71 Dopisi. li Dunaja 28. sveč. (Službe pri c. h najviši sodniji) Pri tukajšnji c. kr. najviši sodniji so službe 4 svetnikov prazne, in, kakor slišimo, imata na mesto dveh priti dva naslednika od c. k. nadsodnije v Gradcu. Od bivših svetnikov pri najviši sodniji je pl. Albor-getti bil eden, ki je veljal za to, da slovenski ume. Zdaj bomo spet videli, ali ministerstvo ve, da v Avstriji biva blizo poldrug milijon slovenskega naroda, — da tudi njihove pravde in tožbe pridejo pred najvišo sodnijo dunajsko, — in da mora med svetnike te sod-nije saj en mož sedeti, ki dobro ume slovenski jezik. Pri oddajanji teh služeb bomo tedaj videli, koliko pravice v novi eri ima narod slovenski. Ako sem dobro podučen, čutijo v viših okrogih silno potrebo, da v najviši sodniji sedi mož, slovenskega jezika popolnoma zmožen; ali bridke skušnje nam kažejo, da se pri oddajanji viših in nižih služeb gode še zmirom velike napake. V Avstriji se ne moremo ločiti od vkore-ninjenih razvad: ali se pravi, da ni slovenskega jezika vajenih uradnikov, ali pa, če so, se drugim dado službe. Od one sodnije pa, ki na najvišem mestu sodi o pravici, moramo vendar misliti, da pravici da, kar pravici gre, in da tedaj med omenjenimi 4 službami saj ena oddd tako, da se strinja z ravnopravnostjo narodov avstrijskih. Pazili bomo, kako in kaj! Iz tržaške okolice 28. sveč. A« — Pisal sem Vam zadnjič, ktere kandidate je volilni odbor za okolico postavil. Danas Vam moram žalostnejo novico prinesti. Bivši poslanci so z novimi kandidati nezadovoljni, posebno pa sta nezadovoljna ž njimi gospoda, Čegar imen nočem staviti pred svet, ker rodoljubje enega je po pravici med nami slovelo, in si ga mislimo le zapeljanega. Ta dva gospoda delata na vse kriplje na to, da zlogo, ktera je med okoličani do zdaj vladala, spodkopljeta in seme nezloge sejeta. Na srce po-kladata okoličanom, naj ne volijo „tujcev". Prašamo zato ta dva gospoda: Kdaj neki so bili še Slovenci „tujci" med Slovenci in prašamo ju, ker že 6 let v tržaškim zboru sedita, kje so njih zasluge, kaj sta onadva za okolico našo tolikega storila, da jej zdaj hočeta skor poveljnika biti in o meta vati to, kar so zbrani župani in zaupni možje sklenili. Saj se vendar Cegnar in Zor nista nikoli za kandidata ponujala in ne hlepita po časti brez pomislika, da ju le težko delo in velika odgovornost čaka, ako jima okoličani zaupanje skažejo, da ju volijo. *) Prašamo ta dva gospoda dalje: ali sta mar pomislila, kakošne nasledke more nesloga pri volitvah v obče imeti? Naj pomislita ta dva gospoda, kaj delata, in naj svojo vest izprašata: ali moreta to svoje obnašanje pred Bogom in pred narodom zagovarjati? Gospoda enega pa še posebno prašamo: ali je že pozabil, da je s pobešenimi očmi moral v očitnem zboru okoličanom spovedati se, da d oz daj ni prav delal, in da je za naprej obljubil poboljšanja? Je li je to njegova pokora? Okoličane pa živo živo opominjamo, nikakor poslušati takih mož, ki brez premislika govore in delajo, ampak naj volijo po svoji vesti tiste može, ktere poznajo in jim zaupajo. Naj imajo vedno pred očmi to, da, kakor si bojo postljali, tako bodo tudi ležali. Z Bogom! Iz Kanala 26. sveč. A. K. **) — 24. u. m. smo imeli prav zanimivo besedo. Razvidelo se je iz nje, da Kanalci vkljub vsem oviram so vredni sinovi majke Slave. Beseda se je vršila v naslednjem redu: V začetnem govoru nas novoizvoljeni predsednik zagotavlja, da hoče marljivo delati na polji slovanstva. Potem je zbor prav dobro pel „Husitsko." Potem je deklamo-vala prav mojstersko gospodičina Josipina Crnigoj-eva, hči tukajšnjega kancelista. „Slovenka", samospev s glasovirom je pela izvrstno Terezina Ravter-jeva. Dekla-moval je zatem jako ponosno „Janez mi je ime, čeravno me je g. fajmošter Johann v krstne bukve zapisal", Emil Furlani, tretješolec iz Gorice. Zbor je potem pel „Vojaško"; zadnja točka pa je bila vesela igra „Strast i krepost" , ktero so domači diletanti in dile-tantinje v občno pohvalo igrali. Se posebne hvale vredne so: Jakumova Ernestina, Terezina Žefčiava in Brlotova, *) Mi mislimo, naj bi omenjena gospoda se nikakor ne odpovedala svojemu važnemu poklicu, ako jima velika veČina zaupa nje skaže. Vred. **) Bode drago. Vred* 72 ki si iskreno prizadevajo, narodu koristiti. Konec besedi je bil lepi zbor pod vodstvom našega vrlega učitelja Ivana Sirca „Dijaški stopaj." — Po besedi je bila skupna vesela večerja, po večerji živahen ples. Med plesom se je bral prav smešno osnovan Brencelj, kteremu je bil naslov: „par prež tobaka za pust iz škatle potepa Čebejevega." Nekemu cerkvenemu pevcu so na pust tudi seme dramo igrale, kakor jo je prejšnji dan igrala njegova zaročnica. Nekoliko minut pred poroko je Šla vsa ženitva — pod koš, češ, da je že in še maloleten, ker mu nekaj mesecev manjka do 61 let. Na Goriškem 1. sušca. —tt— V Mirnem na Gradu blizo Gorice se že par let po zanikernosti ondašnjega g. dušnega pastirja čisto slovenskemu ljudstvu sv. evangelij namesti v slovenskem, v italijanskem jeziku vsako nedeljo in praznik po nekem kapucinu bere. To je očitna krivica, zoper ktero vsi pošteni Slovenci prote-stujemo, in to tem več, ker je slovenskih duhovnikov dovelj na Goriškem, samostanskih ali svetovnih, ki so pripravljeni Slovencem slovenski kruh deliti. Izgovor župnikov: „saj Mirenci tudi laški razumejo", je puhel kakor jabelko kraj sodomiškega morja. Iz Maribora 28. sveč. — Volitev deželnega poslanca se nam je pokazila. 113 glasov je volilo stotnika Seidel-na, 73 volilcev, ki so bili za dr. Do-minkuš-a, ni glasovalo; odšli so s protestom. Iz Celja 1. sušca. — Zmaga naša je sijajna! Danes je bil g. Ivan Ž uža za deželnega poslanca izvoljen z 157 glasovi; nasprotni nemški kandidat Posek je dobil le 46 glasov. Slava rodoljubom volilcem! Mi pa smo srečni, da smo v gosp. Ž uži dobili zastopnika, na kte-rega se moremo v vseh okoliščinah zanesti. Iz Dolenskega 20. sveč. A. — Sploh je znano, kako radovedno poprašujejo ljudje po deželi, kterim ni dano iz lastne moči novic iz Časnikov izvedeti, kaj da je novega po svetu, kadar jim je priložnost za to. To je zlasti ob času vojske; v tem času je pri kmetu le od tega pogovor, kaj da je ta ali uni vojak domu pisal ali kaj da se piše po časnikih, ktere ta ali uni bere. V sedanjem času ne prinašajo še dosihmal časniki do-godeb iz vojskinega borišča, prinašajo pa temveč dogo-deb iz političnega polja, kar kmetovalca tudi zelo zanimiva v sedanji napredovalni dobi, v kteri se narodom veliko obeta, pa dosihmal malo spolnuje. Prenaredbe, ki nam jih je nova doba rodila, so mu le malo po všeči, in to nekoliko tudi zarad nezaupnosti, da se bode zboljšalo, največ pa zarad tega, ker ne merijo na zmanjšanje davkov, ki jih že tako imamo čez glavo. Dobre volje plačevati ravno ne primanjkuje, al denarja, zlasti pri kmetu, ni, da bi zmogel mnogovrstne davščine. Kamor se obrne, sliši se le: „daj, daj!" Kdor skuša, ta ve. Iz Postojne 27. sveč. — Naznanite drage „Novice" prežalostno novico svetu, da danes popoldne je gosp. dr. Jan. Bučar, tukajšnji advokat in not&r, na-nagloma umrl, zapustivši vdovo z 6 večidel majhnimi otroci. Da je bil rajni mnogo čislan in ljubljen, pričala je obila množica ljudstva iz Postojne in okolice, ki je prišla vrlemu domoljubu zadnjo čast skazat, ter ga spremit do hladne gomile, na kteri so mu pevci čitalnični za slovo pesmico: „Blagor mu, ki se spočije" prav milo zapeli. Bodi zemljica lahka poštenemu in iskrenemu rodoljubu! Iz Ljubljane. (O ministerskem ukazu od 10. svečana zarad šolskega nadzorstva) je deželni zbor kranjski sklenil, da c. k. skupnemu ministerstvu izroči protest proti omenjenemu ukazu in da se ne udeleži izpe-ljevanja tega ukaza, v ktero ga je c. k. deželno predsedstvo povabilo. — (Minister dr. Giskra) se je v petek potovaje iz Trsta na Dunaj mudil v Ljubljani od poldne do polnoči ponoči. Sprejel je deželni odbor, vse ces. oblast-nije in pa — konstitucijonalno društvo, ki je hipoma in še pred mestnim predstojnikom izvedelo, da minister pride, ter se mu z uradniki vred poklonilo; prišlo je to društvo v impozantnem številu, češ, da pokaže ministru, da je Ljubljana „nemška" in „liberalna" (oder was?) in na žarečih obrazih se je reprezentantom bralo, da jih je gospod minister izvrstno prijazno sprejel. Navdušil je preprijazni ta sprejem društvo tako, da, kakor „Tagblatt" piše, mu je zvečer pred stanovališčem c. k. deželnega gospoda predsednika, kjer je bila visocemu gostu na čast soareja, po filharmoničnem društvu napravilo serenado, pri kteri smo cel6 to čudo doživeli, da so nekteri filharmonikarji med „hoch"-klici klicali tudi „slava"! — Sicer pa moramo zavrniti „Tagbl." feuilletonista dr. Kasbacherja, da se raduje o tem, da se je „brez sicer navadnih insultov" izvršila nemška sere-nada, in mu moramo v obraz reči, da se Slovenec ne bo učil od njega, kako se ima obnašati, ako pride kdo — naj je minister ali kdo drug — v deželo našo brez demonstrativnega postopanja. „Modus vivendi" je SI o vencu dobro znan brez poduka „kulturonosnega". — Ko je bil deželni odbor pri ministru, je bil, kakor „Tagbl." pripoveduje, živahen razgovor med ministrom dr. Gisk ro in dr. Bleiweis-om. Sukal se je razgovor najbolj o narodnih zahtevah Slovencev, o postavi zarad ravnopravnosti, ki jo je sklenil deželni zbor kranjski, in o zedinjenji Slovencev. Res je bil, kakor smo tudi mi slišali, razgovor med njima jako živahen in na obeh straneh brez ovinkov; preveril pa minister dr.Giskra ni dr. Bleiweisa, in dr. Bleiweis ne ministra, — (Občnega zbora ljublj. društva na pomoč manjšim obrtnikom in rokodelcem), ki je bil v mestni dvorani v nedeljo, se je, kakor vsako leto, tako tudi letos udeležilo lepo število družbenikov. Prvomestnik g. Janez. Ho rak je začel zbor z ogovorom, ki kaže koristna delovanje društveno v preteklem letu, pa nam tudi prižiga luč na marsikako stran. Samo iz živega čut j a,, da mali naši rokodelci in obrtniki v zadregah potrebujejo pomoči, in iz nikakoršne dobičkarije, se je pred 13 leti začelo to društvo in vklub vsem nezgodam se drži na krepkih nogah tako, da je lansko leta občilo z 168.280 gold. in je konec leta imela 6100 gld. 69 kr. lastnega denarja (reservefonda). Se več bi pa bilo društvo pomoglo rokodelstvu, ako bi mu ne bila ljubljanska hranilnica žile več kot na pol zavezala^ kajti — kakor se razvidi iz prvomestnikovega govora — znižala mu je kredit od 5250 gold. na 2000 gold., čeravno je, kakor sporočilo prvomestnikovo pravi, redno obresti plačevalo. Zakaj je hranilnica to pomoč odtegnila temu društvu, tega ne vem — pravi prvomestnik v svojem sporočilu. Mi pa vemo odgovor na to vprašanje. Prav tisti vzrok je temu, kakor je bil unidan unemu, da sta odbor in zbor hranilnice namesti dr. E. Coste, ki je že mnogo delal in izvršil za duševni in materijalni blagor mesta in dežele naše, volila na priliko dr. Schrey-a, kterega niti mesto niti dežela še ne poznate ne, ako se ne cenijo njegove „zasluge" o delovanji za poslednje nemške mestne volitve in o pisatelj stvu v „Tagbl." Ali hranilnica zznižanjem kredita obrtniškemu našemu društvu, čegar načelniki so narodni možje, ni hotela potisek dati „gewerbebanki", kteri glavarji so možje nemške stranke, tega nočemo dalje preiskavati, ker nam ni tako očito kakor gori omenjena volitev. Ne moremo pa vendar zatreti začudenja o tem, da pošteni rodoljub gosp. K. Holzer in pa stari gosp. Samasa, ki vendar dobro pozna stiske rokodelcev naših in je veliko let marljivo delal za 73 omiko rokodelskega stanu v notranje-avstrijskem društvu — oba častna uda tudi temu pomočnemu društvu — nista v hranilnici krepko povzdignila veljavnega svojega glasu saj za to, da se s posojili podpira to naše društvo, ki bi prav za prav poddružnica morala biti hranilnici v podporo malih rokodelcev, s kterimi se velika hranilnica še ne peča ne. Ta dva možd bi z bistrim svojim očesom morala vendar videti, da pomoćna ta družba (Aushilfskasse-Verein) je dobrodelna naprava, mimo tega, da je „Gewerbebank" le zgolj denarni inštitut, ker se tudi v tem kaže, da vsi možaki s prvomestnikom vred, ki so v gospodarskem odboru našega društva in so lani imeli z 2057 ljudmi opraviti, vse opravila zastonj že skozi 12 let brez plače opravljajo ter se tako žrtujejo dobrotljivemu namenu. Da se hranilnica hoče vesti kot nemški inštitut in po svojih volitvah preočitno nemško stranko represen-tovati, to je nepolitična ideja, kajti lahko pridejo časi, da se reče: „hodie mihi, cras tibi"; — „mi smo mi" — to vendar ne bo na veke trpelo. Naj pa, dokler so časi taki, bode to rodoljubom kaz&lo, da svoj prihranjeni denar naložijo v obrtniškem našem društvu, ktero od sprejetih posojil plačuje po 4 in pol od 100 gold. obresti, tedaj več kakor hranilnica. Naj ne opešajo v blagem svojem} delovanji očetje tega društva, ktero napreduje vklub „gewerbebanki", ki ima še veliko let do tega, da doživi naše društvo. — (Društvo „Slovenija") je imelo v pondeljek 5. občni zbor. Ker nam danes ni mogoče, obširno govoriti o razpravah tega zbora, povemo le to, da se je zbralo čez 100 udov in da vsi predlogi so bili enoglasno in s živo pohvalo sprejeti. Predsedoval je zboru dr. J. Bleiweis, ces. komisar mu je bil magistratni predstojnik g. Gutman. — Po sporočilu odborovem, ki gaje bral društva tajnik Murnik, je podpredsednik dr. Gosta z navdušeno besedo predlagal: „naj se zahvala izreče gimnazijskim dijakom ne le za velikodušni dar Vodnikovemuspominku, temuč tudi za njihovo izvrstno „besedo". Predlog se je soglasno sprejel. — Potem dr. Gosta v obširnem govoru poroča o prihodnjih volitvah za mestni zbor in stavi v imenu odborovem predlog, ki ga bralci nahajajo v „razglasu" današnjega lista. Vsi zbrani udje so s živo pohvalo pritrdili odborovemu predlogu, ki je bil enoglasno sprejet. — Potem in tudi v obširnem govoru poroča prvomestnik dr. Jan. Bleiweis o minister-skem ukazu zarad šolskega nadzorstva, in stavi predlog v imenu odborovem: „naj društvo, ktero ima po pravilih svojih čuvati nad ustavnimi narodovimi pravicami, svoje mnenje v resoluciji izreče s tem, da se popolnoma strinja s principi, ki jih je priobčila interpelacija dr. Toman-a in njegovih družnikov v državnem zboru", je bil z občnim zadovoljstvom enoglasno sprejet. O vsem tem kakor o posamesnih nasvetih dr. K. Bleiweis-a, Regali-a in Kreč-a povemo več drugi pot, dostavljaje le še to, da v Blaznikovi kamnotiskarnici vrlo lepo narejena in zbranim udom danes na ogled dana sprejemica je bila vsem všeč. — (Dijaška beseda.) V nedeljo so v čitalničnej dvorani na slavo Vodniku in Preširnu napravili ljubljanski gimnazijalci „besedo" v prid Vodnikovemu spominku. Vsak, kdor je bil pričujoč (tudi c. kr. deželni predsednik je počastil mladino s svojo nazj^j čostjo) in je videl ter čutil navdušenje za domačo refl s kterim je snovala nadepolna mladež svoje naloge, rad bo priznal, da si nihče ni nadjal kaj tako dovršenega^ — V izvrstnem govoru, s kterim se je beseda začela in ki je ves natisnjen na 69. strani današnjega lista, je gosp. R. pokazal svojo posebno sposobnost za govorništvo; vnel je srca vseh pričujočih tako, da mu je donela živa pohvala. Za prologom je pel gimnazijalski zbor češko „Vojensko" tako odlično, da bi mu moral najbolj izveden muzikus priznanje izreči. Izurjenost in vrlost pevcev pokazala se je pa še posebno pri zelo težkem dr. Ipavčevem: „Kdo je mar?" Nič manj ni zadnji zbor „Popotnica" izbudii občno zadovoljnost ter nas prepričal, kako zdatne pevske moči so med našimi gimnazijalci. Posebno pa moramo omeniti še gosp. kapelnika, ki ima največ zaslug, da se je tako izvrstno vršilo petje, osmošolca B., ki je s svojim bratom, ki gaje spremljal na glasoviru, prav mojstersko izviral glase na goslih, ter tako program besedin sijajno popolnih Radi čestitamo vrlemu mladenču, ter mu obečamo lepo prihodnost. — Odlomek iz tragedije „Orest" de-klamoval je gosp. Kt. tako srca presunljivo, da je vse strmelo. (Josp. K. ima pri svojih obilih darovih posebno dramatično zmožnost. Gosp. Kr. se je v Preširnovej „Novej pisariji" res prav „profesorsko" obnašal; njemu na strani je stal jako primerno g. Sk. — Konec besedi bila je burka „Novci za diplomo". Gospodje D. (Vinko), P. (Davorin) in B. vedli so se kot dijaki na univerzi res tako izurjeno, kakor da bi bili že večkrat stali na očitnem odru. Posebno je Vinko stricu (g. R.) Cvičniku zvito vil iz listnice stotak za stotakom. Obilo smeha učinil je stric med občinstvom, kajti robil jo je prav po „gorenjšče". Al tudi ne smemo pozabiti jako komične sluge „Lukata". — Naj še omenimo, da je med besedo došlo 7 telegramov in sicer od „Juga", slovenskih dijakov, dr. Tomana in Svetca iz Beča, od „Slovanske besede" v Gradcu, iz Prage, od novomeških dijakov in dr. Lavriča. Vsi telegrami bili so sprejeti z živahnimi slava-klici; posebno navdušil je občinstvo telegram od slovenskih dijakov, ki se je glasil na slovansko vzajemnost. — Tako se je beseda ven in ven izvrstno vršila; vsak je dvorano zapustil v živej svesti, da imamo v našej mladini res zagotovljeno lepo prihodnost. Živila! — Gospa AnaPesjak-ova, v „Novicah" že večkrat pohvaljena pevska umetnica, nam piše, da jo je volja p ć t i učiti. Kdor tedaj nauka v petji od nje želi, naj se potrudi v njeno stanovanje, ki je v „nemških ulicah" hišni štev. 177, v 1. nadstropji zadej.