaških let u svoji knjigi «Ob obratu stoletja». Začetek njegovega književnega dela je v njegovi knjigi pol litra vipavca. Pozneje je zašel na polje fantastičnih izumov in duhovitih fantastičriih domislic iz področja moderne znanosti: «Na skrivnostnih tleh», «Faraon v fraku», «Kolumb», «Čarovnik brez dovoljenja», «Čudežno oko», «Okoli sveta Ì18», «Supervitalin». Domačim malenkostno smešnim zadevam in formalističnemu pojmovanju teh zadev ter smešnim navadicam domačih ljudi, njihovemu malenkostnemu ocenjevanju in poveli’’ čevanju manj važnih dogodkov, ne da bi zagrabili jedro, so po-svečene knjige «Bacili in bacil-ke» «Tik za fronto», «Po strani klobuk», «Domače živali», «Pasja dlaka» in «Ob obratu stoletja». Mnogo kdaj pa gre Feiglu le za pristen, zdrav humor, ki na) vzbudi pri ljudeh smeh.
Mnogo je naredil Feigel z* svoje ljudstvo in tudi med vojno je vedel, kje je njegovo mesto! med svojimi ljudmi, s katerimi fé bil isto kot oni sami; v narodno osvobodilnem pokretu se je zopel znašel, ker ga je tja gnala nje' gora zavest, da jih ne sme zapjp siiti kot jih tudi prej nikoli ,l* zapustil.
Blagoslovljen Damir Feigel z<* tvoje uspešno delo, za tvoj trud’ za tvojo lepo in čisto besedo, 2“ vso uteho, ki si jo nudil svoji1*1 ljudem s svojim izrazitim hum°1‘' jem. Naša beseda se je razviféj v najtežjih časih in je zmaoa^.!
K temu si mnogo mnogo dopP nesel tudi nesel tudi ti.
J, »•
Zadnja premiera SNG v sezoni 1948-49	|
CmVIo Qaltlonis 1
MIRANDOLINA
Komedija v Ital'ji pred Goldonijem je bila komedija improviziranja (commedia dell’arte). Predpisan je bil potek dogajanja, predpisani so bili liki, ki pa so jih morali igralci postaviti na oder v že dognanih maskah, v dognanem ve. đenju in v dognani tipizaciji. Predpisana je bila vsebina dvogovorov in razgovorov, besedil satno pa so zlaga); igralci sproti, ne da bi se bili prej pripravili na Podlagi že napisanega teksta. Seveda je bilo odvisno od spretnosti igralcev, da so znali na novo domislico soigralca odgovoriti tudi oni z novo duhovito domislico. To je spravilo gledališče na precej nizko stopnjo, šale so bile zelo poceni in vsa igra je šla za tem, da ustreže zahtevam ne preveč zahtevnega občinstva, ki je hotelo le zabavo. Iz dobrih komedij prejšnjih časov so nastale harlekinade, kot pravimo danes takemu burkastemu načinu igre in ki se tako imenujejo po Harlekinu, stalni liguri v takih komedijah, nastale so torej pretirano groteskne, robate, skozi in skozi samo burkaste gledališke igre. Gol don. je sprevidel, da tako ne more iti dalje in da mora stopiti na mesto takih rfe-slanih šal in na mesto od igralcev izmišljenih dvogovorov invencija umetniške osebnosti in soustvarjanje gledaliških umetnikov. Zlaga li je začel komedije, k; s. jih igralo družbe dovzetnejše za resen Študij in za boljšo stvarnost gleda, liške umetnosti. Toda nov način igre je zadel na odpor pri nekate-rib sodobnikih in Goldoni se je moral trdo boriti proti teh ljudeh, pa je končno le uspel, ker je uspeh ležal tudi v stvari sami. Bi-Biro je opazoval življenje ter mnogovrstnost tipov in vsakdanjih dogodkov v pestrem vrvežu beneškega življenja. U dogodkov jn ljudi, ki jih je spravil na svoj oder, Goldoni ne dela življenjskih problemov, dasi se v teh delih jasno'in resnično zrcali le življenje samo. Goldoni je prenesel na oder ljudi take kot so, podčrtal je le to ali ono značilnejšo potezo tega ali one-Sa značaja. Njegovi liki sp živi in P.ristni. Spretno je povezoval medsebojne odnose najrazličnejših lju 'ti od preprostega človeka iz nižjih slojev, ki pa ima pri njem tudi svojo človeško miselnost in čustveno nastrojenje in pa resnično pri-r°dnejšo impulzivnost, tako da nporablja tudi krepkejše izraze, Pa do meščana jn plemiča z njiho-vimi domišljenim; prednostmi in okorelostmi. Smeh vzbujajo ti Ijud-s svojim načinom izražanja, s svojimi hotenji, ki niso v skladu z njihovim; zmožnostmi in sposobnostmi, z nesporazumi, ki izvirajo j?- subjektivnosti človeka. V ljudeh •e zmes dobrote in malenkostnosti nkgovih osebnih prepričanj, ki bi morala biti seveda po mnenju Vsakega posameznika občeveljav-hn- Zato veje še danes iz Gol-
donijevih komedij taka svežost in resničnost. Njegova umetnost je prežeta z življenjskostjo. Zato se je vzdržala 200 let tudi njegova «Mirandolina», ker človek čuti, da bi se nekaj podobnega lahko tudi danes dogodilo v spremenjeni zunanji obliki.
Goldoni je videl, da plemiški stan propada, da nima več onega vpliva na življenje kot v prejšnjih časih, čeprav so že vedno plemiči odločali o javnem življenju, življenje mu je to pokazalo. Tako vidimo tudi v «Mirandolir.i» viteza Ripafratto, k; je le gromovit in nič drugega, obubožanega markiza Forlimpopolija, ki skuša na vse pretege prikazati še nekaj plemiškega dostojanstva, kar se mu pa ne posreči, ker ni več nobene podlage za to, ne denarja ne umskih sposobnosti ne življenje izpolnjujoče in smiselne zaposlitve, grofa Albafiorito, ki je le še samo uglajen mlad človek. Pri Fqrlimpopo-liju vpliva dokaj komično nasprotje med lastnim prikazovanjem, da je on vendar neka vzvišena oseba in njegovim primoranim stiska-štvom in iskanjem majhnih denarnih zneskov.
Režiser Jože Babič je dal komediji v smislu zahtev, ki izvirajo iz te komedije živahen, lahkoten potek in je izdelal komiko prizorov s podčrtavanjem raznih takih nasprotij, kot sem jih prej omenil, tako da so zadobila nekatera lica
Ze pred 50 leti, ko je tedanji svet proslavljal stoletnico rojstva Puški, na, so se namenili ruski jezikoslovci, da izdajo , slovar Puškinovega jezika.
s ; ‘ Hi *' "	‘
tem' delom pa so začeli šele po Oktobrski revoluciji in bo izšel v najkrajšem času. Ta slovar bo pripomogel k spoznavanju pesnikovega ustvarjanja in pa k preučevanju ruskega jezika.
—O—
Dvanajst let po drugi stoletnici smrti Antona Stradivarja proslavlja Cremona 3. stoletnico njegovega rojstva. 10. julija so zaprli razstavo instrumentov, na katero so pripustili vsega skupaj 274 glasbil, priglašenih je pa bilo 317. Ta glasbila so italijanskega, švicarskega, angleškega, francoskega, nemškega in argentinskega izvora.
—O—
Beograjska opera je v dogovoru z organizacijo ljudske mladine poverila svojemu mlademu umetniškemu kadru z namenom, da bi omogočila pravilen in čim hitrejši razvoj syojim mladim članom, precej težko nalogo, da izvede ta naraščaj s svojimi lastnimi silami celo operno predstavo in sicer Donizettijev «Ljubavni napoj». Mladinci beograjske opere so vložili mnogo ljubezni in truda v izvedbo svoje prve operne predstave.
lik karikature, ki Pa je bila tu pa tam nekoliko pretirana z nepotrebnim; kretnjami ali načinom govora. Dejanje se je živahno razvijalo in igra med igralci je bila uravnovešena.
Vlogo Mirandoline je Igrala Ema Starčeva. Mirandolina je stvarna, preračunljiva in s; prav nič ne ustvarja ali domišlja. Ona ve, kaj je in kje mora ostati, da se bo njeno življenje tako razvijalo, kot bo ustrezalo njenemu značaju in stanu v katerem je zrastla in kjer se počuti na trdnih tleh tiste resničnosti, ki je je ona navajena in kjer bo lahko uspevala in se dobro počutila, ker le tam bo ona obvladovala položaj. Zdrava je, polna ž v-Ijenjskosti, živahna, privlačna. Rada se poigra z neumnimi moškimi, ki se zatelebajo vanjo, ne da bi pr; tem sploh pomislili na brez-miselnost svojega počenjanja. Mirandolina jih drži v pravi razdalji od sebe, ker čuti, da jih ne sme preveč prizadeti. Je Pa tudi kljubovalna in hoče omrežit; Ripafratto samo zarad; tega, ker je pokazal, da je ženskomrzee. Goldoni jo je opisal tako, da je občinstvo na njeni strani. Ema Starčeva je vešče izdelala ta Uk v tem smislu. Bila je naravno zvijačna in ta zvijačnost je bila v skladu z ostalimi potezam; značaja njenega lika.
Stane Raztresen je podal Ripafratto, ženske mrzečega robateža. On mrzi ženske samo zato, ker hoče biti svoboden, kar je že neka domišljavost. To je nekak lutkovni tip brez drugih primesi človeških lastnosti. No, jn pod vplivom Mi-randolininih zvijačnih omreževanj se še on zateleba v njo. Stane Raztresen je podal to vlogo z močnim hrupnim nastopanjem in z roba-tirn dvorjenjem zaželjeni, lepotici. Umirjenejša igra bi ne bila na mestu.
O markizu Forlimpopoliju sem mimogrede že podal nekaj potez njegovega značaja in njegovega tipa. Z vso silo hoče pokazati, da nekaj velja in da bo njegova veljava lahko nudila Mirandolini življenjsko zaslombo. Vsakdo pa lahko vidi, da to ne more biti. V
m im-
V
JLr

Prizor iz Goldonijeve komedije Mirandoline
njegovih prizadevanjih prikazati propadlo, neobstoječe dostojanstvo in v tej njegovi zaljubljenosti t*či komika njegovega lika. Tako ga ja Modest Sancin preštudiral in ga tako tud; postavil pred nas. Izredno dober je bil v svoji mimiki.
Grof Albafiorita, je lep mlad človek z uglajenim; manirami. Vsega ima dovolj in zato je lahko razsipen. Zaljubljen je seveda v Mirandolino. In to je vse, kar se o tem liku da povedati. Silvij Kobal je lepo, uglajeno in lahkotno podal ta lik in nas je o vsem tem, kar smo o tej figuri rekli s svojo igro prepričal.
Prav posrečeni sta bil; Vera Remčeva in Tea Starčeva v vlogah igralk Hortenzije in Dejanire, ki si rade privoščita komedijo tudi v življenju. Vera Kemčeva je podala izkušenejšo Hoytenzijo, Tea Starčeva pa manj izkušeno Deja-niro. Ce že igrata na odru dostojanstvene grofice, si zaželita biti dostojanstveni tudi mimogrede v življenju, da jima bo življenje vsaj za trenutek lažje morda pa tud; nekaj pridobita. T; dve vlogi sta bilj zelo lepo sveži.
Belizar Sancin je bil dober glavni natakar gostinskega obrata Fabrizio in prepričljiv zaljubljenec.
Vitezov sluga Božo Podkrajšek je s kretnjami, obnašanjem in govorom izdelal komično plat svojega lika, kot je bil pisateljev namen.
Tudi grofov sluga Julija Guština je bil na mestu.
Scenerija Jožeta Cesarja je bila stilna, lahka in lepa. Čutilo se je, da jo je inscenator pripravil v duhu komedije in časa, v kate.-i se komedija dogaja.
Lepi, pestri, barvno skladni in v slogu časa so bil; tudi kostimi, tako da so se lepo skladali z vsem okoljem.
Težko nalogo si je zastavilo gledališče ob koncu svoje sezone. Bilo je čutiti, da so bili igralci morda zaradi ugodnega občutka, da bodo lahko izpregli in si privoščil; prepotrebni oddih, skoroda preveč razigrani in da jih je komičnost situacij kar povlekla za sabo. Prav pa je bilo, da je gledališče po prejšnjih načelno in življenjsko poglobljenih in zato težjih komadih izbralo za konec svoje sezone f vedro, zabavno in duhovito delo. Premiera je pri občinstvu, ki je napolnilo dvorano, dosegi- popoln uspeh. Letos smo opazili, da je občinstvo pokazalo veliko razumevanje za gledališke igre in da se je vsakokrat znalo vživeti v dogajanja na odru in da je pokazalo veliko razumevanje za vse probleme, ki so jih igre vsebovale, t—O—
S premiero Goldonijeve «Mirandoline» v četrtek 14. t. m. v Kulturnem domu v Skednju in z reprizo iste komedije naslednjega dne na Opčinah v kinematografski dvorani je gledališče zaključilo letošnjo sezono. Tudi na Opčinah je I predstava doživela velik uspeh.
I	J. K.
Prosveta med ljudstvom
Scena i zadnje premiere
Prosvetne prireditve po naših prosvetnih društvih so v zadnjem času vse posvečene spominu Otona Zupančiča. Nekaj jih je že bilo, nekatere pa so že v pripravi. Dne 7. t.m. sta počastili prosvetni društvi iz Sempolaja in iz Nabrežine našega ve. likega umetnika z lepo, prisrčno spominsko slovesnostjo. Ves spored, ozračje v dvorani, izvajanje samo, vse je bilo tako nekam ubrano, slovesno, pridvignjeno v višine, praznično. Vsè je kazalo na to, da se Nabrežine! zavedajo, da je umrl pesnik, ki je izražal v svojih pesmih vse to, kar narod misli in čustvuje in ki je neizmerno ljubil svojo domovino in svoj narod, posebno pa one svoje ljudi, ki žive prisiljeno ločeno od svoje domovine.
Otvoritveni govor je zajel veličl. dela umrlega pesnika in vse to, kar ga je delalo ljudskega pesnika. Recitacije so bile dobro izbrane in lepo podane. Zlasti so ugajali pionirčki in prav posebno še prizor «Ci ciban in čebela», katerega so morali ponavljati Prav tako je navdušil ob činstvo pionirček iz Prečnika z deklamacijo «Ciciban-Cicifuj». Sempo lajski pionirčki so Pa bili prav dobri in so zato želi pohvalo za deklamaciji «Kroparji» in «Korotan v srcu». Tov. Rožiza Kozem je zvonko in čustveno zapela pesem o «Kanglici» in uspavanko «Kaj bo sinku sen prineslo». Združena nabrežlnski in šempolajski zbor sta ubrano zapela' pod vodstvom tov, Zidariča tri pesmi.
Ta prireditev je pokazala, da je naše ljudstvo željno takih kulturnih slavij.
Prosvetno društvo Zvezda» v Ce-žarjih.Pobegih je počastilo spomin Otona Zupančiča v ponedeljek 27. junija. Ta komemoracija je krasno uspela. Gornji prostori konsumnega društva v Pobegih so bili natrpano polni. Tovarišica učiteljica je z vznesenimi besedami prikazala pesniški lik Otona Zupančiča in njegov miselni in čustveni svet. Prikazala ga je stvarno in resnično takega, kot nam ga prikazujejo njegove pesmi, prikazala je sozvočje v njegovem srcu z miselnim in čustvenim življenjem njegovega naroda.
Po tem uspelem predavanju so mladinci in pionirji recitirali neka-tere njegove najlepše pesmi. Pionirka prvega razreda je srčkano deklamirala pesem «Ciciban-Cicifuj». Zelo se je vživela v svojo vlogo pionirka, ki je podala prizorček «Lenka se Seta». Pionirji pa so tudi peli in sicer pesem pokojnega pesnika «Dva oblaka». Težjo pesem «Veš, poet, svoj dolg» je recitiral neki pionir 5, razreda.
Drugi del proslave je bil posvečen hrvatskemu pisatelju Vladimirju Na. zorju, ki je močno prepletel svojo umetnost z istrskimi motivi in istrskim življenjem. Tesno se je združil Nazor z Istro, dasi je bil po rodu Dalmatinec, toda tla in podnebje in ljudje so si tu in tam podobni. Istrski zemlji je posvetil svoje delo «Veli Jože», ki je simbol istrskega
Nazor po svoji ljubezni do svoje zemlje. Iz njunih pesmi in drugih del je čutiti to zemljo. Po predavanju o Nazorju je sledila še recitacija njegove lepe pesmi «Mlin na Robi», Sim. bolično je zaključil pionirski zbor to komemoracijo z istrsko narodno «Cveče .ni polje pokrilo».
* * *
»Prosvetno društvo v Kopru, ki sl jo nadelo ime po velikem vzorniku rlovenskega naroda Otonu Zupančiču, jc v ponedeljek 11 tm. proslavilo v, duhu občeslovenskega občutenja spomin tega našega pesnika. Proslava je bila zelo občutena.
Tov Gabršček je izrazil žalost vseh nas ob tej izgubi z recitacijo Zupančičeve pesmi «Grobovi tulijo». ToV. Marion Je orisal njegovo življenje in delo in povezal njegovo umetnost z narodovim čustvovanjem in tako učinkovito prikazal lepoto njegove pe. sml In vsega, kar je narodu dal In kar bo narodu za vedno ostalo. Oktet prosvetnega društva je zapel «Zvezde žarijo». Otroško ljubko in prisrčno sta nastopila pionirček in pionirka z recitacijo «Ciciban in čebela». Na sporedu je bil nato prizor v ječi Iz drame Zupančičeve «Veronike Deseniške» iz katerega je bila čutiti Zupančičeva čustvenost. Tov. Gabršček je recitiral še «Kovaško» nakar je komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel tri pesmi na Zupančičevo besedilo in nekaj narodnjh.
Slavje je bilo lepo In k temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo vloženo v lep okvir gledališke dv^
ljudstva. Sorodna sta si Zupančič in J rane in odra v gledališču Ristori
UTR
nsrojKLL
mmm
in
ainiiiii'Oiff
Aluminij in gnojne rane
V neki francoski vojaški bolnici se je zdravil moi-nar, kateremu se gnojne rane na nogi niso hotele na noben način zapreti. Zdrav niki so že mislili, da simulira in hoče čim dalj časa prebiti v. bolnici ter si svoje gnojne rane vedno znova sam odpira. Da mu to preprečijo, so mu pritrdili na rano aluminijaste ploščice ter ga pustili nekaj dni pri miru.
Ko so odstranili aluminijaste ploščice so opazili, da so se gnojne rane zacelile. Seveda so mornarja takoj obtožili, da je simuliral. Mornar je dokazal ravno nasprotno in zdravniki so pričeli uporab Ijati ta način zdravljenja tudi pri drugih bolnikih in pri tem imeli velike uspehe. Pri. tem so uporabljali navadne aluminijaste škatle za umetno mleko, ki so jih razrezali, sterilizirali in pritrdili neposredno na rano s tem, da so jih prevezali z navadno obvezo Bolnik je tako ozdravil v 6-S dnevih.
Proizvodnja nafte v ZSSFl
Sovjetska petrolejska industrija to letos izčrpala iz zemlje 35,4 milijonov ton nafte.
Fotoapara. kol zapesfna ura
Tvrdka «Steinek ABC» je dala pred kratkim na trg dva nova fo tografska aparata, ki sta tako majhna, da se ju lahko nosi na ro ki. Prvi ima objektiv 1:2,5, drugi Pa 1:3,3. Oba aparata se lahko pritrdita na roko z majhnim pasom, prav tako kot kakšna ura. Z vsakim filmom lahko posnameta slik. Aparata sta zelo natančna, če. prav sta v bistvu čisto navadna igrača.
„Hifrosr"'
Kaj pomeni beseda «hitrost», na novo dokazal neki Albert Link-hmann iz Stromsunda. Ob 7.30 zjutraj je posekal 3 drevesa, jih olupil in prepeljal v papirnico. Ob 9.39 je bila iz teh dreves izdelana že prva bala papirja in ob 10.15 so prišli iz rotacijskega stroja prvi odtisi časopisa. Ali je prodal sam tudi prve izvode časopisa, so bili pred dvema urama in pol gozdu še v obliki treh lepo zelenih dreves, pa niso poročali.
Za hilrejše zorenje ananasa
Prejšnje leto je Portorika izvo žila nič manj kot en milijon ananasa. Do tako velikega pridelka sc prišli čisto slučajno. Nekdo je namreč opazil, da ananas dosti boljše zori, če v njegovi bližini kurijo . sladkornim trsom. Na podlagi kemične analize dima pri izgoreva nju sladkornega trsa so znanstveniki res ugotovili, da ta vsebuje naf talen, etilen in razne druge snovi, ki pomagajo pri rasti rastline in zorenju ananasa. S kurjenjem sladkornega trsa so dosegli, da je ananas dozorel že v 14 do 18 mesecih
Gigant
Sedemnajstletni Arthur Noland Iz Chamberlaina (Dalcota) zraste vsakih 6 mesecev za 2.6 cm. Seda-, tehta 196 kg in je zrastel že 270 cm v višino. Pravijo da se bavi s plavalnim športom. Zdravniki, ki so ga preiskali, mu prerokujejo, da bo zrastel do 24. leta, ko upajo, da se bo njegova rast končala, tu ai do 3 metre visoko.
Streptomicin ludi za meningitis
Meningitis je bila včasih zelo Zahrbtna bolezen. Puščal je posle dice na človeku, ki je zbolel na njem, veliko je povzročil tud, smrtnih primerov. Zadnje čase so delali znanstveniki poizkuse z zdrav ljenjem z uporabo streptomicina. Streptomicin se je izkazal tudi pn tej bolezni. Po štirimesečnem zdravljenju je ozdravilo 44 odst. bolnikov; 38 odst. bolnikom pa sc-fe zdravje vidno izboljšalo.
Včasih je treba 1 filmati tudi tako
KRONIKA
V filmu «Madame Bovary» po istoimenskem romanu slavnega francoskega pisatelja G. Flauberta bodo v glavnih vlogah nastopali: Jennifer Jones, Louis Jourdan, James Mason, Van Helfin.
* * *
Scottova ekspedicija in življenje velikega raziskovalca je predmet novega angleškega filma «Scott v Antarktiki». Film je režiral Charles Frend, igrajo pa: John Mills v vlogi kapitana Scotta, Diana Churchill kot Katarin Scott
in Derek Bond kot kapitan G. Oates.
* * *
V Avstriji je Karel Hartl napravil film o življenju Beethovna. Film nosi naslov Eroica, ker tvori simfonija Eroica vodilni motiv, s katerim prikaže film najprej ljubezen, potem pa zadnja tragična leta velikega skladatelja.
« « •
Armand Salacrou je Izdelal z René Clairom scenarij za film «Lepota zlodeja», v katerem ironizira Fausta. Film, ki ga bo režiral Clair, se bo odigraval v Rimu v baročnem okolju 19. stoletja.	’
filmu nastopa igralka Nine-Christi-ne Joennson, ki je podala to vlogo zelo izrazito in z vsemi finesami. Na njenem obrazu se zrcalijo njena duševna stanja. Drugi švedski
................ film «Tosen /ran stormyrtorpet» po
romanu Selme Lagerloef nam pri-
mm (p wii » mmm
Filmskega festivala p Locarnu se je udeležilo osem držav s 23 filmi. 18. t. m. je bil ta festival zaključen in so bile razglašene ocene ocenjevalne komisije. Italijanska režiserja Vittorio De Sica in Lianella Goreli sta odpotovala še pred koncem fastivaia v Rim, kjer ju je čakalo neodložljivo delo. Sicg, pripravlja namreč film «Dobri Totò» in Pianella mora dokončati skupno s Fa-brizijem film «Bodite nam dobrodošli, prečastiti». Na vrsto je prišel /Um C. W. Pabsta in Wolfganga Liebeneinerja, ki so ga vsi zelo napeto pričakovali, «Liebe ’47» (Ljubezen leta '47). Liebeneiner je sodeloval že pri zelo zanimivih filmih s tveganimi problemi kot n.
iz leta 1941. V tem filmu obravnava razdvojenost zdravnika, povzročiti smrt ali ne bolnika, ki je neozdravljivo bolan. Polemičnost in psihologizem filma sta bila zelo zanimiva. Na drug način naj bi bil tudi ta film polemičen in psiholo-gičen, v katerem sta glavna junaka dva človeka brez bodočnosti iz «Nemčije, v letu 0»: na obrežju neke reke se srečata vojak, ki je bil ranjen v zadnji vojni, in dekle. Oba iščeta smrt. Medsebojno usmiljenje ju združi in skupaj bosta skušala živeti. Film je precej po nemško gostobesedno natančen in v njem je tudi precej napačnega tolmačenja in zavijanja dejstev iz naj-ni, toda iz nekega enostranskega
pr. «leh klcuge an» (Jaz obtožujem) \ subjektivnega vidika. Kdor prav
PRVI MAKEDONSKI FILM
II. "OKTOBER”
One dežele Balkana, ki so danes federativne edinice Jugoslavije in ki so skozi stoletja živele v bedi in zaostalosti, silijo sedaj ng vse pre tege kvišku v vsem javnem in tako tudi seveda v kulturnem življenju. Za kulturno snovanje je brez dvoma važen tudi film. Kot imamo v vseh panogah umetnosti tudi neke lažnive umetniške proizvode, imamo lahko seveda tudi pri filmu slabe, ležerne, plehke,' neživljenjske filme, ki so le za oko in prazno naslado. Imamo pa lahko tudi filme velike umetniške kakovosti in ue-Ukega znanstvenega pomena.
lilmsiilliieslivaiovvOenetlialnii Canesu
Minister ZSSR za kinematografijo je izjavil, da se SZ ne bo udeležila kinematografskih festivalov v Benetkah in v Cannesu. Utemeljil je ta sklep z besedami, da je sovjetska kinematografija pripravljena udeležiti se vseh festivalov, če pri teh festivalih velja načelo o enakosti pogojev in o pravem ustvarjalnem tekmovanju. Pii festivalih za leto 1949 v Benetkah in Cannesu pa prevladujejo monopo listične težnje ameriškega filma, ki hoče izključiti sovjetski film od vsakega uveljavljanja. Minister je še izjavil, da so Amerikanci izvedli pritisk na organizatorje teh festivalov, da spremenijo pogoje za udeležbo tako, da se s tem onemogoči sovjetskemu filmu tekmovanje pod enakimi pogoji z ameriškimi, angleškimi in francoskimi filmi. Prvotno je bilo predpisano, da se vsaka država udeleži festivalov s sedmimi filmi, sedaj pa se uvajajo neke številčne razlike v korist Amerikan-cev. V preteklosti so sovjetski filmi odnesli v Cannesu in y Benetkah več nagrad kot angleški, ameriški in francoski filmi skupaj in zaradi tega je sedaj Hollywood v skrbeh j soc so porabili za svoje monopolno stališče.	( glasbo,
bližje preteklosti. Vojak priznava i kazuje naravo kot osebnost. Zato sicer svoje osebne krivde v tej voj-1 so v tem filmu snimke iz narave
V Jugoslaviji se skuša danes tudi Makedonija kulturno in civilizacijsko dvigniti. V prvem obdobju svojega proizvajateljskega delovanja je makedonsko milsko podjetje «Var-dar-film» izdelalo vrsto krajših do kumentarnih filmov. Na koncu prejšnjega leta pa so ob priliki proslave onega dne, ko se je začel makedonski upor, začeli snimati dol-gometražni dokumentarni film «11. oktober».
To je prvi dolgometražni dokumentarni film, katerega so izdelali makedonski filmski delavci. V prvem delu prikazuje film nekatere značilne momente iz narodno osvobodilne borbe makedonskega naro da in oživlja tako dejavnost prvih partizanskih odredov iz Prilepa in Kumanova, od koder so se najprej makedonski partizani spustili v borbo 11. oktobra 1941. leta. Film prikazuje zgodovinske kraje v okolici teh dveh mest in ti dve mesti sami in iz okolice Debre, Kičeva, Debar-ca in Zgornjega Vranovca, kjer je bilo makedonsko osvobojeno ozemlje. S prikazovanjem borbe in teh krajev ter njihovih značilnosti se je posrečilo prikazati duh in razvoj narodno-osvobodilnega pokreta v Makedoniji. Porabili so pri tem ves dokumentarni material, ki so ga imeli na razpolago, in bilo ga je mnogo, kot n. pr. fotografije in zemljevide teh vojnih operacij. Drugi del filma «11. oktober» prikazuje proslave Dneva upora z raznimi njegovimi manifestacijami, kot so razstava fotografij, poljedelske razstave in folklorni festivali narodnih pesmi, plesov in običajev, ki jih narod prireja vsako leto na dan tega največjega praznika makedonskega naroda.
Scenarij za ta film so napisali J. Kamberski, B. Drnkov in T. Topov. Snimal je film operater Trajče Popov. Film je režiral B. Brnkov. Za
dobro opazuje ta, film in kdor bi imel priliko videti še nekatere druge novejše nemške filme, bi lahko v njih ugotovil neki polemični ton in neko opravičevanje neovrgljivih krivd, kar bi znal biti zaplodek ne kega novega nacizma. Popolnoma brezpomemben je film «Die Zeit mit dir» Hudaleka.
Združene države so pokazale tri raznovrstne barvane filme. «The Big Cat» je «Western», kot imenujemo take filme, in je film drugega reda. Phil Carlson podčrtuje predvsem pokrajino, ki je v tem filmu dekorativni element kot je dekorativni element barvitost. V filmu «Bill and Coo» nastopajo izučene ptice. Režiser Dean Riesner pa ni znal vliti v film prave poezije, satiričnosti in manj dolgočasne komike. Vsekakor je pa to zanimiv film, ki je nekje med normalnim filmom in risanim filmom. «That Lady in Hermine» je še režiral umrli Lubitsch. V tem filmu je Lubitsch manj dober kot v prejšnjih, vendar pa imamo v tem filmu prav dobra humoristična nastroje-nja. Švedski film «Hamnstad» Ing-marija Bergmana je postavljen na osnovo severne filmske tradicije njenim zanimanjem za spolno-mo-ralistične probleme. Izpoved pokvarjenega dekleta, ki je preživelo neko dobo svojega življenja v po-boljševalnici in ki živi še vedno v nemoralnem okolju, mladeniča, katerega je vzljubila, in njene človeške in socialne prilike so psihološko zelo dobro utemeljene. Nekateri prizori, kot n. pr. oni v pobolj-ševalnici so šila učinkoviti. V tem
najboljše, medtem ko je film v celoti srednje vrste.
Prvo nagrado je dodelila ocenjevalna komisija francoskemu filmu «Le ferme des septs pechés» zaradi njegove vsebine, oblike, historične verodostojnosti, simbolike in poezije. Nagrado za najizrazitejši film zaradi predmeta, ki vzbuja občečloveško zanimanje in ki je po svoji vsebini sodoben, je dodelila komisija italijanskemu filniu Vittoria De Sice «I ladri di biciclette». Kritika in občinstvo pa sta bila mnenja, da bi prvo nagrado moral odnesti Sico film. Ko so razglasili katero mesto in nagrado so določili Sicovemu filmu in utemeljitev te ocenitve, je občinstvo burno ploskalo. To ploskanje je hotelo pokazati, da se kritika in občinstvo ne strinjata z odločitvami ocenjevalne komisije. Kritika je razen tega mnenja, da je bil film «Le ferme des septs peches», ki je odnesel prvo nagrado eden izmed najslabših na tem festivalu. Da je do te odločitve prišlo, sta lahko povzročila dva razloga: ali zla namera ali nesposobnost sodnikov. Tudi v drugih primerih so bile. ocene nepravilne.
V Italiji je film «Tatovi koles» globoko pretresel vse gledalce in kritike, toda v Franciji je bil uspeh filma še bolj prodoren. Ko so ga predvajali v dvorani Pleyel v Parizu, se je dogodilo, da je n. pr. André Gide od ginjenosti jokal; prav tako so pavno izražali svoje navdušenje nad tem filmom zastopniki francoskega kultur-ga sveta.
(P%i mab §e tfi&ce
lifilio pat [g fhmjiv Ì
(Nadaljevanje s str. 8 - 9)
vroča kot v tropičnem pasu so.-mem. V Salahu v Alžiru in v Aziji, vojaškem taborišču blizu Tripolisa, ni 58.o vročine nobena posebna redkost. Toda tudi tem deželam prinaša zima ohladitev. Nasprotno pa so dežele, kjer vročina traja vse leto. Predvsem se či coni. Najvišjo letno srednjo to dogaja v tako imenovani vro-vročino zaznamujejo v Masaui ob Rdečem morju, in sicer 30.o Celzija.
Posebno piijetno tudi ni v onih delih zemlje, kjer pada temperatura z ene skrajne točke na drugo. Vemo n. pr., da je v Sibiriji pozimi zelo mraz. Toda v Sibiriji se manj bojijo hudega zimskega mraza kakor pa poletne vročine. V kraju Lop-Nor v Kitajskem Turkestanu, kjer se razprostirajo jezera ob izlivu reke Tarim, je razlika med opoldnev-
no in polnočno temperaturo okoli ta film je zložil posebno ilustrativno S5.o. Ta temperatura tako moč-in ustrezajočo glasbo skladatelj Z:v- no vpliva na kožo prebivalcev ko Firfov. Za prizore narodnih pie- tega ozemlja, da postane podob-izvirno narodno na pergamentu.
Najbolj mrzla točka na zemlji
je Verhojans; tam doseže poletna temperatura 35.o, pozimi pa pade na 70.o pod ničlo. Torei znaša tam letna razlika v temperaturi nad lOO.o.
Zdi se pa, da je v tem pogleda najbolj neprijetno v Tibetu. V dolini Bramaputra je ponoči 32.0 pod ničlo, podnevi pa narase tem-peratura na 54.o vročine. To vročino pa občutijo ljudje, le če stoje na soncu. V senci je zelo mraz-Angleški raziskovalec dr. Johf Baten sporoča, da je v dolio' Bramaputre doživel najbolj čudna presenečenja. Zgodaj zjutrOJ je ustrelil divjačino in jo je Pu'. stil ležati v senci. Ko je hote1 opoldne pripraviti meso je bim popolnoma zmrznjeno, čeprav je kazal termometer na soncu do-vročine. Dr. Baten je ugotob'’ da je za veliko razliko med teU1^ peraturo v senci in na sonc vzrok redek zrak. Zrak je reč redek in ne more prenos® toplote.
C e vse to pomislimo, se r
ne moremo pritoževati, če k o* termometer opoldne kakih ^ nad ničlo.

V PRIRODI
BOMO NASH ZDRAVJE.
Naše največje bogastvo je moč in lepota telesa in duha. 2e v starih, (asih si je človek prizadeval, da bi to bogastvo pomnožil, prav posebno v klasični dobi pri starih Grkih. Danes še prav posebno gledamo na to, da praktično uveljavimo ideal «Mens sana in corpore sano».
Splošna nega telesa danes ne zadošča več. Ne gre samo zato, da dajemo z vajami prožnost zunanjim delom telesa, temveč moramo gledati, da si z vajami zgradimo notranje organe, jih s pravilnimi gibi spravimo v pravilni pogon in jih tako rekoč stalno masiramo.
Arhitektonsko gradimo notranjost telesa s kisikom iz zraka, ki ga vdihavamo, in s hrano, ki jo uživamo. VsaJc resnično zdrav človek, ki si s fizkulturnim vežbanjem in pravilno prehrano poživlja in hrani kri, hrani s tem svoje notranje organe, ki mu bogate duševne in telesne sposobnosti. Zleze s svojim mehanizmom so v človeškem telesu najfinejši mehanizmi, ki jim moramo polagati v življenju pran tako važnost, kakor srcu in možganom.
Z njimi hranimo tudi srce, možgane in kri. Povsod torej vidimo vzajemno odvisnost v te j ogromni zgradbi človeka, odvisnost celotne zgradbe pa od hrane in čistega zraka. Poleg tega pa se uvršča še telesno gibanje — vežbanje telesa — šport. ki daje človeku neko napetost, pa ga zopet sprosti in mu daje duševnega poleta. Tako spoznava človek svobodo in veselje ter se vzgaja v samozavesti.
Pri vsem tem vidimo, da je kr', in delovanje žlez preosnova, rast in zgraditev človeškega telesa najtesneje povezana z načinom človekovega življenja t. j. z njegovim gibanjem, telesnimi vajami, s potrebo po sistematični telesni vzgoji in nazadnje s pravilno prehrano.
Kako naj torej začnemo? Odgovor ni težak. Poglejmo ven v okolico, na Kras v gozdove, na hribe in v planine. Priroda privlači vsakogar, samo najti je treba pot do nje in tam 'bomo našli tudi svoje zdravje^ Ze sam pogled na vse te krasote nam širi prsa, pljuča močneje srkajo zrak in kri nam živah-neje polje po žilah..
Povsod bomo našli primerne kotičke za nas. Pustimo mladino na planine, starejši ljudje pa naj si nedeljski počitek poiščejo na deželi. Pozimi vsi na smučanje, kdor le more. Smučanje je šport, ki nam resnično krepi zdravje. Spomladi in jeseni zadenimo nahrbtnik na rame in pojdimo na gore. Privoščimo si rajši ueč sonca, več svežega zraka in kopanja, pa manj zabav v mestu in vsi bomo vedrega duha in Tes zadovoljni.
Mladina naj telovadi, naj si krepi telo s športom. Privoščimo ji, česar si niso znali starejši.
Kdo pač bi ne bil rad mlad in lep? Prav vsak! Toda mlad in lep je lahko, samo, kdor je zdrav. Zdravje pa najdemo v gorah, na planinah, v kopališčih, na športnih igriščih, vsepovsod, kjer je prilika za sistematično telesno vadbo. Ah ni boljše in pametnejše, če prebijemo nedeljo na planinah, se gremo kopat v Sv. Nikolaj ali Portorož ali vsaj kot gledalci prisostvujemo športni tekmi ali telovadnemu nastopu, kakor če v krčmi za-pravljamo denar za ničvredno pijačo in zatohli zrak, kar se prepogosto konča z nezadovoljstvom, gotovo pa z glavobolom naslednjega dne.
Ne bojmo se nesreč pri športu in v planinah. Ce smo malo oprezni, tudi najtežji podoigi niso nevarni. Nesreče po krčmah so vsaj za SO odstotkov večje in štebilnejše. Marsikdo se boji, češ da hodijo v planinske domove tudi jetični. Ta strah je prazen! Saj ni že jetičen, če je kdo na pogledu slaboten. Ravno ta kemu pa najbolj prija višinski zrak, saj je zdravilo za njegovo malokrvnost. Jetični z odprto tuberkulozo v take predele težko pridejo, tudi kontrola glede jetično bolnih je danes že precej urejena in se pač nikomur ni bati, da bi se v planinskih kočah in vaseh nalezel jetike. Rajši se jetike bojmo v za tohlih krčmah, gostilnah in kavarnah, od koder se tudi najbolj širi. Da bi se kdo nalezel jetike pri športu, v športnih društvih, telovadnicah in domovih ali celo na športnih plavališčih in igriščih je izključeno.
Vežbanje telesa v fizkulturi, pri raznih športih in v planinstvu je torej eden bistvenih činiteljev za rast naše mladine in naših ljudi v zdravju, moči in lepoti. Dolžnost staršev in vseh vzgojiteljev pa je, da z lastnim zgledom pokažejo mladini pravo pot. Dovolj imamo kopališč in v planinah je vedno več dobro oskrbovanih koč in domov. Tako ima vsak priliko, da posveti čim več prostega časa, dopusta in počitnic sistematični telesni vzgoji, najrazličnejšim športom, kot so zlasti plavanje, lahka atletika, odbojka, smučanje, in planinstvo.
Cim več bo mladina imela priložnosti za fizkulturo in šport, tem manjše bodo skrbi staršev in vzgojiteljev za njeno zdravje.
* * »
Imre Nemeth je vrgel kladivo v Londonu 55.60 m daleč.
Racing iz Bruslja je gostoval na Reki v tekmi z Dinamom. Zmagal je , Dinamo s 12:2.
Preteklo nedeljo je imela mladina na Goriškem svoj praznik. Nastopala je v lahkoatletskih tekmah, telovadni, nogometu in namiznemu tenisu. Lep dan je privabil na prenovljeno športno igrišče množico ljudi iz Goriške, Furlanije in nekaj celo iz Slovenske Benečije.
Najprvo so bile lahkoatletske tekme, na katerih so dosegli nekaj prav dobrih rezultatov, če pomislimo, da Je večinoma nastopala mladina, ki je s tem športom šele pričela in ki ji primanjkuje strokovnega vodstva. Izmed metalcev se je najboljše izkazal Selič Rudi z metom diska (31,52 m) in metom krogle (10.14 m). V skoku v da-•jino je bila najhujša borba med Mi-klušem in Kendo. Zmagal je prvi s
4.64, dočim je skočil Kenda samo en centimeter manj. V teku na 100 m je bil prvi Brežan. Kolombo je vrgel kopje malo manj kot 40 m. V teku na 3000 m je zmagal Fuks s časom 12535,3 sek. Na lahkoatletskih tekmah so nastopila tudi dekleta ter pionirji in pionirke. Mladinski pokal si je priboril lahkoatletski krožek iz Pevme.
Vendar je pa bila množica najbolj zadovoljna, ko so pričele telovadne točke. Nastopala je mladina jz Doberdoba na napev «Ze nam sonce lepše sije». Prav tako prisrčno pozdravljeni kot prvi, so bili tudi Tržačani, ki so nastopili s tremi telovadnimi točkami. žal je le, da niso prispeli Ljub-ačani, kakor so obljubili, da bi bil ta del nastopa še bolj pester.
Tour de France
Iz Marseilla je vodila etapa najboljše evropske kolesarje v Cannes (213 km). Vročina je bila neznosna in Je dosegla v senci tudj 38 stopinj. Kakor v celem tekmovanju je le posameznikom uspelo, da so ušli svojim zasledovalcem, ki so vozili v skupini, sobic je padel. Zmagal je Keteiler Belgija).
iz Cannesa so prešli kolesarji na lajzanimivejši del tekmovanja Tour de France, pričeli so se vzpenjati v Alpe proti Briangonu. Tu so prišli, kakor je bilo ves čas pričakovati, v ak-:ijo Italijani, ki so v odlični formi. Ramo če vzamemo Coppija za primer, ki je bil že dobre pol ure za prvim n je vse to nadoknadil v nekaj etapah, tedaj lahko vidimo višino italijanskih kolesarjev, ki tu tekmujejo 2 najboljšimi Francozi, Belgijci, Švicarji itd. Bertaij in Coppi sta se z majhnim «spremstvom» ločila od ostalih na prevalu Allons (2250 m), potem sta se borila z njimi in šele na Col dTzoard dosegla prednost. Bartali je padel, Coppi ga je počakal in mu omogočil smago za njegov 35. rojstni dan.
Naslednji dan so vozili iz Briango-sa preko Monginevra (1854 m), Mon-cenisia (2083 m), Col dTseran (2769 m) in preko malega prelaza Sv. Bernarda (2188 m) v dolino Aosta. Tudi na tej etapi sta Bartali in Coppi odločila v svpjo korist na drugi tretjini proge. Bartali je imel smolo, da je tik pred ciljem padel. Tako je v Aosti vodil Coppi, ki je dosedaj po-rrtbil za cel Tour de France 116 ur, 49 min. in 43 sek. Bartali je bil tri min. za njim, Marinelli 12,13 min, Ockers (Belgija) 18,17 min in Robič iFrancija) 21,18 min.
12 mošlev v Sv. Nikolaju
v tekmovanju za pokssB „TRIESTE SPORT**
V soboto in nedeljo prve odločilne tekme. - Tekmovali bodo tri nedelje
Po prvem presenečenju z organiziranjem zanimive kolesarske tekme po STO-ju, nam bo list «Trieste sport» v prihodnjih nedeljah zopet enkrat dal priliko ,da bomo znova spoznali njegove športno-organizacijske zmožnosti.
Napovedal je «poletni nogometni turnir». Ta bo trajal tri nedelje in eno soboto. V ta turnir, za katerega je list razpisal pokal in več nagrad so se že vpisala najboljša moštva Tržaškega prvenstva. S tekmami bodo pričeli to soboto ob 17.30 in jih nadaljevali v nedeljo zjutraj ob 9. in 10. uri ter popoldne ob 17.30 in 18.30.
To še ni vse. Najbolj zanimivo je to, kje bodo tekme odigrali. Uredniki tega lista so namreč kar dobro pogodili, da je najbolje ob tej vročini za gledalce in rte samo za igralce, da je v bližini njih voda, kjer si lahko ohlade prenapete živce. Zato so se
odločili, da bodo tekme v kopališču | pri Sv. Nikolaju.
Vsi, ki ste zvesto spremljali tržaško nogometno prvenstvo na igriščih, ali pa po listih — v nedeljo v Sv. Nikolaj, kjer boste našli poleg naših najboljših igralcev tudi dovolj nedelj, skega počitka.
Dijaki so se vrnili
Tržaški študentje, ki so v teh dneh gostovali v košarki po Jugoslaviji, so se vrnili domov. Poleg najlepših vtisov iz Jugoslavije, so prinesli s seboj tudi zadovoljivo bilanco dobljenih tekem. Tolkli so dijaško reprezentanco Hrvatske s 45:22, dijake v Tuli prvič s 28:20 in drugič s 17:14; lep rezul. tat so dosegli v tekmi z mariborskim železničarjem (28:21) in premagali dijaško reprezentanco Makedonije s 40: j 19. Od vseh tekem, ki so jih oddigrali ' v Jugoslaviji so izgubili samo tri tek-
S A.
FISTRE O I. A V E
VODORAVNO: L zdravilna rastlina,
®- glad, 11. reka v Bosni, 16. izdajale, denunciant, 18. «večno mesto» italijanski), to. brati pisavo, 20. kra-ice za «pošta, telegraf in telefon», hišna žival-škodljivka, 24. kazalni *^mek, 26. dolg debel kol, služi kot Priprava pri nalaganju sena, 27. an-Sleška oblika moškega krstnega ime-na. 28. dva različna samoglasnika, 29. Vrsta umetnika, 31. vrtna rastlina, 34. ‘ega dne, sedaj, 36. oblika pomožnega glagola, 37. «gospod» v češčini, 38. Pctjeten za oko ,40. mesto v Severni daliji, 41. beloglavi jastreb, 42. hudo-K'ia, nesreča, 44. skupina žuželk, 45.
konjske vprege, 47. tuje žensko “rstno ime, 49. kratica enote električ-1'eea toka (po znamenitem tranco-5kem fiziku), 51. domača vprežna ži-^al. 52. cvetlice, 53. reka v Vojvodini, tu<Ji listnato drevo, 54. kratica enote e*ektričnega upora, 55. .cr-'pja za K1811. 57. gozdna rastl'iia, 58. vodna iiVal, 61. pod, temelj, 63. reka v Ro. ‘PPniji, 65. povrtnina, 67. poziv k Pazljivost, 68. kemična označba za Prvino berilij, 69. ptica črne l.-.ve ^ sedež enega Izmed čutov, 73. pija-** Starih Slovanov, 75. del pluga, 77. tv‘•slina oprema, 79. pozdrav ob slo-esu. 8i. stara oblika veznika 82. ®fcje časovno razdobje, 84. moški as- 85. cerkvene pesmi, 87. latin-Pozdrav, 89. drobec pri struženju «Vine, 9i. ' iglasto drevo, 92. ženski j.as> 94. oseba iz grškega bajeslovja, Prbimec Amfrodite. 96. zločinec, 97. etilna z užitnim sadežem, 98. pre-
KRIŽANKA
pri londonskih pogajanjih za mirovno pogodbo z Avstrijo, 67. domača žival, čuvaj, 70. lombardska reka, pritok Pada, 71. ptica roparica, 72. pesniška oblika, 74. nasprotje od grdot 76. poljska cvetlica, 77. primorski veter, 78. mohamedanski bog, 80. skrajšano žensko ime, 83. umetniški izdelek, 85. vprašalnica po kraju ali smeri, 86. hrvaški veznik, 88. stara oblika vez-nika( 90. pevska nota, 91. pogojnik, 93. dva različna soglasnika, 95. kot pri 73 vodoravno.
prosta stavba, domek, 99. južna zdravilna rastlina.
NAVPIČNO: 1. pekovska priprava, 2. moderno prevozno sredstvo, 3. eden izmed znanih dveh filmskih komikov, 4. del človeškega telesa, 5. mesto v Furlaniji, do koder so naseljeni Slovenci, 7. ploskovna mera> 8. večja posoda za kuhanje, 9. kos pohištva, 10. kazalni zaimek, 11. zunanja slika, izgled, 12. oblika kopne zemlje, 13. del sesalke, 14. grška sveta gora, 15. moško krstno Ime (pesnik Jenko), 17. trenutek( 19. neke barve, 22. ovratna ruta, 23.’ domače moško krstno ime, 25. skupina pevcev, tudi nekdanja Pre-lovčeva glasbena revija, 26. plamen,
velika svetloba, 29. najpogostejša vprašalnica, 30. pregovor, rečenica, 32. pivska mera, 33. tuja oblika naše Ančke, 34. boginja (latinski), 35. strast,’pohotnost, 37. morska žival, 39. izgubljena bitka ali tekma, 4L pečina, kamenita gmota, 43. gospodinjska priprava, 44. lovsko glasbilo, 46. moško ime, 48. polotok v Jadranskem morju, 50. namizno pregrinjalo, 56. krajši izraz za bolečino, 57. zakonski drug, odrasel moški, 59. reka v Srbiji, tudi znamka cigaret, 60. kraj pri železni Kapli, 62. žensko krstno infie, 63. vzklik začudenja, 64. breme, na-’ loženo blago, 66. ameriški zastopnik
Rešitev
KRIŽANKA. 1. Smrt reakcionarju; 2. Ema; 3. gorje; 4. botri; 5. garje; 6. dreta; 7. kan; 8. Tokio; 9. slika; 10. aja; 11. krota; 12. dinar; 13. pleče; 14. Dorče; 15. oje.
VEZANA KRIŽANKA:	1-a Miško
Kranjc; 2-b Vida; 3-c skoz; 4-č Cid; 5-d Ado; 6-e Šiška; 7-f arnož; 8.g Vis; 9-h ajs; 10-i epos; 10-j paž.
* gì *
me in to z Metalcem (Bgd.) z 32:26, beograjskim železničarjem s 35:20 in zagrebškim Jedinstvom z 41:32.
Novi jugoslovanski rekordi
Avstrijska lahkoatletska državna reprezentanca je nastopila v soboto in nedeljo v Zagrebu. Jugoslovani so postavili nekaj odličnih asov, medtem tudi 4 nove državne rekorde. Tako Sabolovič v teku na 400 m s časom 48.5, Mihalič v teku na 10.000 m s 31:20,8 min, na 200 metrov zopet Sabolovič s časom 22 sek. in v štafeti 4 x 400 m v postavi Stankovič, Relja, Račič, Sabolovič s časom 3:20,1 min.
V tem tekmovanju sta bila še dobra Samardžič s skokom ob palici (3.85 m), Krupalja v metu krogle (14.95 m), ki sta postavila najboljše čase v teh dveh panogah po osvoboditvi. Ceraj je v teku na 800 m s časom 1:55,0 min. izenačil državni rekord.
Končno stanje: Jugoslavija 125 točk, Avstrija 76 točk. Vodja avstrijske re-prezentance je izjavil, da če bo šel razvoj tako naprej, bo jugoslovanska atletika v nekaj letih med prvimi v Evropi». Povabil je Jugoslavijo na revanžno srečanje na Dunaj.
poleg lahkoajletov so se izkazali tudi plavači. Stipetič, ki gostuje s plaval, nim moštvom Hajduka v Monte Carlu je v dveh disciplinah postavil nova rekorda. Najpreje je plaval na 100 m in za tri sekunde popravil stari rekord (59 sek.), potem pa je kot plavalce v štafeti 4 x 200 m postavil nov rekord na tej progi s časom 2:10,9 (preje 2:15,4 sek). S tem se je uvrstil Marjan Stipetič med najboljše plavalce na svetu.
* * *
Partizan gostuje - kot znano - na Švedskem. Dosegel je že tretjo zmago po vrsti. To pot je bil žrtev njegove lepe in učinkovite Igre Goete. borg, katerega je Partizan odpravil s 7:3*! * v
Izžrebanje
Izmed tovarišev, ki so rešili križanke in uganke iz številk 171 in 172 «Ljudskega tednika», so bili izžrebani naslednji tovariši: Stepančič Jožica, Vrčon Neva, Besednjak Boštjan in Bine Zec. Za št. 173 ni bil izžreban mhče, ker nismo prejeli nobene rešitve.
Kupon st. 115
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod
v Trstu, ulica Monteccht 6
Rokopisi se ne vračajo
PIŠE JOČI
PEPA
Draga Juca!
Dve nevihti smo ta teden v našem mestu preživeli, eno smo na širnem morju, drugo v parlamentu imeli.
Vzrok za prvo bil je veter, ki nastal je sredi dneva, druge pa bil povzročitelj naš poslanec je Dekleva.
Cim slovensko srrregovoril je med mestnimi očeti, že pričeli «uni sono» so po italijansko kleti.
Kakor cestna falcinaža nanj so drli se in vpili; če bi mogli, v žlici vode precej bi ga utopili.
Po mirovni je pogodbi dvojezičnost nam priznana, a za lepšo perspektivo prvi dan je že teptana.
Kar lepo se je začelo, to pač mora vsak priznati, za enakopravnost treba se nam čisto nič ni bati.
Od Vidalijeve stranke, par Slovencev je pri mizi,
ti se pa drže postrani kakor tisti stolp v Pizi.
Se od njih le slavni Riko je v naglici spozabil, da enkrat namesto «no» je «ne» po naše uporabil.
Cisto vsem po višij sili se slovenski rek zatika, od izvoljenih očetov nam korist bo res velika'
Pravijo, da Vidalijanci so pred sejo se zmenili, da kljub vsemu po slovensko bodo včasih govorili.
Pa menda njih gospodarji odločili so drugače in tako Just, Stane, Riko so podelali se v hlače.
Sicer pa tržaško ljudstvo vpiti mora zdaj: Hasana, saj prišlo po dolgem času je do novega župana.
Novi oče šli so hitro v cerkev svetega Antona, tam v molitvi iznebili so se lepega poklona:
na oltar s pobožno gesto
šopek svežih rož so dali, ki po golem so naključju s trikoloro jih zvezali.
Kdor bi mislil, da ta gesta s šovinizmom je pretkana, ve naj, da tako soditi se ne sme demokristjana.
Takšno gesto je naredil naš župan ie v dobri veri, da nihče od Italijanov tega sploh mu ne zameri.
Kaj porečejo Slovenci pa župana ni skrbelo, mar naj bi se še po cerkvah s to «enakostjo» začelo!
Kakor veš «Lavoratore»
'pa prenehal 'je živeti; .....
zdaj bo «Unità» začela mesto njega tukaj peti.
Blagor mu, ki še verjame da je iz tega vidna zmaga, meni zdi se, da se vidi v tem le prav neslavna zgaga.
Sicer prt je zdaj spet vroče, ves dan ni nič deževalo, a kljub temu mislim, kmalu se kaj oblakov bo nabralo,
Te pozdravlja
Tvoja Pepa.
PUŠČICE
Mešana povrtnina
Tam bil bikov matador mehikanskih, tu si rac picador gromozanskih.
Bikoborec
Kar je sočnih solat, ni naj slabša radii, med ljudmi pa je kumarica comp. Radich: Prosil Benita, rokoval Santina, konec njegov bo preljub’g a Avguština.
Uskoki
Iz vseh vetrov natepeni in tisočkrat /pretepeni, prepričanj sto bi vsakdo dal takoj, za sam en dolar mal-
se mora nekaj zgoditi. Toda kaj? Hiše bo treba zidati. Toda kako? Od kod denar?
In vzel je Prešerna v roke, naš Palutan. Poglej, kako poje naš gorenjski pevec:
Mladosti jasnost vendar misli take si kmalu zbije iz srca in glave;
Gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave..
Evo rešitve! Saj je naš Palutan mlad! Saj mu je duša jasna! In šel' je Palutan ter pozval Tržačane, naj darujejo, da se bodo zidale hiše. Mesec dni je potekel od tega in že se je zganil najmočnejši tržaški denarni zavod ter podaril velikodušno en .cel miljon, da pomaga rešiti hudo socialno krizo. Le pogumno naprej, Palutan! Ena bilka je že pognala na mogočni trati, ki jo boš postavil - v puščavi.
» * *
11DAL1 IMA IZLETE
V MADRE PATRIA
VIĐALI: Tovariši, za sedaj vam prinašam običajni stolp Sv. Justa z zvončki. Po Trst pa pridite sami. Upam, da bo to kmalu in {ja vam bom potem lahko govoril kar v Trstu.»
misel. Posebno, ko so tržaški kro. gi tako radodarni. Ce hočeš, ti dokažem.
MIHEC: Rad bi te slišal.
JAKEC: Cena za en stanovanjski prostor v novih stavboh je zdaj povprečno en milijon. Najmočnejši tržaški denarni zavod, Cassa di Risparmio Triestina, je na Palutanovo pobudo velikodušno doroval en miljon. Nc pozabi, da je ta zavod silno pa-triotičen! Ce torej za zavod zmore samo en milijon, potem lahko računamo na vsakega Tržačana povprečno sto lir.
MIHEC: Se preveč bo najbrže.
JAKEC:	Zdaj pa računaj:
250.000 Tržačanov po sto lir bo dalo 25 milijonov. Tisti milijon, ki ga je dala Cassa di Risparmio, bo šel za režijske stroške, če bo sploh dovolj. Uspeh bo ta, da bomo v par letih imeli 25 sob za stanovanje. In...
MIHEC: Dovoli, da jaz nadaljujem: In stanovanjske krize bo konec za vse večne čase!
>:» * $
Telefonski pogovor
Dr. Novačan je spet spustil eno svojih izjav. Tokrat se je podal
na politično polje in razpi-avlja o koroškem vprašanju. Polemizira z nekim člankarjem ter trdi (dokazi bodo sledili najbrže v kaki drugi izjavi?), da so nekdanji jugoslavenski konzuli v Celovcu «vedno in ob vsaki priliki storili svojo dolžnost do slovenstva na Koroškem».
Končuje s temle stavkom:
«Vzroki poraza na Koroškem so veliko globlji. Gotovo je eden izmed njih tudi ta, da so bili in so še danes med Slovenci razumniki, polxazumniki, 118 razumniki in celò 1/16 razumniki, ki smatrajo, da
V
so poklicani delati politiko in politično zgagarijo, namesto da bi o-stali vsak v svojem poklicu in tam opravljali, zvesto in vdano dolžnosti do naroda, ljudstva in domovine».
To je podpisal dr. Anton Novačan in to podpisujemo tudi mi v polnem obsegu. Pustimo politiko! Saj imamo toliko potreb na, vseh drugih poljih. Kako lepo in koristno bi bilo na primer, če bi zdaj, za spremembo, kaj kmalu dobili tržaški telefonski imenik — tl verzih?!
liai ljudje pevere
Pravijo, da bodo imeli italijanski mestni očetje brezplačne vstopnice za nogometne tekme. In sicer zato, ker znajo tako prekrasno žvižgati in vpiti, kakor niti poklicni kibici ne znajo. In še to pravijo ljudje, da je Rikotu Malalanu še danes žal, da je na prvi seji rekel po slovensko «ne». To pa pravijo zato, ker ga je takoj za tem «ne» zelo zabolel jezik, nehote se je namreč pošteno ugriznil vanj. Pa še to pravijo ljudje, da bi danes že marsikak Slovenec, ki je pri volitvah glasoval za Malalana in rekel takrat na lističu za njega «da», danes 'dejal tako kot Malalan «ne». Tudi tole pravijo ljudje, da je Ida De Vecchi imela na seji desno roko močno privezano k životu. Pravijo ljudje, da so ji to svetovali, da bi se ne zmotila in ne dvignila desnice ob sejni slovesnosti visoko v zrak, kakor je to svoje čase delala na raznih fašističnih sejah.
* ft 9
Še ena o Rikotu
Riko je bil v mestnem svetu. Neki politični nasprotnik ga sreča in reče bolj sam zase: «Ko srečam nekatere obraze, me popada volja,
da bi predlagal, naj mestni svet na. roči par vagonov DDT».
Riko tega ni razumel, ampak kei je bilo govora o vagonih, je smatral, da gre za kako gospodarsko stvar. Na drugi strani je kazal nasprotnik, ko je izgovoril gornje be. sede, prav zaničljiv izraz na licu-Rikotu stvar ni dala miril, mora razrešiti to uganko. Sel je k nekemu profesorju in vprašal: «Razložite mi, prosim, kaj póme, nijo črke DDT?».
«To je kratica za znanstveno ime Diclor Difenil Tricoloretan».
«A tako! Ce je stvar znanstvena, potem je y redu!»
Še en oboževalec Prešerna
To je pa naš pokrajinski načelnik Palutan. Resne misli in težke skrbi so mu rojile po glavi. V Trstu ne razsaja samo huda brezposelnost, ampak še hujša «brezstrešnost». Ljudje nimajo strehe, po pet, šest, deset do petnajst se jih mora stiskati v eno samo sobo, v Silosu razsajajo bolezni, ta tržaška rakrana grozi, da s časom postane evropski škandal. Čutil je Palutan, da
Mihec in Jahec
MIHEC: Skrajni čas je, da so odgovorni organi začeli misliti na tržaško stanovanjsko stisko. Zdi se mi zelò pametno, da se je Palutan obrnil na radodarnost meščanov, da reši krizo.
JAKEC: Strašno pametna je ta
Ali je meja zaprta ali ni?
0 O O II
General Edelmann: «Sment, zagotovili so mi, da bo ta aparat avtomatično obveščal ljudi o vsem tudi v spanju in da si bom prihranil vse odredbe, ukaze, okrožnice itd. Sedaj pa o mojem novem odlaku o meji še nobeden nič ne vel»
Hahemus papam
«Imamo papeža», tako vklikajo j Rimljani po vsaki izvolitvi pape- | ža. Na ta vzklik nas je spomnil «Lunedi» z dne 18. t. m., ki z debelimi črkami napoveduje, da ima Trst končno svojega poslanca v rimskem parlamentu. Ker je neki drugi poslanec odpadel, stopi na njegovo mesto tržaški odvetnik Giovanni Tanasco. «Dalmato per nascita e Triestino per elezione» — Dalmatinec po rodu, Tržačan po svoji odločitvi.
Giovanni Tanasco se je nekdaj klical Tanaskovič, je torej «naše gore 'ist». Ce bi bil ostai zvest svoji krvi, bi ga zdaj «Lunedì» i-menoval «sciavo importato» ali «calarlo dalla montagna» alj «ospite non gradito» ali «porcaro balcanico» ali celò vse skupaj in še kaj zraven. Ker pa, je značajno obrnil «bandiere» po vetru, je danes «Triestino per elezione».
Veliki koš običajnih čestitk in voščil je izpraznil že «Lunedì» na naslov našega dičnega Tanaskovi-ča. Tako nam ne preostaja drugo, kakor da beležimo y kroniko mesta Trsta, da se je tržaški šovinizem spet enkrat zatekel v slovansko goro, da sj tam izbere močno gredo, ki naj podpre njegovo trhlo
barako. Zato končamo prav po tržaško: Avanti, fin che dura la ba baracca.
In spet „izjava**
— Pronti! Tu norišnica pri Sv. Ivanu. Kdo tam?
— Tu magistrat na Piazza Unità. Pošljite takoj voz s par krepkimi bolničarji! Im-mio tu norca, ki se ga ne moremo rešiti.
— Kaj pa počenja?
— Hoče imeti na vsak način neko uradno potrdilo.
— Pa mu ga dajte! Saj to je vaša uradna dolžnost. To vendar ni nič izrednega!
— Ampak možakar govori slivensko. Kakor nam je pojasnil3 neka druga stranka, ki ga razume, hoče imeti potrdilo y slovenskem jeziku in se sklicuje pri tet^ na bivšega župana Mianija, ki ie v svojem poslovilnem govoru z® trjeval, da «občina postopa nePrl stransko z vsemi ne glede na na rodnost».
— A tako! Potem je stvar seveda drugačna. To je vendar tiran norec!! Takoj pridemo z v zom-.