Gozdarstvo v času in prostoru Vabilo v deželo losov in deževnih gozdov (vendar ne tropskih) Skupina radovednih gozdark in gozdarjev se je leta 1995 odpravila na pot spoznavanja treh vegetacijskih skrajnosti: tropskih gozdov, puščavske klime in bore- alnih gozdov. Tropske gozdove so opazovali v južno- ameriški Francoski Gvajani ter zahodnoafriški Slono- koščeni obali, puščavske razmere pa v podsaharskem Maliju. V potovalnem načrtu so tako ostali še hladnejši bo- realni gozdovi sibirskega dela Rusije, kjer so potovalne možnosti postale velika ovira za uspešen obisk. Ker pa so borealni gozdovi med najpomembnejšimj eko- sistemi na Zemlji, sij ih je vredno ogledati. Ampak kje? V Kanadi, ali natančneje v Britanski Kolumbiji, ki se nahaja na zahodni (pacifiški) strani Kanade, in v Zdru- ženih državah Amerike oziroma na Aljaski . Na štirinajstdnevno potovanje se bomo predvidoma odpravili zadnji teden avgusta 1999. Spoznali bomo posebnosti kanadskega gozdarstva in nasprotja goz- darske politike (več kot 90 %gozdov je v javni lasti, gospodarjenje z gozdovi temelji na ekonomskih krite- rijih, veliko je okoljevarstvenih nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za po njihovem mnenju sprejemljivejši način gospoda1jenja), gozdarska podjetja in lesnopredelovalne obrate, okoljevarstvene organizacije (predvidoma se bomo srečali z enim od ustanoviteljev Greenpeace-a), izobraževalne in državne ustanove. Opozarjam na možnosti spoznavanja posebnosti načina urejanja odnosov med državo in gozdarskimi podjetji (zakupi, licence, koncesije, ipd.). Seveda ne smemo pozabiti na privlačne naravne parke, deževne gozdove in živalstvo pac1fiške obale. Ker je veliko bolj prijetno in uspešno oblikovati po- drobnejši program tako s tistimi, ki se šele odločajo za pot, kot tistimi, ki so morda že odločeni, vabim vse, ki si želijo obvestil o potovanju in poteku priprav, da mi to sporočijo na naslov: Milan Šinko, Na klancu 11, 1235 Radomlje ali na e-mail; mi lan.sinko@uni ~1 j .si do konca aprila. Mag. Milan Šinko Stališča in odmevi Slovenske predstavitve resolucije o Evropski gozdarski strategiji Mag. Milan Šinko je v prispevku z zgomjim na- slovom opozoril na napake, ki sem jih naredil pri pre- vajanju Resolucije o gozdarski strategiji EU, objav- ljene v knjižici Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi. Opravičilo za storjene napake je v tem, da je bil prevod opravljen v izjemno kratkem času (v dveh mesecih po konferenci v Liz- boni), in da knjižica ni bila v prvi vrsti namenjena predstavitvi politike EU v zvezi z gozdarstvom, pač pa dokumentom iz njenega naslova. Osrednji motiv za izdajo knjižice je bila zaveza iz 8. točke resolucije L2, po kateri je bilo treba poskrbeti za ustrezno objavo in razdelitev Vseevropskih operativnih usmeritev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Prva priložnost za seznanitev zlasti lastnikov gozdov s temi usmeritvami je bila na sejmu v Gornji Radgoni avgusta 1998, zato smo s prevodom pohiteli bolj, kot bi bilo zaželeno s stališča kakovosti prevajanja. Vsi izvodi knjižice so bili že v celoti razdeljeni, zato bi bilo najbrž treba razmisliti o njenem ponatisu in vanj vključiti tudi re- GozdV 57 (1999} 2 so luciji H3 in H4, zlasti pa upoštevati pripombe skrb- nih bralcev oziroma ustreznih strokovnjakov, med nji- mi seveda tudi pripombe mag. Šinka. Poleg izboljšave prevoda (ena izmed večjih napak je tudi nepravi Ini prevod imena dokumenta Agenda 21, ki bi se moral glasiti 'Agenda za 21. stoletje', ne pa '21. točka dnevnega reda') bi bilo treba v ponatisu spustiti sporni dokument Evropskega parlameota in politiko EU za področje gozdarstva predstaviti v po- sebni publikaciji, katere priprava pa je izjemno zah- tevna, saj je ta politika zelo nepregledna (skupne goz- darske politjke EU ni), poleg tega pa je v nenehnem spreminjanju. Morda bi bilo smiselno objaviti Goz- darsko strategijo EU, ki jo je Evropska komisija 18. 11. 1998 pripravila na podlagi (slabo prevedene) Resolucije Evropskega Parlamenta, vendar pa se za ta korak na \1KGP še nismo odločili, saj mora biti do- kument obravnavan še na Evropskem Svetu, v Evrop- skem parlamentu, Odboru za gospodarska in socialna vprašanja in Odboru regij. 99 Stališča in odtnevi Menim sicer, da Gozdarski vestnik ni pravo mesto za razpravljanje o napakah oziroma ustreznosti nekega prevoda, vendar pa bi se le rad dotaknil nekaterih pri- pomb, ki jih je navedel mag. Šinko. Nesporno je, da ima izraz 'indefinite' poleg pomena 'nedoločljivosti' tudi pomen 'trajanja' oziroma 'brezkončnosti' in daje bil prevod tu napačen. K tej napaki pa me je navedel nejasen izraz 'proizvodnja storitev', ki ga pri svojem prevodu uporablja tudi mag. Šinko in ga v slovenski strokovni gozdarski literaturi nismo uporabljali. Mis- lim, da marsikomu ni jasno, kaj ta izraz pomeni, po mojem mnenju pa vključuje tudi učinke gozdov, kijih ni mogoče tržiti (glej npr. točko T resolucije L 1, kjer je izraz 'services' preveden z 'učinki'). Če je temu res tako, je celoten stavek že v originalu vprašljiv, saj ni mogoče uporabljati tržnega pristopa pri učinkih goz- dov, ki jih ni mogoče tržiti. Mag. Šinko me tudi ni prepričal, da je uporaba izraza 'nega' za angleški izraz 'care' nedopustna in napačna, zlasti-ne v kontekstu obravnavanega odstav- ka, ki je usme1jen k ustrezni dejavnosti. Izraz 'nega gozdov' nedvomno bolj navaja k ustreznemu ukrepan- ju kot izraz 'skrb za gozdove', ki ga kot edinega pra- vilnega navaja mag. Šinko. Ne razumem tudi, kako si avtor predstavlja odgovorno gospodarjenje z gozdovi brez poglobljenih gozdnogojitvenih premislekov in na njih temeUečega ukrepanja. V zvezi z uporabo velelnikov in pogojnikov stvari tudi niso tako enostavne in enoznačne ter posledično O verodostojnosti odslej na internetu Mag. Ferlin v prejšnji števiJki Gozdarskega vest- nika odgovarja na moj članek Erozija verodostojnosti (GozdV 10, 1998). Vtis je, daje mag. Ferlin nekoliko presenečen, da si dovolim analizo njegove verodostoj- nosti, vendar se bo moral na to kar navaditi. Verjamem namreč, da je mogoče rabo neprimernih načinov v strokovnih razpravah in strokovnem delu dolgoročno zmanjšati samo z nadaljevanjem javne polemike in izpostavUanjem nasprotnih argumentov. Intemet nam 100 napačno prevedene, kot navaja mag. Šinko. Problem je v tem, da sporna resolucija spada v kategorijo ne- obveznih aktov EU, zato bralca, ki o tem ni poučen, ni kazalo zavajati z uporabo velelnikov, kjer ta ni po- trebna. Obveznost upoštevanja načela subsidiarnosti, po katerem lahko Skupnost ukrepa samo, če določenih ciljev ni mogoče učinkovito doseči v okviru posamez- nih držav članic, možno pajihje doseči v okviru Skup- nosti, je nanu-eč določena v členu 3 b Pogodbe o usta- novitvi Evropske Skupnosti, zato je precej vseeno, ali se v neobveznem aktu uporablja pogojnik ali velelnik. Prav zaradi neobveznosti akta se v besedilu Gozdarske strategije EU uporabUajo izključno pogoj niki, in sicer tudi v zvezi z načelom subsidiarnosti: 'Gozdarska sh·a- tegija Unije bi morala vzbuditi prilagodljiv pristop, temelječ zlasti na načelu subsidiarnosti' (3. alinea l. točke Il. poglavja). Z mag. Šinkom se strinjam, daje izpustitev potrebe· (ne zahteve, kot navaja avtor) po ekonomski trajnosti hud prevajalski spodrsljaj, za katerega se opravičujem. Glede na to, da pojem ekonomske trajnosti, vsaj koli- kor je meni znano, v slovenski gozdarski literaturi doslej ni bil obdelan, bi bilo zaželeno, da slovensko gozdarsko javnost z njim seznani primeren strokovnjak s tega področja, kar mag. Šinko nedvomno je. Mag. Aleksander Golob omogoča vedno bolj učinkovito komuniciranje, ki ne bo ogrozilo prostora v Gozdarskem vestniku, zato bom predstavil analizo h·ditev mag. Ferlina in s tem po- sredno tudi njegove verodostojnosti na moji spletni strani. Nasvidenje na: http://www. uni- lj .si/-bfsinko/ index.htmJ po l. aprilu . Mag. Milan Šinko GozdV 57 (1999) 2