ij traiaio nemiri dalie. Ronarii so napadli mesto Kanton, kjer so‘ požgali več pošlo-ni.i V boiu med vladnimi četami in roparit ir bilo ubitih in ranjenih do 300 oseb. -4 V Alhaniii se 1iud«tvo tildi uoira Turkom] ki pošiljaio tia vniaštvo. - V naš^n držav* nnm zboru so 12. t m. razpravliali. zaka v|nda dopušča špekulacije velikih kanit-’ listov. ki sleparijo Hudi za ogromne vsotej Vlada ie slišala iako srorke. kakor maloj kdaj. Če ji bo kaj zaleglo je uprašanje. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF S PILLMA N N D. J. (Dalje.) Ni mi ostalo nič drugega, kakor da sem odšel. Hotel sem pomiriti vsaj njegovi hčeri. Ko pa sem zavil okoli vogla ulice Saint-Nicaise (r. Sen-Nikčz), zagledal sem Lafayetta, ki je hitel na čelu oddelka narodnih brambovcev proti Tuilerijam. „Kaj pa pomeni to?“ sem vprašal. Videti je bilo, kakor da je zelo razburjen in zdelo se mi je, da je zavpil svojim ljudem, da je treba grad sčistiti. Vrnil sem se tedaj na Trg za karuselj, da bi videl, kaj se zgodi ter da bi mogel pomagati markisu, če bi bilo treba. Ko se je Lafayette vračal z mnogimi ujetniki iz Vincennes, je dobil sporočilo od Gouviona (r. Guvjon), ki je poveljeval grajski straži, da se je zbralo nenavadno veliko število plemičev v kraljevih predsobah. Ali je mislil, da namerava dvorna stranka pomagati kralju, da ubeži, ali pa je hotel nastopiti proti plemstvu, da se spet prikupi ljudstvu, ki ga ni gledalo več tako rado, odkar je s svojo strogostjo nastopil tudi proti njemu, zgodilo se je, kakor se mi je že pozdevalfl — ukazal je „viteze“ razorožiti. Narodni brambovci so bili že dolgo gorki „vitezom z bodali", zato so izvršili Lafayettovo povelje s surovim veseljem. Plemiči sfl morali oddati orožje; branili so se ter so ubogali šele na kraljev ukaz, mnogi so se uklonili le sili. Narodni brambovci so jih suvali i)J tepli, pehali surovo po stopnicah navzdol in ven na dvorišče, pehali so jih s puškinimi kopiti, nekatere celo zbadali z bajoneti, potem pJ so jih vse pobite prepustili besni drhali, ki se je bila naglo zbrali na trgu. Zaman sem pozival stražo, naj brani nesrečneže, ki so jih su-, vali po stopnicah, da so bili vsi okrvavljeni in raztrgani. Stotnik j i malomarno skomignil z rameni, vojaki pa so vpili, da se godi čisto prav tem aristokratom, ki so sami sovražniki domovine. V tem hipU sem zagledal starega Valdouleurja, ki se je pokazal pod portalom ifl se prepiral z dvema brambovcema. Da jima ni govoril lepih besedi sem videl na njegovem razburjenem obličju in na stisnjenih pesteb ki jih je dvigal proti njima. Zdi se mi celo, da je enega udaril, ker seif videl, da se je eden zdrznil. Tedaj pa sta planila nanj s kopiti jii bajoneti. Eden ga je zabodel v bok, drugi pa ga je sunil v prsi, di je padel vznak, po stopnicah in obležal nezavesten v svoji krvi. Skočil sem k njemu in menil izpočetka, da je mrtev ; kmalu p* sem zapazil, da še diha. Vzel sem ga na svoje roke, kakor otroki ter ga nesel iz gneče k ranocelniku, ki je stanoval blizu gradu. Že večkrat sem videl njegovo kričečo desko, na kateri je bilo naslikano, kako beži mrtvaško okostje pred zdravnikom. Drhal se je sicer delala, kakor da bi me ne hotela pustiti skozi ; toda zagrozil sem, da čaka smrt prvega, ki se me dotakne, in moj pogled jim je povedal, da mislim resno, zato so mr napravili prostor in nesel sem markisa k „Bežeči smrti Ranocelnik je imel polne roke dela, ker je prišlo tja že večje število ranjenih, da bi se dali obvezati. Ko pa je zagledal Valdou-leurja je popustil vse druge. „Tukaj imamo opraviti, kakor pravim jaz, z bolj ali manj resnim slučajem", je zaklical. „Mož je tako rekoč mrtev; vendar upam, da smrt še preženem. Tukaj je zaboden v bok — morda drob ranjen; prsi stlačene ; eno rebro zlomljeno, najhujše pa padec na zatilnik, ki mu je pretresel možgane. Hm, hm! Na vsak način je trepa žili puščati, prsi narezati in deti pijavko na zatilnik. Prehiteti moramo vročičo, drugače je mož izgubljen!" Jaz sem bil seveda prepričan, da je starček izgubil že zadosti krvi, ker je rana na tilniku močno krvavela. Ko pa sem to povedal ranočelniku, me je zaničljivo pogledal po strani, kakor bi hotel reči: „Kaj pač ti razumeš!" Zato sem ga pustil v božjem imenu, da je napravil, kar se mu je zdelo, sam pa sem hitel v bližnji Malteški hotel, da obvestim hčeri o nesreči, ki je zadela njunega očeta. Težka pot je bila to zame. Že ko sem se prikazal in sta me zagledali, sta slutili, da se je zgodila kaka nezgoda. „Moj Bog! Steli ranjeni ?“ je zaklicala Izabela in obledela. „Jaz ne — toda v gradu smo se malo spoprijeli in —" „In oče je ubit!" je zakričala Marta. „Ne, ne ! Le malo ranjen je. Upam, da ne težko." „Kje je, peljite me takoj k njemu," je' odločno rekla Marta, Izabela pa je ihtela : „Oh, gotovo umira! Če ne bi ga bili spravili sem.“ »Kmalu ga prinesejo. Jaz sem hitel naprej, da se ne prestrašite ter da pripravite vse, kar je ranjencu treba. Imate-li dobrega hišnega zdravnika? Treba ga je brž poklicati. Ranocelnik, ki ga je obvezal za silo, se me zdi, da je le navaden mazač." „0 Bog, midve ne poznava v Parizu nobenega zdravnika!" je rekla Marta. Spomnil sem se, da je bil zdravnik, ki je zdravil mene, prestavljen v našo vojašnico v ulico Poissonniert (r. Poasoničr). Hitel s^rn tedaj naglo tja ter sem ga k sreči dobil. Ko sem prišel ž njim v Malteški hotel, so ranjenca ravno položili v posteljo in ranocelnik mu je hotel zopet puščati kri, ker se ranjenec ni še zavedel. Naš zdravnik pa tfega ni hotel dopustiti na noben način in oba sta se hudo sprla. Da bi na kratko končal ta neprijeten prizor, zapodil sem ranocelnika skozi vrata, četudi se je upiral. Nazadnje je vendar odšel zagrozeč mi, da se bo meni, aristokratu, osvetila svoboda ter prerokujoč ranjencu gotovo smrt v rokah tega vojaškega zdravnika. Z Marto sem potem pomagal našemu doktorju, Izabela pa se je vsa topila v solzah. Zdravnik ni mogel dati velika upanja. Ponovil je Marti svoja naročila, kako je treba hladiti rane čez noč, ter je obljubil, da se vrne drugi dan zarana. Ponudil sem se, da bom čul pri bolniku, gospodična Marta pa tega ni hotela dopustiti in odšel sem z zdravnikom. Pred hišo sem ga vprašal, kaj meni o bolnikovem stanju. Rekel je, da je malo upanja, ter naj drugo jutro mirno opozorim gospodično, ki nama je tako goreče pomagala, da je nevarnost precejšnja ter da je treba poskrbeti za svete zakramente. Ni mi treba omeniti, da nisem mogel tisti večer govoriti z Izabelo o Verenkinem pismu. Še sam sem po tem dogodku popolnoma pozabil, zakaj sem Kotel priti začetkoma v Malteški hotel. Tudi prihodnje dni nisem mogel govoriti niti besede o tem, ker je markis visel med življenjem in smrtjo. Pripeljal sem k njemu patra Sekunda, ki mu je podelil svete zakramente. Privedel je tudi izkušeno usmiljeno sestro, da je pomagala hčerama pri postrežbi. Prihajal sem tja vsak dan, če me ni zadržala služba, in začel sem gopodični vedno bolj spoznavati in spoštovati. Različni sta bila, a nežno sta ljubili svojega očeta in srčno sta se mi zahvaljevali za vsako skrb, ki sem mu jo izkazal. Vendar bi moral biti slep, če bi ne čital iz Izabelnih oči nič drugega, kakor le hvaležnost in vest me je opominjala, saj dobri deklici razodenem, da nisem več prost. (Dalje pride.) iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. Pasijonska igra v Mirnu. Na tiho nedeljo dne 24. t. m. bode »Kat. Jel. društvo v Mirnu« predstavljalo v »Društvenem doimi« veliko »Pasijonsko >Kro«, kj se je že lani predstavljala z lepim vspehom. Letos je igra v vsakem oziru spopolnjena tako, da se nam kaže v njej trpljenje našega Gospoda J. Kr. v celoti, kakor kaže sledeči spored: 1. Predstava: Kristusov vhod v Jeruzalem. 1. prizor. Množica iz Jeruzalema gre Kristusu naproti. 2. prizor: Kristusov vliod v Jeruzalem. 3. prizor: Kristus izganja trgovce iz templa. 4. prizor: Farizeji se posvetujejo, kako bi Kristusa umorili. 5. prizor: Tr-Kovci sklenejo pomagati farizejem. II. predstava: Kristus v Bctaniji. 1. prizor: Kristus z apostoli pri Simonu Gobovem. 2- Prizor: Magdalena mazili Kristusa. III. I redstava: Kristusova ločitev. 1. prizor: i Jezns gre v Jeruzalem. 2. prizor. Juda ostane in ne gre za Kristusom. 3. prizor: 1 f arizej Levi skuša pridobiti Judo za izdajo. 4. prizor: Trgovci pridobijo Judo za |?dajo. 5. prizor: Juda se odloči prodati ! Kristusa, samo da dobi denar. V. Predstava: Zadnja večerja. 1. prizor: Živa slika:' 1 daritev Melkizedekova. 2. prizor: Kristus ■ umije noge apostolom, naznani, da ga bo ’ 'l|da izdal in postavi sv. R. T. VI. Predstava: Visoki zbor sklene Kristusa umo-r'ti. 1. prizor: Posvetovanje visokega j 2bora. 2. prizor: Juda obljubi visokemu zboru izdati Kristusa za 30 srebrnikov. Vil. Predstava: Na vrtu Gezemani. 1. prizor: Juda gre z druhalijo lovit Kristusa. 2. prizor: Kristus moli na vrtu Gezemani. Vlil. Predstava: Kristus pred visokim zborom. I. prizor: Kristus pred Anom. 2. prizor: Kristus pred Kajfom obsojen k smrti. 3. prizor: Peter zataji Kristusa. 4. prizor: Peter objokuje svoj greh. 5. prizor: Kristus drugič pred Kajfom. 6. prizor: Visoki zbor obsodi Kristusa drugič k smrti. 7. prizor: Juda vrne denar. 8. prizor: Judov obup. IX. Predstava: Kristus pred Pilatom. 1. prizor: Kristusa peljejo k Pilatu. 2. prizor: Kristus v sodni dvorani. 3. prizor: Kristusa peljejo od Heroda zopet k Pilatu. 4. prizor: Pilat izpusti Barabo. 5. prizor: Kristusa kronajo in zasramujejo. (h prizor. Pilat obsodi Kristusa v smrt na križu. X. Predstava: Križev pot. Živa slika: Izakova daritev. 1. prizor: Janez naznani Mariji, da je Kristus k smrti obsojen in da ga peljejo v smrt. 2. prizor: Kristus sreča svojo žalostno mater. 3. prizor: Simon pomaga Kristusu križ nesti. 4. prizor: Kristus pade pod križem; Veronika poda Jezusu potni prt; Jezus tolaži jeruzalemske žene; 5. prizor: Veronika pokaže prt s Kristusovim obrazom. XI. Predstava: Križanje. Živa slika. Bronasta kača. L prizor: Kristusa pribijejo na križ. Kristus umrje na križu. 2. prizor: Vojaki hočejo Kristusu streti kosti; sluga naznani. da je Pilat daroval truplo Kristusovo Jožefu iz Arimateje. 3. prizor: Kristusa snamejo s križa in nesejo v grob. XII. Predstava. Vstajenje. 1. prizor: Kristus vstane iz groba; vojaki zbežijo. 2. prizor. ' Magdalena pride s ženami, da bi mazilila Kristusa. Angel naznani, da je Kristus vstal. Kristus se prikaže Magdaleni. Konec: Krasna živa slika. — Igra se bode predstavljala ob 3'/.,. Natančneje podatke sporočimo prihodnjič. — V igri nastopa okrog 70 oseb. Odbor. Poučni tečaj v Komnu. Za Kras se bo dne 5. in 6. maja vršil v Komnu poučni tečaj, na kateri že sedaj opozarjamo vse prijatelje, da se pripravljajo nanj. Solkan. „Na delo za Boga ia domovino: Vabilo k občnemu zboru »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva1' v Solkanu, ki se bode vršil v nedelje dne 17. marca 1912. koj po blagoslovu v dvorani gosp. Ivan-a Nibrant, s slednčim dnevnim redom : 1. Predsednikovo poročilo. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Knjižničarjevo poročilo. 5. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 6. Imenovanje častnih članov. 7. Slučajnosti. K najobilnejši udeležbi uljudno vabi odbor. Vrsno. Občni zbor „slov. kat’, izobr. društva na Vrsnem“ bo na praznik sv. Jožefa popoldne po blagoslovu v kaplaniji na Libušnjem. Črniče. One 10. t. m. je imelo izobraž. društvo svoj letni občni zbor. Ob tej priliki je imel tudi g. dr. Česnik odposlanec S. K. S. Z. predavanje. Vdeležba je bila velika. Odbor večinoma stari. Za tem je sledil obč. zbor tel. ods. ,Orel‘. Društvo in „Orel“ lepo napreduje! Cerkno. Katol. slov. izobraževalno društvo v Cerknem, vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil na dan sv. Jožefa dne 19. t. m. takoj po popoldanski službi Božji v dvorani »Gospodarskega doma“, z običajnim dnevnim redom. Odbor. Naša mladina. Gradec. Slov. kat. akad. teh. društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na svojem 1. red. obč. zboru za 1. t. 1912 dne 8. t. m. sledeči odbor: iur. Jakob Hodžar, preds. iur. Alojzij Remec, podpr.; med. Zoran Jošt, tajnik; med. Jakob Rebernik, blag.; phil. Ivo Sivec, knjiž.; phil. Josip Gom-botz, gospodar; med. Ludovik Kramberger, odb. nam. Zadružništvo. Rodik. Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Rodiku, reg. zad. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. aprila, na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne v župnišču, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načei-stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za 1. 1911. 4. Volitev nadzorstva. Proti pijančevanju. Pijančevanje na Ruskem. V mesecu grudnu 1911 je bilo na podlagi uradnega poročila v evropski in azijski Rusiji prodanega 9,049.277 veder zganja; 298.140 veder več kot v istem mesecu leta 1910. V preteklem letu je bilo prodanega skupno 91,041.274 veder žganja; 2,098.827 veder več kot v letu 1910. Ruska država je imela od monopola na žganje v letu 1911 782,557.370 rubljev (rubelj = 2.54 K) dohodka; za 20,010.141 rubljev več kot v letu 1910. Vsako leto je bilo na ulicah glavnega mesta Petersburga od policije prijetih 60.000 do 70.000 popolnoma pijanih oseb, ki potem na policijskih stražnicah svojo pijanost prespijo. Protialkoholni odsek zdravniškega društva v samaranski guberniji je zbral statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je izdalo prebivalstvo samaranske gubernije samo v I. 1910 22 miijonov rubljev za žganje. V letu 1908 je bilo v mestu Samara prijetih 9000 oseb radi pijanosti, v letu 1909 že 10.300, a v letu 1910 samo v desetih mesecih že 11.000 oseb. Delavski vestnik. Ponesrečen shod socialistov v Lokavem V nedeljo, dne 10. t. m. popoldne se je vršil v Lokavcu v prostorih krčmarja Slokarja socialističen shod, na katerega je prišel govorit sam socialno-demokraški prerok dr. Tuma. Udeležencev, med katerimi je bilo veliko pristašev S. L. S. je bilo blizu 200. Najbolj so sc odlikovali po svoji surovosti in divjaštvu splošno znani okoliški mešetarji, ki so grozili z d e j a n s k im napadom, na naše somišljenike. Tudi naš znanec dr. Zamašek je bil vnet sobojevnik socialistov. Za predsednika je bil imenovan neki muzikantar. Dr. Tuma je v svojem zvitem govoru eno uro in pol dolgočasil poslušale,e. Posebno zanimivo bi bilo vedeti, kako smešno si predstavlja vodja soc. demokratov našo Vsesl. ljudsko stranko. Zdi se, da je gospod doktor slep za naš preporod, za mogočen kulturni in gospodarski napredek naše kat. Slovenije. Po njegovih besedah bi bili pristaši S. L. S. skupina zabitih kmetov, ki še verujejo v posmrtno življenje, kakor so jim zabili duhovniki iz prižnice; v nedeljah molijo, v pondeljek vzamejo pikon na rame brez vsakega smisla za izobraževalno, gospodarsko in organizatorično delo. Ko umr- jejo, jim zvonijo, če so bogati dolgo, če ubogi malo. Dalje bi bilo po dr. Tumovih besedah, vera in narodnost največja ovira pri vsakem gospodarskem delu. Povdarjal je velikansko ljubezen(l) edino »zveličavne« socialne demokracije za kmeta, za zatiranega kmeta. K besedi se je oglasil jurist Vrtovec, ki je že prej z živahnimi medklici spremljal dr. Tumova izvajanja. V krepkih potezah je protigo-vornik z besedami voditelja nemške in slovenske soc. demokracije dr. Adlerja, ki je pred kratkim na nekem volivnem shodu na Dunaju povdarjal, da je soc. dem. stranka samo stanovska organizacija socialističnih delavcev in vodi neizprosen boj proti oortmkoin, trgovcem in predvsem poljedelcem naslikal hinavsko počenjanje socialistov. Socialisti so v eni sapi največji svobodomisleci, a zopet če jim kaže, obenem globoko verni. Uni so, če govorijo kmetom, naj večji kmečki prijatelji, a ko so sami med seboj, izpovejo jasno svoje strupeno sovraštvo nasproti kmečkemu stanu. Vera in narodnost nista nikdar ovirala gospodarskega dela, kot pravi dr. i uma, ampak ravno nasprotno je treba pri vsaki pravi izobraževalni in gospodarski organizaciji globokega verskega temelja in ljubezni do domovine. -Jasni dokazi za to so naše krščansko socialne organizacije. Naše pošteno slovensko ljudstvo je globoko vemo in ljubi svojo domovino, a soc. demokrati hlapčujejo Nemcem in Italijanom kot verni sluge sovražnikov naše domovine. Izvajanja jurista Vrtovca so navdušeno odobravali številni pristaši L. S. a socialisti so tulili in sam dr. Tuma je bil ves zelen od jeze. Ker je pijana mešetarska druhal grozila z dejanskim napadom, so se pristaši S. L. S. odstranili. Dr. 'Tuma je še nekaj besedičil in nato se žalostno kot general brez armade odpeljal, gotov, da njegova setev ne pojde v klasje med našimi poštenimi Vipavci. Socialistični shod v Sempolaju. Petelini so zakukurikali: pri nas se dela rdeči dan! »Zarja« je že prej razbobnala, da nastopijo proti trem socialističnim govornikom kar štirje duhovniki protigovorniki. Obetal se je radovednemu občinstvu lep vžitek. Zato se je nabralo lepo število radovednežev, zlasti komandiranih socialistov iz Nabrežine, Lahov, teh trabantov rdečih matadorjev. S temi stoji in pade socializem! Prvi socialistični govornik nastopi neki R e g e n t, zelo pozabljiv človek, ki je svojo nalgo, vršil dostojno, v kolikor velja ta izraz za socialiste sploh. Govoril je o razvoju proletarijata, o fran-cozki revoluciji in potem o klerikalizmu. Nazadnje se je spomnil še zavarovanja za starost ter trdil da je S. L. S. bila proti zavarovanju delavcev. Ni pa pojasnil ta po-štenjakovič, da S. L. S. je bila proti temu, da sc zavaruje samo delavski stan, ampak zahtevala in zahteva še danes, da se zavarujejo tudi mali posestniki in obrtniki, čemur pa socialisti najhuje nasprotujejo. Kot drugi govornik je nastopil kričavi Kopač- živi bič za delavce in Kras. Rekel je, da ne bo govoril o veri, a druze-ga ni šlo iz njegovih kosmatih ust kot za- bavljanje proti veri. — Česar je polno srce, to rado iz ust gre! V svoji razdrapa-nosti je skakal od enega predmeta do dru-zega in včasih samemu sebi nasprotoval. 'Takih nesmisli ni rodila še nobena človeška pamet. Rrebračal je kozolce po sv. pismu, Kristusa štel za svojega sodruga, sv. Pavla imel za pospeševatelja suženjstva, sramotil sv. Dominika, pozival javno ljudi, naj ne hodijo k spovedi, češ, to je .neumnost, h kateri vas silijo farji, duhovniki, ki naredijo prej vse grehe, ki jih katekizem našteva, potem še le uče javno, kar pa ne bi znali, če niso sami poskusili. Katekizme, ki vam jih dajejo duhovniki raztržite! Norčeval se je iz sv. obhajila. Zasramoval papežtvo, zlasti Leona XIII., pokrivem obdolžil Pija X., da je blagoslavljal laške vojake, ko so odhajali v Tri-politanijo, in pogruntal eno novo oslarijo: Avstrija se zato pripravlja na vojsko z Italijo, da bi vzela laškemu kralju kraljestvo in je vrnila papežu. Norčeval se je iz pobožnosti žena in krščanske vzgoje deklet, iz onih, ki molijo in se odkrijejo, ko zvoni poldan itd. Kopač je naravnost norce bril iz svojih poslušalcev. Ljudstvo je glasno godrnjalo v protest takemu zlo-.cinskemu žlobudranju, ter je trumoma zapuščalo zborovališče. Ljudstvo se začudeno povprašuje, ali ni postav v Avstriji, ki bi takim sramotilcem naše sv. vere, pristrigle peroti?' Postava je za vse, tedaj tudi za Kopača! 'Tretji govornik je bil neki nervozni Gej, železničar, ki je zelo priporočal »Novi čas«. Bil je krotek, kar je bilo edino modro od njega! Pozivali so ti korajžni fantje, če se hoče kdo oglasiti k besedi. Ge bi se pa oglasil kdo od nasprotne stranke, tedaj so imeli vže pripravljeno orožje — gnjile limone. — Navidezno so ti ljudje g i-iantni, ali prismoda bi bil tisti, ki bi sc v takem položaju spustil v debato s soc la-listi, katerim ni mar za resnico ampak le za demagogijo, za zapeljavanje ljudstva. Eno resnico moramo pribiti: delavci socialisti so bili dostojnejši v svojem ponašanju nego govorniki v svojem govorjenju. — Druge nesreče ni. Kopač pa je vesel kronic, ki sta jih nabrala Gruden in Milič. Bo za en tarok v »Narodnem domu«. Dva shoda. Sodrug dr. T u m a, sicer drugače precej dolgočasen gospod, je v nedeljo v Lokavcu trdil, da socialisti spoštujejo vero., — Drugi sodrug K o p a č pa je v Sempolaju tako ostudno govoril proti veri, da je le čudno, da se pri nas kaj takega sme. Kopač je v Sempolaju v svoji srditosti in sovraštvu izžlobudral, kar je dr. Tuma v Lokavcu modro zamolčal. -Sempolajski shod je dokaz, da socialistom je delavec postranska reč, glavna reč jim je boj proti veri. Dva pogreba — neenaka mera. Iz Nabrežine: V soboto sta bila pri nas dva pogreba — organiziranih delavcev. Prvega pogreba, ko smo pokopavali starega malovarja iz »Gave romane«, se ni noben socialist vdeležil, dasi je pokojnik točno plačeval zahtevane doneske. Pri drugem pogrebu, ko smo pokopavali 241etne-ga mladeniča, ki se je spravil z Bogom, dasi je bil poprej v življenju navdušen so- cialist, pa je prišla vsa socialistična klapa z Marizzo na čelu, ki je v ga n jul pri pogrebu svoje znane muhe, ki ga bodo pa naj-brže zelo objedle. Socialisti! Kje je pravičnost? Staremu socialistu ne izkažete nobene časti, mladini po vse. Ali nismo po smrti vsi enaki?! Štrajk v Nabrežini. Nabrežina: Pri nas se nekaj kuha. Ogenj netijo sodrugi. V kratkem se namerava uprizoriti štrajk, vsaj tako iiočejo naši »voditelji« rdeči socialisti, ki so polni vina in družili dobrot, nam pa hočejo še ta košček kruha odtrgati. — (Mi pa vemo, da na štrajk hujskajo socialisti vedno takrat, ko jim ljudje začno fige kazati. Ured. Podgora. Zopet smo dobili pritožbe, kako ravnajo z našim delavstvom v podgorski papirnici. Pred vsem pa je žalostno 10, da se med Slovenci, ki so nastavljeni v Podgori, dobe taki, ki zatirajo delavstvo. Lden takih je Mermoljev prijatelj neki Jarc (sam se piše za »J ar za«, da je bolj nemško). Ta mož je v ponedeljek zvečer delavcem grozil s slovensko palico, ko so prosili, naj se jim dajo slovenske tiskovine. Delavci so se šli pritožit k ravnatelju, ki je delavstvo miril ter prosil, naj gredo delat. Ker pa ravnatelj ni hotel ničesar ukreniti, da bi Jarc v bodoče z de-iavci lepše ravnal, so zapustili delo. Lahi z delavci lepše postopajo ko taki le Slovenci. Zato slovenski delavci zapuščajo Podgoro, v katero sc naseljujejo tujci. Žalostno! Od ravnatelja pa pričakujemo, naj takim razmeram napravi konec. Prazniki in socialisti. Rdeča »Zarja« j se je 2(>. februarja zgražala, ker verni katoliški kristjani ob nekaterih praznikih ne “'bodo smrtno grešili, če pojdejo namesto k sv. maši na delo. Zgražalo se je to glasilo Judovske predstraže in psovalo papeža in škofe, češ da delavcu ne privoščijo počitka. Preteklo soboto pa ta »Zarja« priobčuje tarif tržaških zidarjev, ki poznajo v celem letu le 4 praznike, in sicer: Velika noč. Božič, Novo leto in P r v i m a j. To dejstvo prav posebno dobro osvetluje ro-vanje in kričanje socialnih demokratov zoper odpravo praznikov. Socialni denio-kratje se pritožujejo čez skrčenje števila Praznikov, sami pa niti teh ne drže, ki so še v cerkvi v navadi. Socialni demokratje ne poznajo ne petka ne svetka, zato imajo ravno oni najmanj pravice do kakega zabavljanja v tej zadevi. Pismo iz Nemčije. Dragi »Novi Cas«! Odkar Te poznam, prav od začetka, si mi najljubši prijatelj; vesel sen Te posebno zato, ker si že velik, in pa korajže imaš za — dva. Novic je v Nemčiji zadosti, časopisi izhajajo po večkrat na dan, pa ne morejo vsega sproti priobčiti. Nemčija je res najnaprednejša država na svetu, v dobrih štiridesetih letih svojega obstoja, je do mala prekosila vse druge države; zato pa druge velesile nekako po strani gledajo nemškega »strica«. Res, Nemčija ni le na zunaj močna, tudi gospodarsko se lahko postavi. Medtem ko imajo druge države praznoto v blagajnah, imajo Nemci par sto 111 iljonov prebitka. Gotovo so imeli na Nemškem dobre državnike, ki so znali pridobiti vgled države na zunaj; da so pa tudi od znotraj na dobrih gospodarskih nogah, se imajo zahvaliti katoličanom. Ako so bili dobri državniki ladije, bili so veter, ki vozil te ladije, do stališča, ki ga danes zavzema Nemčija, - katoličani, ali v naprednjaškem jeziku »klerikalci«. Nemško prebivalstvo je po večini pro-iestantovsko, le približno tretjina je katoličanov; pa vendar igrajo oni glavno vlogo v razvoju države. Za katoličane pa ta razvoj ni- bil miren, marveč je bil to boj, nejprosen boj v prvih časih proti liberalizmu in ž njim združenim protestantov-stvom, v zadnjih časih pa posebno s soc. demokracijo. Celi svet občuduje grozne boje, ki jih bijejo nemški katoličani, ki klub vsemu pritisku vsakovrstnih nasprotnikov, nevstrašeno hodijo svojo pot, se ne dajo omajati za noben korak. Kaj jim daja to moč? Je več činiteljev; gotovo niso zadnji, požrtvovalni, nesebični voditelji, a krona vsega je njih organizicija in časopisje. Organizacija je veličastna, globoko zasnovana; vsakdo je član po več društev. Ljudsko društvo, ki obsega vse nemške pokrajine, ima blizu m i 1 j o n članov. Neprestano se vrše shodi, zborovanja, posvetovanja, seje, sestanki, najrazličnejših društev in zvez. Dobro poznajo drug drugega, zato je med njimi veliko zaupanje. Vse se vrši tiho in mirno, ne kričanja kakor pri nasprotnikih, ko pa pridejo volitve, ali kaj podobnega, se pa vsujejo katoliški glasovi, združeni v politični organizaciji z imenom Centrum kakor plaz pogrnejo nasprotnike, ki za ta pojav nimajo drugega kakor globok vzdih. V ta trdno organiziran obroč ne more noben janičar. Drugo nič manj važno vlogo igra časopisje. Bere se tukaj silno mnogo, vsaki kmet, sleherni delavec ima svoj dnevni časopis, nekateri še po več. Povsod, v večjih in manjših krajih naletiš na raz-našalee, ki nosijo cele zaboje časnikov. Na znanje! Manufakturna trgovina Teod. Hribar naznanja, da bližnja pomladanska sezona bo nekaj posebnega v in anu fakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. Blago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj. Geslo katoličanov je: V vsako katoliško rodbino katoliško časopisje«; na vseh shodih. ob vsaki priliki sc neumorno agitira za dobro časopisje, ki je izborno organizirano. To so glavni viri dela. iz katerih črpajo nemški katoličani v težavnih časih svojo moč, Vzgled vsem ki želijo boljših dni, ki hočejo strelcev, ki bodo mogli streti zadnje stebre trhlega liberalizma; vzgled onim, ki hočejo pijonirjev, ki bodo mogli in hoteli zajeziti naplavajočo soc. demokracijo. Vzgled vsem je to ogromno delo za poglobitev kršč.-organizacije, za razširjenje dobrega časopisja! Fr. Humar. Novice. Prevzvišeni knezonadškof je v sredo odšel v Ljubljano poslušat prvi slovenski oratorij »Vnebovzetje Blažene Device«, ki ga je zložil p. K. Sattner. Mnogo gori-škili ljubiteljev glasbe je bilo v Ljubljani. Poleg našega knezonadškofa so bili navzoči še naslednji škofje: tržaški, ljubljanski mariborski, in zagrebški pomožni. Pri dopolnilni volitvi v Beli krajini, na katero so se liberalci vrgli z vso silo, je včeraj zmagal kandidat S. L. S. gosp. Karel Dermastia. Razmerje glasov nam še ni znano. Vender je gotovo, da so bili liberalci zopet tepeni. Danes dopoldne smo dobili iz Ljubljane naslednje telefonično poročilo: Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah je vkljub strašnemu divjanju liberalcev zmagal kandidat S. L. S. Karel D e r m a s tia, ki je dobil 1344 glasov. Liberalec M a z-zelle je dobil 1113 glasov, razcepljenih in neveljavnih je Sl glasov. Najstarejši duhovnik goriške nadškofije, o katerem smo pred kratkim poročali, je Anton M a 1 i g, je umrl v Moram. Rojen je bil I. 1820 v Gabrijah pri Rubijah. R. i. p.! Za »Novi Čas« je daroval nekdo iz Sovodenj 1 K. Bog ga živi! Smrtna kosa. V Vel. dolu na Krasu smo 7. t. m. pokopali g. Leopoldo '1' r o -b e c ženo našega g. podžupana. Bila je starejša hči vrle in širomznane rodbine šuco-ve iz Pliskovice. Po težki bolezni na ledvicah, ki je trajala nad štiri leta, je tako oslabela, da jo je po velikih mukah poljubil angelj smrti dne 6. t. m. ob 33/4h zjutraj prevideno s svetotajstvi za umira* joče v 37 letu njene dobe. Iz večjega števila otrok, ki so ji umrli že v nežni mladosti, zapustila je 13-lctno hčerko in 11-let-nega sina. Blaga pokojnica je bila radi nepopisno dobrega srca povsod zelo priljubljena. Mož je izgubil z njo potrpežljivo in ljubečo ženo, otroka skrbno in dobro mater, sirote in siromaki usmiljeno dobrotnico. Celi občini je bila zgled prave katoliške matere in žene. Čeravno je bilo skrajno neugodno vreme, se je pogreba udeležila poleg bratov in številnih sorodnikov o-bilna množica vaščanov, prijateljev in znancev iz sosednih vasi, posebno iz njenega domačega kraja. Marsikatero oko je bilo rosno, ko smo jo spremili na tej zadnji njeni poti. Preblagi družini Trobec naše prav iskreno sožalje; a pokojnici svetila večna luč! V Kom n u je izgubil prvi podžupan g. Ivan Pa j er svojega edinega sina v najlepši dobi. Bil je vzgledcn sin. Prav rad je prebiral »Novi Cas«. Umrl je za jetiko. Veličasten pogreb je pričal, da uživa družina veliko spoštovanje. Naše sožalje dobri družini ob tej bridki izgubi! V Sežani je umrl dne 11. t. m. po daljni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče g. Andrej Mislej posestnik in gostilničar. Bil je dober katoliški mož.. Žalujoči rodbini naše globoko sožalje! Bog mu daj večni mir! Na K a m n e m je umrla pretekli teden tik državne ceste t. j. »pri Malnih« Urša Maligoj, po domače »Jekliževa Urša«, oseba, ki jo je poznal menda vsakdo, ki je kaj več hodil po soški dolini. Se bolj znana pa je bila onim, ki jih je v b r o d u prevažala ali na p 1 e č a h prenašala čez Sočo na ono stran. Marsikomu in pogosto je na ta način pomagala iz velike zadrege. Med temi so nekatere sedaj zelo v i s o k o stoječe glave, ki se je gotovo še dobro spominjajo. Za vso prijaznost in vestno o-pravljanje težavne službe sv. Krištofa bodi ji dobri Bog plačnik. Bila je res oseba starega kremena. N. v m. p.! Ubogi otroci pod takimi vzgojitelji. Poročajo nam: Gojaški učitelj — neki Vodopivec je imel na sestanku učiteljskega društva za goriški okraj dne 7. t. m. tako predavanje o ženskem vprašanju, da ga je baje Križman ustavil in mu hotel odvzeti besedo. Bajt pa je rekel, naj govori do konca. Poživljamo »učenjaka« Vodopivca, če ima toliko korajže, — da svoje predavanje nespremenjeno objavi in mi potem lahko pokažemo starišem, kakemu vzgojitelju v roke dajajo svoje — nepokvarjene otroke. Bajc je smrdelo, da je bilo strah. — Če bodo možje s takimi nazori o ženskem in spolnem vprašanju še dolgo vzgajali naši deco, potem uboga deca, u-bogi stariši, ubogi narod. Liberalno gospodarsko delo — in liberalno hujskanje. Z Vipavskega nam poročajo: Goriška ljudska posojilnica je iztirjala pri mnogih liberalcih dolgove in ti liberalci se obračajo za pomoč do Centralne posojilnice in ko dobijo posojilo, še bolj divje hujskajo proti ravnoistirn »klerikalcem«, ki so jim dali pomoč. To je liberalna značajnost, to njihove besede, to njihovo delo! —Treba bo tem tičkom malo bolj gledati na prste ko doslej. Nikakor ne gre, da bi sami redili gade na svojih prsih! Državni uradniki nemške narodnosti so zelo prijazni ljudje; seveda samo tistim, ki pripadajo stranki nemških naeijonalcev. To se vidi posebno pri državni železnici. Da imajo pa še posebno ljubezen do Slovencev, je razvidno iz tega, da so vrgli do sedaj pri skušnjah vse slovenske podurad-nike, ki so bili tako predrzni, da so si želeli eno skromno službico na obalih »nemške« Avstrije. O priložnosti, ko nam do- voli g. urednik več prostora, objavimo zanimivo statistiko. Postni in velikonočni napevi p. Angelika Hribarja za mešan zbor. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška bukvama. To je že 111. zvezek zbirke glasbenih del našega priljubljenega skladatelja. Priporočila stvar ne potrebuje, ker je znano, da urejujeta to izdajo naš glasbeni starosta P. Hu-golin Sattner in Stanko Premrl, urednik »Cerkv. Glasbenika«. — Dobiva se v prodajalni kat. tisk. društva v Gorici (semen, ul.); cena partituri: 2 K, posamezni glasovi a 50 v. K občinskim volitvam v Oseku. Iz O- seka: Liberalci v Oseku v zvezi s katoliškimi liberalci so uložili ugovor ha ck. namestništvo v Trst proti tukajšnjim stara-šinstvenim volitvam. Pozna se jem nervoznost in nemala jezica radi nepričakovanega poraza. Upali so na popolno zmago v 2. in 5. volivnenl razredu. Gotovi so bili tako svoje zmage, da so nakupili pletenico topičev in tudi piščalke za mačjo godbo! A minula je volitev brez godbe in brez streljanja! — Pazun volivcev iz Črnič, izmed katerih so samo 4 nasprotno volili, moramo tudi pohvalno omeniti 20 Sempascev, kateri so pripomogli naši zmagi v lil. vol. razredu. Prišla pa je razim teh dobrih mož iz Šempasa raznovrstna sodrga, katera je pomagala agitirati, lovila naše volivce, ponujala listke liberalnih kandidatov ter vlačila nevedne in nerazsodne volivce na volišče. Nekemu našemu volivcu so dali zastopiti, da bo volil vsakih pol, a so mu ntisnili v roke liberalno listo. Drugega starega moža so privlekli na volišče skoraj jokajočega, češ »jaz nič ne vem, kaj bom volil!« Znani cestni odbornik Vincenc Leban iz Šempasa je a-gitiral za liberalno listo po Brcah in grozil, da nobenega ne sprejme več na delo pri cesti, če ne bo volil liberalno. Opoldne s,o liberalni agitatorji raztrosili lažnjivo vest po Šempasu in po Črničah, da imajo liberalci že 50— 60 glasov večine, z namenom, da bi preslepili naše volivce ter vsled tega ostali doma. Tudi več naših volivcev so odvrnili, da niso šli na volišče, češ saj se ne splača več, ker je že gotova zmaga liberalcev. In ukljub vsem tem liberalnim sleparijam imajo ti ljudje še tako drzno čelo, da se upajo v svojem ugovoru trditi, da so se godile nepravilnosti od strani naše komisije. Oba dni je bil navzoč pri vo-litvi ckr. nam. tajnik g. dr. Baltič, ki je zelo strogo pazil, da so se volitve vršile v redu. Da, pripustila je celo volivna komisija na nasvet g. vladnega komisarja, voliti nasprotnemu volivcu, dasiravno je bil pred kratkim časom sodno kaznovan zaradi tatvine ter bil tudi radi tega zaprt, katerega pa se ui moglo izreklamirati, ker se je izvedelo za obsodbo šele potem, ko je bila že zaključena reklamacijska doba. Upamo pa, da bo višja oblast ugovor kot brezpomemben kratkomalo zavrnila! Popotnik iz cerkljanskih hribov nam poroča, da so tam nekje v vasi L. fantje plesali sedaj o postu. Dopisnik pravi k temu, da to znači že precejšnjo pokvarjenost med mladino. Upa pa, da se kaj take- ga ne pripeti več, sicer bo navedel inie kraja. Pri naboru zadnji torek je izmed 91 mladeničev bilo potrjenih 24. Letalni stroji so v sredo kar trije krožili po zraku. Častnik udaril študenta s sabljo. Predzadnji četrtek 7. t. m. zvečer je po Korzu v Gorici šel nadporočnik Stohanzl, ki poveljuje zrakoplovnemu oddelku v Gorici. Nasproti mu pridejo trije laški študenti, ki se mu nalašč tako nastavijo, da bi bil nadporočnik moral stopiti s tratoarja v blato. Ko pridejo skupaj, ga hoče neki študent poriniti v blato. Nadporočnik — nebodi len — mu prisoli gorko klofuto. Ta je vse tri junake tako segrela, da so častnika začeli psovati, eden —- Crovato po imenu -mu zakliče celo svinja. Častnik je nato potegnil sabljo iu srainotilca kresnil po glavi, da sc mu je pocedila prevroča kri. Nato so junaki zbežali. Laški junaki, ki so ličinki to junaštvo, so najhujši iredentisti, ki časte Mazinija ter mater Italijo. Zato ni čudno, da avstrijskih vojakov ne morejo videti. Med magistratovci je radi tega dogodka zavrelo. Zupan se je hodil pritože-vat, v mestnem svetu pa so tudi sklenili naprositi državnega poslanca Ušaja, da bo svet postavil na glavo radi tega dogodka. V imenu vlade je v mestnem svetu govoril namestništveni svetnik Rebek, da je nadporočnik Stohanzl ravnal čisto pravilno in in) vojaških predpisih. Ce bi bil na take psovke molčal, bi bil izgubil šaržo. Merodajne oblasti bodo menda toliko pametne, da ne bodo dopustile, da bi taki le iredentovski frkovci smeli sramotiti naše vojake. Samomor 75 letnega starčka. V nedeljo ob deseti uri dopoldne je neka gospodična opazila na pokopališču truplo nekega moža, o katerem je mislila, da mu je slabo. Loklicala je čuvaja, ki je videl, da neznanec krvavi iz rane na sencu, ki si jo je prizadel s samokresom. Poklicali so policijo. Došli zdravnik je dognal, da je smrt nastopila že pred dvanajstimi urami. Raznesla se je govorica, da je samomorilec neki Rudolf G u t m a n, ki so ga pogrešali že dva dni. In res je Gutmanova žena v mrliču spoznala svojega moža. Izjavila je, da ni nič vedela o samomorilnem namenu svojega moža. V soboto pozno zvečer so videli Gutmana pri opekarni za pokopališčem. — Samomorilec je bil znan v mestu, ker je pred časom tu imel trgovino z delikatesami. Rojen je bil v Grobniku na Hrvaškem leta 1857. Bij je drugič poročen ter zapušča tudi sina. — Starčka je gnalo v smrt pomanjkanje. Še en samomor starega moža. Danes nam poročajo, da so v Soči dobili truplo (.'Dietnega prodajalca krompirja Lranceta D e v e t, ki je stanoval v Št. Andrežu, rojen je bil pa nekje na Krasu. Včeraj je še s svojini prijateljem pil v Gorici. Ko sta se poslovila, je dejal, da se ne vidita več. Ta je mislil, da se Devet šali. Danes pa je izvedel žalostno novico. Baje so ga.preganjali dolgovi. Grozen sanioumor. Dol-O tli ca: Dne 13. t. m. ob 'l»4. uri popoldne se je u-i- trelil c. kr. gozdar Josip S i e g e 1. Bil je pravičen Nemec. Vzrok bržkone blaznost, kakor trde merodajne osebe. Izboren strelec je bil, kajti razbil si je glavo tako, da so morali možgane pobirati po tleh — stenah in stropu. • Zapustil ga je 17. dec. Zemljo, na južnem polu na novo odkrito, je nazval »Dežela Hakona Vlil.« (Hakon je norveški kralj). Dne 7. marca t. I. je Amundsenova ladja prispela v pristanišče Hobart v Avstraliji, kjer je prvič prišla v brzojavno zvezo s svetom. To odkritje je velikega pomena za znanost. voru z nekim višjim uradnikom tajne policije celo poizkušal, kako bi spravili v kleti zalogo dinamita, bomb in orožja, da bi dobila vlada povod, da samostan zapre. Za to je bilo Mačohu obljubljenih 10.000 rubljev in potni list za ceio Rusijo. Dobil je v istini ze 2000 rubljev kot predujem. Ruska vlada ni iz samostana več toliko vlekla, kakor bi bila rada in je zato delala na to, da ga zapre in Poljake obdolži, da je čenstohovski samostan tvoril poljsko revolucijsko središče. Mačoli je za ta ruski načrt potreboval pomoči svojega popolbrata, ker pa ta ni bil z vsoto, ki je bila zanj določena, zadovoljen, ga je Mačoli umoril. Slo je za politično zaroto. Stvar se je vsled nerodnosti Mačohove ponesrečila. Pri preiskavi v samostanu se je našlo veliko papirjev, ki so hudo obtoževali tajno policijo in državno pravdni-štvo, ki o načrtu ni nič vedelo, je zadevo sprejelo v obtožbo, obtožnica je šla v Peterburg, tu so pa celili 14 strani obtožnice uničili m dali pristojni oblasti nalog, da ootožnico sestavi na drugi podlagi. Mačoli se je v svojem zagovoru grdo lagal, da ne bi odkril komplota, ki ga je sklenil s tajno policijo. Moža so porotniki, obsodili na pregnanstvo v Sibirijo, a splo-sno se sodi, da mu bo dala vlada priliko pobegniti.« Tako resen list, ki razmere korenito pozna. Prav to pa nam je potrdil že pred časom neki naš ožji goriški rojak, ki je več časa bival na Kusko-Poljskem, — Izjavljal je že pred časom ,da je med Poljaki razširjeno prepričanje, da bo Mačoli gotovo ušel s pomočjo policije. — ln res, že se poroča, da je Macoli ušel iz ječe. — Sedaj ruska vlada to taji. Vendar je gotovo, da če že ni ušel, brez dvoma uide. — Tako delajo sovražniki katoliške Cerkve. 1 oda pšice, naperjene proti skali sv. Petra, padajo na sovražnike nazaj. Strašna nesreča na železnici. Dne 13. t. m. ob 5h zjutraj se je na postaji Tizebi pri Krakovu v Galiciji zgodila strašna nesreča. Tovorili vlak je zadel v vlak, v katerem se je vozilo 1000 delavcev in izseljencev. Razbili sta se obe lokomotivi in 20 železniških vozov. Iz razvalin so do-sedaj potegnili 3 mrtve in nad 100 ranjencev, ki so ji li prepeljali s posebnim vlakom v Krakov. Pogled na ponesrečena vlaka je bil grozen. Ranjenci so ihteli in klicali na pomoč. Pred postajo v Krakovu se je zbrala velika množica, ki je čakala posebnega vlaka. Na postaji Krakov so zdravniki obvezavali ranjence in več ranjencem odrezali roke in noge. Ker je zmanjkalo rešilnih voz, so prepeljali ranjence s postaje v bolnico v vozovih, s katerimi se prevaža pohištvo. Kdo je zakrivil nesrečo. ni znano. Velikanski štrajki premogarjev. Med teni ko so pogajanja na Angleškem tako napredovala, da se velikanski štrajk utegne kmalu končati, je izbruhnil štrajk v Belgiji in na Nemškem. Na Nemškem nas štrajk že radi tega mora zanimati, ker ie s tem prizadetih na tisoče Slovencev, ki delajo v premogovnikih. Krščanski rudarji sc nočejo pridružiti stavki, ki so jo socialisti povzročili le iz hujskarije, ker bi se Ponesrečena, petletna deklica. (Batuje): Ivana Pirjevec je zadela britka nesreča. Najmlajša 5 in pol letna hčerka je hotela pri škafih vžeti svitek. V ta namen si jc podložila stolček; ko je pa stopila nanj, se ji prebrne in pade oziroma se vsede v tam stoječi kotel polnega luga. Ko sliši mati jok, brž priteče, jo dvigne in vidi v svojo žalost, da je po srednjem životu vsa oparjena. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico. Ker ni bilo tipanja, da bi ozdravela, so jo prepeljali zopet domov, kjer jc kmalu v hudih bolečinah izdihnila svojo nedolžno dušico. Družini naše sožalje! 1’reclavaiije o živinoreji. V nedeljo dne 10. t. m. imel je na Libušnjem predavanje o živinoreji g. Podgornik, ki je nastavjen pri dež. odborov. — Čudno je, da se naš okrajni živinorejski učitelj iz Tomina nikjer ne prikaže. Tatvina. Iz Batuj: V mesnici Al. Slamič je napravil priden mizar novo žičnato mrežo, kake pol ure potem pa jc bila žc mreža pretrgana in zlobna roka je vkra-dla nekoliko kron, ki so bile na mizi skoro I meter oddaljene od mreže. Vso stvar imajo sedaj orožniki v rokah. Strašna nesreča se je zgodila dne 12. t. m. popoldne ob pol štirih na kolodvoru v Divači. Na obračalni plošči (Drehschei-hc) so poskušali dvigalo (granik). V jami pod mostom je bil pri delu železnični ključavničar Ivan Rošer. Po nesreči se dvigalo preobrne in pade na Rošerja. Stre mu glavo in ga tudi na telesu hudo poškoduje. Ko so ga dvignili izpod dvigala, je še 'enkrat zdihnil in takoj umrl. Bil je star 34 let. Zapušča vdovo in majhne otroke. 101 leto starega deda je umoril 211ettii njegov vnuk Marič blizu Sarajeva. Mladenič je nato še sam sebe umoril. Kaj stori vojna. V laško občino Saba-do ob tirčlski meji se je iz Tripolisa vrnii domov k svoji mamki neki vojak. Mati ga je veselo objela. Sin jc imel oblečeno suknjo in je mater prosil, da naj mu jo sleče. Ko je mati suknjo slačila, je pa opazila, da je sin izgubil v vojni obe roki. Mati je strahu omedlela in čez nekaj trenutkov umrla. Obesili so 13. t. m. v Miskoldu na Ogrskem morilca Edvarda Rogula, ki je umoril 3 ljudi. Velika lakota vlada v Rusiji. V pokrajini Samdza strada 9000 ljudi. Španski kralj podedoval 21/- miljona. Zapustil mu jih je župan mesta Časaville. Ladija zletela v zrak.,Neka ladja, ki jc vozila dinamit, jc blizu Kalkute v Angleški Indiji (Ažija) zletela v zrak, — Vsi mornarji so mrtvi. .lužni tečaj je odkril Norvežan Amim-dsen. Potovanje je trajalo eno leto. Na južni tečaj je dospel 14. decembra 1. 1911.. Koliko prebivalstva imajo posamezne države. Po ljudskem štetju iz let 1910 iu 1911 imajo posamezne države naslednja števiia prebivalcev: Italija 34,686.653, Srbija 2.922,058, Mehika 15,063.207, Švedska 5,521.943, Rusija 160* mil. 095.200 (111,650.500 v evropski Rusiji, 11,671.800 Poljsko kraljestvo, 3,015.700 Tinska, 11,392:400 Kavkazija, 7,878.500 Sibirija in 9,631.300 Osrednja Azija), N e m č i j a 64,896.881, Švica 3,736.685, Š p a n s k a 19,503.668, Bolgarija 4,329.108, Norveška 2,392.698, naša monarhija 51,314.271 (Avstrija 28,657.898, Ogrska s Hrvaško 20,850.700, Bosna in Hercegovina 1,895.673.) Promet v Londonu je velikanski. Leta 1910. se je peljalo po londonskih železnicah nič manj kot 1566,277.272 ljudi. Vsaki dan prihaja čez milijon predmeščanov v mesto: središče mesta City, nima po noči niti 20.000 prebivalcev, a čez dan več kot 360.000. Ruski menih Mačoli je bil obsojen ra-| di umora svojega polbrata, moža svoje ljubimke. Obravnava proti njemu se jc vršiia pret. teden. Poieg meniha sta bila obsojena še dva druga krivca. Mačoli je dobil 15 let prisilnega dela v Sibiriji. Nasprotniki cerkve se vesele tega. Kaj pravimo k temu mi:-' Nismo tiste vrste ljudje, ki bi sc bali povedati resnico. Toda ta resnica je nekoliko drugačna kakor bi radi videli socialisti in liberalci. Sodna razprava jc pokazala toliko grdobije, da jc groza. Med drugimi je dokazano, da so nekateri nevredni menihi ropali dragocenosti, ki jih je pobožno ljudstvo darovalo Devici Mariji. Roparjev nikdar niso mogli zaslediti, ker je policija bila ž njimi v zvezi in je vlekla celo dobiček od ropa. Samostan Cestohovo na Jasni Gori, narodno svetišče Poljakov, kjer so se zločini vršili, je svet kraj vsakemu Poljaku. Devica Marija zaščitnica Poljakov — je dala poljskemu narodu sile, da je že večkrat pregnal sovražnike vere in naroda. Kar pa ni zmogel sovražnik z orožjem, to jc storil sovražnik s strastjo. Ruska vlada, ki je zatrla na Ruskem vse katoliške samostane, si ni upala zatreti svetišča na Jasni Gori, ker bi se bili Poljaki gotovo z orožjem uprli. Zato pa se je poslužila satanskih sredstev. Zahtevala je, da so se v samostan, — ki ga oskrbuje red pavlincev sprejemali ljudje, ki so bili vse prej ko verni katoličani. Prepovedala jc menihom, občevati pismeno s papežem. Če so izvo-i.li patri kakega dobrega prijorja, ga vlada ni hotela potrditi. Pa poglejmo, kaj piše dobro poučen nemški list »Germania« o tem: Dognano je, da je bil Mačoli le na prizadevanje vlade v samostan sprejet iu sicer le s tem namenom, da izvršuje za vlado špionsko službo. Mačoli je v dogo- bilo vse dalo poravnati brez stavke. Centami je vse storil, da se delavske zahteve izpolnijo. Da ne bi Centrum imel kake zasluge za delavstvo, so socialisti proglasili štrajk. Vendar v zahodni Nemčiji večji del delavcev ne štrajka. Le v vzhodnih delih premogovnih krajev je štrajk večji. V liambornu, kjer je posebno mnogo Slovencev, so bili krvavi boji na cesti. Krščanski rudarji so šli delat, rdeči pa so jih napadli. Nastal je boj. Policija je streljala. Nekaj delavcev je ubitih. Današnja poročila se glase: V sredo zjutraj bi se bilo moralo peljati v rudnik 312.277 rudarjev, peljalo se je pa zgolj 123.268 rudarjev. Manjkalo je torej 60.5.3 odstotkov rudarjev. Krščanske strokovne organizacije so se pritožile na vlado, ker sc za obrambo rudarjev, ki hočejo delati, premalo skrbi. Pri rovu »A. v. Hannsmann« so poizkusih socialni demokrati krščanske rudarje, ki ne stavkajo, napasti. Metali so tudi kamenje na policijo, ki je pa pomirila razburjene rudarje. Ko je zjutraj oddelek policije od rova Schmrock proti rovu Julija korakal, so metali socialni demokratje na policijo kamenje in streljali. Policisti so na napadalce tudi streljali. Enega napadalca rudarja so policisti ustrelili. Krogla ga je zadela v glavo. V Berolinu sodijo, da se je stavka že izjalovila, ker se stavke vzdržujejo ne samo krščanski rudarji, marveč tudi veliko socialnih demokratov, liberalcev in Poljakov, dasi so njih organizacije stavko napovedale. Konkurzi v Gorici rastejo. Laškega trgovca Otona K r a i n e r j a so zaprii, ker je napovedal konkurz na sleparski način. Z njim so zaprli Laha Iv. 'I' a b a j a, ki je prodajal kolesa, češ da je bil v zvezi s Krainerjem. Še več drugih Lahov je v konkurzu. Gorica izgublja dobro ime vsled teli večnih konkurzov. Listnica uredništva in upravništva. Nekateri pošiljajo radi rokopise na ime našega urednika. Opozarjamo jih, da urednik dobi take dopise kasneje v roko ko one, ki so naslovljeni na uredništo. Pošto namreč raznaša pismonoša zasebnikom 3 krat na dan. Uredništvo pa dobi vse pošiljatve sproti. Dalje! Nekateri gospodje pošiljajo naročila n. pr. za inserate v tiskarno. Naznanjamo, da se na nobeno tako pošiljatev in naznanilo potom tretjih oseb ne bomo ozirali. Kdor hoče naročiti inserat. naj ga naroči pri našem upravni-štvu, ki edino je za to merodajno, ah pa Dri osebi, ki ima pooblastilo od upravništva. Toliko, da se razumemo! Za »Slov. Stražo je daroval voznik g. Miroslav Spačal iz Vojščice 40 v. Srčna hvala! Rudolf Konjedic — aretirant?) Danes smo dobili poročilo, ki je tudi že po Gorici razširjeno, da so v Tolminu v Gabrščiko-vi tovarni stolov aretirali bivšega preds. propadle »Mizarske zadruge« v Solkanu Rudolfa Konjedica. Konjedic je večkrat hod’l v Tolmin, Seveda preoblečen. Seveda potrjena ta vest še ni. Ob sklepu nam poročajo o tem: Rudolj Konjedic je bil res aretiran v Tolminu včeraj ob 4h popoldne. Prenočil je v tolminskih zaporih. Danes ga najbrže pripeljejo v Gorico. Orli! Blago in vse druge potrebščine za orlovske kroje dobite v trgovini Teod. Hribar v Gorici GOSPOSKA ul. št. 6. Napad r\a laškega kralja in kraljico. Včeraj je svet razburila vest, da je neki anarhist napadel laškega kralja. Brzojavna poročila o tem dogodku . so naslednja: Rim, 14. marca. Ko se je danes zjutraj kraljeva dvojica peljala v Pantheon, da prisostvuje maši zadušniei po kralju Hum-bertu, je v »Via Lata« blizu korza, oziroma palače Doria, na kralja in kraljico neki človek dvakrat iz revolverja ustrelil, a kralja in kraljice ni zadel. Poveljnik kralja spremljajočih jezdecev kirasirjev major Lang je ranjen. Napadalec, ki je zidar Anton Dalba, je aretiran. Napadalec je star okoli 21 let in je rojen v Rimu. Napadalca je policija takoj zgrabila in zaprla. Kraljeva dvojica je med velikimi ovacijami občinstva nadaljevala vožnjo do Pantheo-na, kjer je kralj navzočega naučnega ministra Credara o atentatu obvestil. Major Lang je bil padel s konja in so ga odpeljali v bolnišnico. Kralj in kraljica sta prisostvovala maši, nato pa cerkev zapustila in se peljala nazaj v Kvirinal, medtem ko jima je ljudstvo prirejalo po celi poti navdušene ovacije. Culi so se vskliki: »Evvi-va il rč!« »Evviva la regina!« »Evviva Savoia!« Kmalu nato je kralj zapustil Kvirinal in se v odprtem avtomobilu peljal v bolnišnico obiskat ranjenega poveljnika kirasirskega spremstva. Množica je kralju vnovič priredila velike ovacije. Rim, 14. marca. Napadalec Dalba je mlad človek, brez brk, zadosti čedno napravljen. ima modro obleko in nove črev-ije. Njegov obraz ima poteze velikomestnega lumpa. Napadalec se je v svojem zagovoru zapletal v protislovja, zagovor večkrat menjal in očividno noče povedati vse resnice. Izpočetka je molčal, nato pa dejal, da je pripadal bandi tatov, bil trikrat zaradi tatvine obsojen, zdaj pa pripada a-narhistični organizaciji. Izpočetka je trdil, da je revolver, s katerim je na kralja in kraljico streljal, našel, pozneje pa priznal, da ga že delj časa s seboji nosi. V mestu vlada popoln mir. Stanje majorju Langu se je izboljšalo. Ena kroglja mu je prevrtala čelado in obtičala v glavi nad tilnikom. J lz Trsta in Istre. Sv. Križ pri Trstu. Podružnica Slov. Straže je otvorila v predsobi otroškega vrtca svojo knjižnico. Do knjig imajo pravico vsi člani podružnice, oziroma njihove družine. Izposojene knjige ne smejo člani posojevati drugim družinam. Knjiga se sme imeti en mesec, z dovoljenjem knjižničarja tudi več časa. — Knjižnica je odprta ob nedeljah od 11—12 dop. za može in mladeniče od 3- 4 pop. pa za žene in dekleta. Za nakup novih knjig in za vezavo se hvaležno sprejme vsak še tako inal prostovoljen dar. Delo v vinogradih je radi skoro neprestanega deževja letos zelo zaostalo. Zato bodo naši kmetje prisiljeni delati na odpravljene praznike sv. Jožefa in Ozna-nenja, ako Bog da lepo vreme. Ni dvoma pa, da se bodo skoro vsi pred delom udeležili sv. maše, kakor je navada na pepelnico in vernih duš dan. Zgodnji grob vrlega moža. Dolina: Velik udarec je zopet zadel naše S. K. .1 I). Predsednika Gašperja Slavec ni več med nami! Dopadlo je Vsegamogočnemti presaditi to cvetko iz te solzne doline v nebeški raj. Dne I L t. m. je za vedno prenehalo biti sr-ce našega Gašperja, srce, ki je iskreno ljubilo Boga, cerkev in mladino. Par ur pred smrtjo je še priporačal, da naj zbiramo mladino,, da naj ostanemo zvesti nazorom, za katere sc je on tako junaško in požrtvovalno boril. Ni iskal osebne časti, pač pa le želel vse prenoviti v duhu krščanstva. Precej je prestal od svojih nasprotnikov, toda trpel je rad, saj je vedel, da trpi za dobro stvar. Nikdar ga nismo videli potrtega,nikdar obupanega, kajti gojil je veliko ljubezen do Brezmadežne, kateri je priporočal slehern dan vsa naša dela! Bil je cel mož, ne le v besedah, ampak tudi v dejanji.* Spolnoval je svoje verske dolžnosti nad vse vzgledno in je res svetil s svojim vzgledom ne le samo ožjim somišljenikom in prijateljem — ampak tudi nasprotnikom, kateri so sc morali prikloniti pred njegovim odkritim katoliškim značajem. Preminul je mož, toda njegov spomin ostane med nami neizbrisljiv. Veseli sc sedaj naš Gašper pri Bogu, mi pa v svesti si, da imamo novega priporočnika pri Najvišjemu, bomo še z večjo vnemo nadaljevali njegovo delo — in ne bomo niti za ped odstopih od poti, po kateri je pokojni naš predsednik tako junaško nosil zastavo Križa. Naj V miru počiva. Trst, Na splošno željo se ponovi na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. v Mariji- liem domu via Risorta št. 5. krasna igra »■I u n a š k e Blejke«. Začetek ob 4'/» popoldne. Sedeži se dobijo v trgovini kat. tiskovnega društva nasproti cerkve sv. Antona. Admiral bo županil v Pulju. Vsled velikanskih sleparij, ki so prišle in še vedno prihajajo na dan v Pulju, poročajo nekateri listi, da hoče vlada občinski volivni red za Pulj preurediti tako, da se bodo volitve vršile po proporčnem volivnem redu, kakor n. pr. je to v Ljubljani. Tako bi utegnili Slovani imeti večino. Župana pa obč. svet ne bo izbiral sam, ampak bo za župana od vlade imenovan vsakokratni admiral- puljski. Seveda so to le nepotrjene govorice. Tržaški magistrat bo po ukazu namestništva moral reševati tudi slovenske vloge, ki jih doslej ni hotel. Iskre. Lep vzgled prestolonaslednika. Ko ie dospel pretečeni teden prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg in otroci na otok Brioni, jih je peljala prva pot v on-dotno prenovljeno cerkvico. Glede 19. in 25. marca bi imeli zopet opomniti, da nista več zapovedana praznika. Kdor torej ta dva dneva v cerkev ali k sv. maši ne gre, ne prelomi več nobene cerkvene zapovedi; ravno tako ne, če gre na opravke vsakdanjih delavnih dni. Vendar se bo dan sv. Jožefa 19. marca in O-znanjenju Marijinega 25. marca služba božja povsod ravno tako opravljala, kakor je bilo to do sedaj v navadi. Mi iz srca nriporočamo, da se vsi p r o s t o v o 1 j n o in pa ker to sv. Oče izrecno želi, udeleže službe božje in ta dva dneva posvete s prejemanjem sv. zakramentov. Liberalci bodo seveda spet brusili svoje jezike, pa saj vemo zakaj. — Objava. Spodaj podpisani čevljarski mojstri v Solkanu smo sklenili na skupnem sestanku sledeče: L Da izvršimo naročeno delo. le na takojšnje nlačilo po dokončanem delu. 2. Da tvorniških izdelkov ne sprejemamo v popravo. V Solkanu, dne 26. februvarja 1912. Boltar Mihael. Jug Avgust, Lestan Andr., Maks Viktor, Petrovčič Iv., Pelegrini Jak., Vuga Andrej, Zavrtanik Franc. Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar jE JVC Ilc Gorica - Verd