ggflll XX, številka 4, 20. februar 1998 ZTO R N J E S A V I N J S K I Cena 259,00 SIT ČASOPIS ISSN 0351-8140 9 770351 814014 .'■V;,-.'’;';' e Zgodba o zobozdravniku, ki je pribežal iz pekla Keksi Leibniz 2OO3 KROFI, MARMELADE, ČOKOLADE... Pralni prašek Weise Riese 3.6k Margarina Zvezda 2503 99 Zft VESELA PUSTNA USTA .699; Ariel 3.6ks_899 Sok Planner 23 Hren tuba Kolinska 853 r Sladkor mleti z vanilijem IOO3 S15. FEBRUARJEM DODATNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER PRI KREDITIH ZA OBČANE! NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: . KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO 5 LET, - NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T+5% LETNO, - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8% LETNO, - Z GOTOVINO SE LAHKO UVEUAVUAJO POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV, LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV, NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI. KREDITI SO NA VOUO TAKOJ. S 15. FEBRUARJEM TUDI NIŽJE CENE KREDITOV PO POSEBNI PONUDBI ZA UPOKOJENCE! /O j banka velenje ----' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 GOLF še nikoli ugodneje. AKCIJA!!! Tudi na kredit in leasing. Avtocenfer Meh Velenje, Koroška 7d 063 852-955 CEDE—■ ISSN 0351-8140 v\ , Leto XXX, št. 4, 80. ''ižibajfčvsak nrum pbtek Ustanovitelj: v , , . . : Skupščina občine Mozirje \ \\\\ \ ; ‘V Izdajatelj: ‘ Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., ' Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, '\elefoh:063/833-230, žiro račun 52810-685-13016 : ; . ' • J.K Glavni in odgovorni urednik: ^ xFranciK^otnik \:>N ii sodelavci: /Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander 'X\ v^ideenik, Ciril Sem, Slavica Slapnik; Kolnik, Igor Solar, Karolinam Edvard X^tačnik,oMenka,Klemše Begič, igojs\ Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo .gi^art/MenaZa^ Vesna Retko, Kmetijska svetovalna' \ ' služba, Zavod za gozdove ^ ^ ."*)•'>"••• \V\\ \ \\ \\ \ \\V\ ,\ \\\ \\\ \ \\ \\ Tajnica uredništva: , \\\x >sv\s >\\ Nj-, Računalniška obdelava: „... 'v , Trženje: XNNX - (v\ -NnN xfeeiena Kotnik,'mobitel 0609/647-34D v Naslov uredništva: Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje XCelefOH: 063/633-330 . /Faks: 063/833-310 ; ' ,V\\\ \\\\\ \\. \\ E-pošta: sahnjske.novice(a;siol.net Internet: : ; liUp/7:www.lnetia.eunet.s!/savlajske-hovices Cena za izvod: 359,00 SIT, za naročnike: 330,00 SIT Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je \> potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dr.i pred izidom X.. ' x tti|eötie’äfev4lkftx\ V'. Po mnenju Ministrstva za ; ^''v > ; informiranje RS št. 33/130-93 Z dne 36!3.1992 šteje časopis med proizvode vin&rfttotii^^^n^oaja, za katere/sdfv pldču;e davek oc! prometa proizvodov/N, po stopnji 5%. Xxvx'v SX'sSxx Objavljenih rokopisov in fotografy ne vračamo. Prjdržujemo si pravico krajšanja '':C\\\ besedil. Pisem bralcev in oglasov ne Odpovedi sprejemamo za nasledke; /-, polletje. Letošnji pust “veselih ust” v teh dneh že glasno trka na vrata. Medtem ko so minuli konec tedna mozirskipustnaki obiskali Ptuj, kjer so se udeležili predpustnih aktivnosti, so v nedeljo Nazarje obiskali čisto pravi kurenti z Dravskega polja. Nazarčanom so se najprej predstavili pred prodajnim centrom Izoles, nato pa so dobro razpoloženi, polni vedrih šal in zbadljivk, krenili po nazarskih ulicah in krajanompolepšali nedeljsko dopoldne. Organizatorja omenjenega obiska kurentov, ki jih je kot znanilce pomladi vreme kar malce prehitelo, sta bila KS Nazarje in tukajšnje turistično društvo. Slednje bo na pustno nedeljo spet pripravilo otroško maškarado, na kateri se vsako leto zbere staro in mlado. Pust Mozirski je že pred dnevi začel z letošnjimi opravili, katerih višek bo karneval na trgu v torek popoldne. Glede na novo vodstvo pustnega društva lahko pričakujemo nekaj svežine v karnevalskem programu. Znova bo razsajal tudi Varpoljski pust. V tretji izvedbi bo na pustno nedeljo reševal zlastiproblem Prihove, saj je interesentov zanjo kar nekaj. Na igrišču v novem naselju Varpolja pričakujejo tudi visoki obisk iz Amerike in da bo vse potekalo v redu, bodo zraven stopili šepobreški gasilci. In to seveda še zdaleč ni vse. Pustne maske bodo zaplesale tudi v Solčavi, v Šmihelu in zagotovo še kje. Mesecfebruar tudi v svoji drugi polovici ponuja obilo lepih kulturnih prireditev, zato pred in po pustnih norčijah ne pozabite nanje. Zaslužijo si ogled. Direktor Bć—__ —. Rafko Berlocnitc^ Ostati prevladujoča Danka Obisk inizi^^si Obljubljena podpora \ načrtovanim projektoi Minister za okolje in \\x prostor v občini Mozirje: Jez na Savinji v Spodnji - j Rečici (končno!) bo....8" Občins^^^t^Ec^irje: Komunalni odpadki 'odhajajo v Celje...:. 10 Tacen, Celje: Goran Horvat spet razstavlja.............11 Me^^iirei^'\ Mesec ustvarjalnosti./... IS Greta pri Kokarjah: Poštar 30. januarja prvič pri Krapletovih........13 Zlatoporočenca Vodušek: Življenje ju je kalilo...».;. .14 Portreti: \ K\ Dr. Tomislav Lajtner). '''" ■ gornjegrajski - x'v V~\ zobozdravnik...........15 Zgodovina in narodopisje: Nekaj o pratikah...'...SO Izvajanje agrarne reforme na posestvu gornjegrajske gospoščine ........;...SS Dohodnina 97: Obdavčljivi in: neobdavčljivi dohodki... S4 Šport: Kako je “padla” Rinka... S8 o-l NASLOVNICA^ Trem alpinistom iz Solčave je us pel podvig - preplezali so zaledeneli slap Rinka \\\ Oy\\'V V\W\\\ \\ Foto; Matevž Lenarčič Banka Velenje je v minulem letu z vključitvijo v Bančno skupino Nove Ljubljanske banke doživela pomembne spremembe. V dneh, ko so že znani poslovni rezultati za leto 1997 in ko smo zakoračili že v drugi mesec letošnjega leta, smo se o teh spremembah in o ostalih aktualnih zadevah pogovarjali z direktorjem Banke Velenje, Rafkom Berločnikom. Cilj je jasen: ostati prevladujoča banka v regiji V lanskem letu je Banka Slovenije dala soglasje, da se nekatere banke iz sistema bivše Ljubljanske banke povežejo v Bančno skupino Nove Ljubljanske banke. Za to potezo so se odločile slovenjgraška, murskosoboška, trboveljska, domžalska in velenjska banka. SN: Kako je formalno potekala ta povezam? BERLOČNIK: Ljubljanskabanka je bila v naši banki udeležena s prednostnimi delnicami, torej delnicami, ki prinašajo donos, nimajo pa pravice glasovanja, razen v izjemnih primerih. Te prednostne delnice smo pretvorili v navadne delnice in tako je sedaj Nova Ljubljanska banka v Banki Velenje udeležena s 40 odstotki navadnih delnic in enakim odstotkom glasovalnih pravic. V bistvu je delež še nekoliko večji, ker so delnice kupila tudi nekatera podjetja, ki so hčerinske firme Nove Ljubljanske banke. SN: V čem je bil namen in bistvo omenjenega povezovanja? BERLOČNIK: Namen opisanih po vezav je bil v tem, da ob vedno večji konkurenci na bančnem trgu skušamo doseči nekatere sinerg-ijske učinke, zmanjšamo stroške poslovanja in komitentom omogočimo sorazmerno ugodne kredite. V sklopu bančne skupine naj bi uvel-javili nekatere poenotene postopke in določeno poslovno politiko, kajti prihajajoča konkurenca drugih bank bo vse ostrejša. V tem smislu smo spomladi leta 1997 podpisali pogodbo o vključevanju, septembra pa še niz pogodb, ki bolj precizno določajo notranje in zunanje odnose v bančni skupini. Vseh pogodb ne bom našteval, morda bi omenil le tisto, ki se najbolj kaže navzven, to je pogodba o celostni podobi. Gre za obliko in za vsebino, sprememba pa je očitna tudi skozi obliko časopisnih oglasov. SN: Spremenil se je tudi naziv banke? BERLOČNIK: Ob tem, ko smo podpisali omenjeno pogodbo, smo spremenili tudi naš statut, in to v tistem delu, ki govori o nazivu banke. Ime Splošna banka Velenje, d.d. smo spremenili v Banka Velenje d.d., Bančna skupi-naNove Ljubljanske banke. Povezava v bančno skupino je prinesla tudi večjo varnost depozitarjev, saj pogodbe določajo, da banki, ki zaide v težave, priskočijo na pomoč druge banke iz tega sistema. SN: Banka Velenje je torej zaživela vnovi podobi in s celovitejšo vsebino. Kako po vseh teh spremembah ocenjujete poslovno leto 1997? BERLOČNIK: V celoti bodo odnosi v bančni skupini zaživeli v letošnjem letu, saj je bilo lansko leto namenjeno predvsem dogovarjanju, podpisovanju pogodb in določanju rokov. Nekateri roki urejanja zadev tečejo tudi v letošnjem letu, zato bi rezultate lanskega leta težko povezal z delom v skupini. Šlo je predvsem za prizadevanja v okviru naše banke. Če torej govorimo o rezultatih v letu 1997, velja poudariti, da smo uresničili zastavljene cilje. Bruto dobiček je nekaj večji od načrtovanega in znaša približno 356 milijonov tolarjev. Bilančno vsoto smo povečali za 16 odstotkov in Rafko Berločnik: “Zgornjesavinj-čani si zaslužijo lepe in sodobne enote.” (foto: F. Kotnik) zadržali enak tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. To pomeni 1, 4' odstotka bilančne vsote vseh slovenskih bank. Za našo banko je značilno, da ima sorazmerno visok delež kreditov danih gospodarskim družbam in prebivalstvu, ki se giblje okrog 54 odstotkov bilančne vsote. V lanskem letu je prišlo tudi do zelo hitrega zniževanja obrestnih mer na kreditni strani. Tako smo za pravne osebe znižali obrestno mero kar za tri odstotne točke, kar je za naše prvovrstne komitente konec leta pomenilo 6,5-odstotne realne obresti. K vsemu naštetemu moram dodati še niz notranjih ukrepov. Proti splošnemu mnenju, da se v bankah cedita med in mleko, govori podatek, da smo v velen jski banki v zadnjih petih, šestih letih število zaposlenih znižali z 268 na 2 24 v začetku oziroma 216 ob koncu lanskega leta. To povezujem s stroški tudi zato, ker je delež plač v bankah naj višji od vseh stroškov. Z notranjo racionalizacijo se stroški znižujejo, povečuje pa se konkurenčnost in obrestne , mere padajo. Da bi dobili dolgoročne vire za kreditiranje investicij, smo v lanskem letu razpisali obveznice banke v skupni vrednosti 80 milijonov tolarjev. Uspeli smo prodati vse, kar nam je omogočilo, da smo sledili potrebam gospodarskih družb. Trudimo se, da bi bili čim bolj fleksibilni, tako do gospodarskih subjektov kot do prebivalstva, pri čemer pa se zavedamo, da je treba še veliko postoriti, zlasti na relacijah do podjetnikov. Ti predstavljajo najbolj fleksibilen del gospodarstva, ki terja hitro prilagajanje. Nekaj ukrepov v zvezi s tem smo že naredili. SN: Kakšni so načrti Banke Velenje v letu 1998? BERLOČNIK: Konec lanskega leta smo dosegli bilančno vsoto nekaj manj kot 28 milijard tolarjev. Za letošnje leto predvidevamo njeno povečanje za 17 odstotkov. Na ta način bi konec leta presegli 32 milijard tolarjev in s tem zadržali sedanji delež v tržnem prostoru. Kot temeljni cilj smo si zadali, da ostanemo prevladujoča banka tega območja. V zadnjem času so se tukaj namreč pojavile A banka, SKB banka, Krekova banka in Banka Celje, ki imajo tu svoje enote, nekatere banke pa so prisotne brez njih. Zaradi tega si moramo prizadevati, da smo konkurenčni, in zato smo s prvim februarjem znižali obrestne mere za posojila, pri pravnih osebah za pol do dva odstotka, odvisno od ročnosti in vrste komitenta, podobno pa velja tudi za prebivalstvo, kateremu nudimo posojila, odvisno od ročnosti in namena, že od pet odstotkov in pol dalje. V vseh primerih govorimo'seveda o malem “eru”. SN: Ali so med vašimi letošnjimi načrti tudi takšni, ki neposredno zadevajo poslovanje v Zgornji Savinjski dolini? BERLOČNIK: Delno sem na to vprašanje odgovoril že prej, ko sem dejal, da se bomo izrazito usmerili v približevanje samostojnim podjetnikom. V razgovorih z njimi smo ugotovili, da potrebujejo individualno obravnavo, več osebnih kontaktov. S podjetji iz Zgornje Savinjske doline dobro sodelujemo, ne kot edina banka ampak kot prevladujoča. Posle z občani smo v minulem obdobju posodobili z uvedbo bankomatov, ki smo jih namestili v vsaki naši enoti, ne glede na to, da zaradi premajhnega števila operacij povsod niso rentabilni. Bankomati s svojimi funkcijami uspešno blažijo pritiske, ki nastajajo ob določenih dnevih v naših enotah. Urediti nameravamo tudi kadrovska vprašanja enote v Mozirju, tako da bo vodja imela več časazasodelovanje z okoljem. SN: Na otvoritvi prenovljenih poslovnih prostorov v Mozirju ste pred leti izjavili, da Zgornjesavinjčani veljajo za zelo varčne ljudi oziroma ljudi, ki cenijo denar in znajo varčevati. Ste še vedno takšnega mnenja? BERLOČNIK: Da, še vedno menim tako. V praksi to pomeni, da Zgornjesavinjčani bolj varčujejo kot jemljejo kredite, oboje je za nas dobro. Gotovo pa še nismo uporabili vseh možnosti, da bi ljudi prepričali, da je bolje imeti denar v naši banki kot kje drugje. V preteklem obdobju smo uredili vse naše enote na zgornjesavin-jskem območju v prepričanju, da si tukajšnji prebivalci oziroma komitenti zaslužijo lepe in sodobne enote, za katere lahko ponosno rečejo: “To je pa naša banka!” SN: Želite morda ob tej priložnosti dodati še kaj, česar se v razgovoru nisva dotaknila? BERLOŽNIK: Želim se samo še zahvaliti vsem varčevalcem in ostalim, ki zaupajo v našo banko, in jim zagotoviti, da so prav izbrali, ko so se odločili za Banko Velenje. Franci Kotnik Banka Celje Prenehanje poslovanja komitentov na okencih Pošte Slovenije Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je na svoji 33. redni seji, 29- januarja ugotovil, da banke, ki so v zadnjih dneh prejšnjega meseca podpisale pogodbo s Pošto Slovenije o poslovanju s hranilnimi knjižicami in tekočimi računi, niso ravnale skladno s predpisanimi izjavami, s katerimi so se dogovorile, da bodo 31. januarja 1998 sočasno prekinile pogodbe s Pošto Slovenije. Zaradi tega Nadzorni svet Združenja bank Slovenije predlaga bankam, podpisnicam izjave o sočasnem prenehanju poslovanja s Pošto Slovenije, da dogovorjeno uresničijo, kar pomeni, da s Pošto Slovenije ne podpišejo novih pogodb za opravljanje poslov s hranilnimi knjižicami in tekočimi računi. Tistim bankam, ki so te pogodbe ponovno podpisale, pa predlaga, da le-te nemudoma odpovedo in tako ravnajo skladno s sprejetimi sklepi na predhodnih sejah Nadzornega sveta oziroma podpisano izjavo o sočasnem prenehanju poslovanja na okencih Pošte Slovenije. 0 sočasnem prenehanju poslovanja s Pošto Slovenije so se banke dogovorile zaradi zanje nesprejemljivih pogojev, ki jim jih je Pošta Slovenije postavila ob prenosu plačilnega prometa s Pošte na Poštno banko Slovenije. Na odločitev bank je vplivalo dejstvo, da banke razpolagajo s poslovno mrežo, ki šteje skoraj 6OO enot in mrežo 466 bančnih avtomatov. Banka Celje nudi svojim komitentom takšne oblike poslovanja, da jim bodo olajšale bančno poslovanje: - od bankomatov, ki omogočajo storitve od dviga, pologa ter plačila položnic - uporabo trajnih nalogov s katerimi komitenti banki prepuščajo skrb za redno mesečno poravnavo obveznosti in - uporabo plačilnih kartic sistema Activa. Banka Celje bo s široko poslovno mrežo svojih enot svojim komitentom zagotavlja nemoteno poslovanje. IM PODJETNIŠKI KOTIČEK Čisto malo časa (pa živcev najbrž tudi) nam je še ostalo za pripravo dokončnih izdelkov, ki jih bodo ocenjevali, ali pa tudi ne, tisti, ki od našega dela največ pričakujejo. Davkarji. Če ste med tistimi, ki ste predpisana poročila že oddali, ste bili verjetno že ob predaji deležni malo temeljitejšega pregleda, oddaji zadnji trenutek pa vam bo prihranila neprijetno srečanje z davčnim uslužbencem, saj dokumentacije gotovo ne bo mogoče natančneje pregledati. To ste gotovo že ugotovili, zato so vre te vedno tik pred zdajci. Če se bojite osebnega srečanja s predstavnikom DURS, boste morda dokumentacijo kar odposlali. S tem boste izpolnili zakonsko obveznost o oddaji dokumentov, popravljali pa boste verjetno potem, ko vas bodo pristojni za to pozvali. Če je to najbolje, pa presodite sami. Verjetno je teden dni pred oddajo letnih poročil odveč govoriti o pripravi le-teh, pa vendarle še nekaj drobtinic. Letos smo imeli za izpolnjevanje letnih poročil za samostojne podjetnike na voljo (v grobem) dva priročnika, ki sta nas vodila po predpisanih obrazcih; navodilo, ki je bilo objavljeno v Obrtniku in navodilo objavljeno v reviji IKS, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Upam, da niste slepo sledili tem navodilom, ne da bi upoštevali vsebino, sicer ste prav gotovo napravili nekaj napak. Navodila so bila sestavljena tako, da so pri razlagi posameznih postavk obrazcev upoštevala številke iz knjig prihodkov in odhodkov. Pri tem ni bilo posebej opozorjeno na katero knjigo se številke nanašajo. Obstajata namreč dve knjigi prihodkov in odhodkov z različnimi oznakami, ena v založbi Gospodarskega vestnika, druga v izdaji Državne založbe Slovenije. Torej je potrebno paziti na vsebino, ne na gole številke kolon iz Knjige prihodkov in odhodkov. Različno je bilo tudi tolmačenje vsebine posameznih postavk. Glede na to, daje bilo predhodno poudarjeno, da je prišlo do izenačitve vsebine pri Bilanci uspeha in Napovedi davka iz dejavnosti, smo priča predvsem problemom pri razvrstitvi stroškov zavezanca. Obrtnik je prinesel razlago, da se del drugih stroškov v zvezi z zavezancem, kot so dnevnice, kilometrina, naročnine ipd. v bilanci uspeha uvrsti med druge stroške in odhodke, kamor smo vštevali tudi odhodke, kot so odpisi terjatev in podobno. Koliko to “paše” skupaj, pa presodite sami. IKS omenjene stroške prišteva med dajatve, ki niso odvisne od rezultata poslovanja. Nekoliko bolje, bi rekli. Kljub temu pa se z vidika slovenskih računovodskih standardov s tem kar težko sprijaznimo, saj tovrstni stroški po svoji vsebini spadajo med storitve, tako kot povračila teh stroškov zaposlenim. Kamorkoli že ste dali omenjene (pa še katere druge) stroške, rezultata poslovanja s tem niste spreminjali in upamo, da bodo pregledovalci izdelkov to upoš tevali. Najpomembneje pri tem je, da ste omogočili primerljivost podatkov s preteklim letom. To z drugimi besedami pomeni, da ste morali podatke iz letnega poročila za leto 1996 vsebinsko prilagoditi podatkom iz tekočega leta, sicer primerjava nima smisla. Pazite tudi na vsebino pri seštevanju in odštevanju v obrazcih samih. V bilanci uspeha je pod zap. št. 12 napaka. Dobiček dobite z odštevanjem zap. št. (18-11), ne (8-11), kot je v obrazcu napačno napisano. Letos je iz obrazca Napoved za odmero davka iz dejavnosti zaradi množice podatkov o žiro računih izpadlo poglavje o opombah. Žal, bomo rekli, saj so pojasnila pomagala tako davčnim uslužbencem kot zavezancem samim. Zato lahko pričakujemo, da bo spričo nepojasnjenih postavk, ki smo jih v preteklosti lahko obrazložili, potrebnega več osebnega pojasnjevanja in preverjanja. Glede letnih poročil družb opozorimo samo na to, da je, glede na to, da državnemu zboru ni uspelo spremeniti 39. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb, še vedno v veljavi določilo, ki zahteva, da se lahko uveljavlja 40% olajšava tekočih investicij v primeru, da se dobiček (leta 1997) ne bo delil med upravičence v naslednjih petih letih. Morebitna predhodna delitev dobička zahteva korekcijo davčne osnove v letu, ko bi se delitev izvršila. Davčnim zavezancem v prid govori tudi pojasnilo Ministrstva za finance, ki pravi, da je možna davčno osnovo zmanjšati za ugotovljeno davčno izgubo v zadnjih petih letih, povečano za rast cen na drobno. Za vsak slučaj preglejte tudi, če ste sredstva, ki ste jih uveljavljali pred štirimi leti kot investicijsko rezervo, tudi namenili za investicijo, sicer je potrebno tudi za tovrstne zneske popraviti davčno osnovo tekočega leta. Vsi tisti, ki s te imeli premalo stroškov, oziroma ste jih imeli več, kot ste jih lahko uveljavljali, boste verjetno veseli ob dejstvu, da je Ustavno sodišče odločilo, da 43. člen Zakona o dohodnini ni v skladu z ustavo in naložilo državnemu zboru, da to neskladje odpravi. 43. člen Zakona o dohodnini je sporen v delu, ki se nanaša na priznavanje stroškov zasebnika za prevoz na delo in z dela, če je obratovalnica oddaljena od njegovega stalnega bivališča. Doslej se ti stroški zasebniku davčno niso priznali, očitno pa se v bližnji bodočnosti bodo. Prav tako je v neskladju z ustavo tudi določanje višine neobdavčljivih dohodkov s strani vlade. O teh zadevah lahko odloča dižavni zbor, (ne vlada) in to z zakonom. Torej bo nova Uredba vlade Republike Slovenije, ki je bila na zadnje objavljena v UL 5/98, kmalu (?) odpravljena in nadomeščena z zakonom. Kaj pa bo odvisno od državnega zbora. Ustavno sodišče je določilo rok šestih mesecev, ki se izteče'22. junija letos. ž P C d.o.o, ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Vida Skok POSLOVNE INFORMACIJE 1. Prejeli smo januarski izvod POSLOVNIH PONUDB DOMAČIH IN TUJIH PODJETIJ. 2. Majhna podjetja in samostojne podjetnike obveščamo, da Društvo varnostnih inženirjev Velenje nudi brezplačne informacije s področja varstva pri delu na tel.: 854-539. 3. Majhna podjetja in samostojne podjetnike obveščamo, da lahko dobe brezplačne pravne informacije na tel.: 852-790 in 833-112 ter finančno davčne informacije na tel.: 407 66 60 in 833-112. 4. Združenje drobnega gospodarstva pri GZS vabi na strokovni ogled sejma v Mimchenu 13. in 14.3.1998. 5. GZS vabi naposvet: Kako poslovati z Veliko Britanijo dne 26.2.1998 in na poslovno konferenco z britanskimi podjetji 3.3.1998. 6. Ambasada Republike Poljske nam je posredovala spisek sejmov v Republiki Poljski v letu 1998. Vse informacije dobite po telefonu 856-920 in na sedežu zbornice Velenje, Rudarska 6a, oziroma na internet naslovu www.gzs.si. B. Lednik Komisija DZ za lokalno samoupravo Solčava (in Prihova?) na referendum V drugi letošnji številki smo poročali, da je Vlada Republike Slovenije januarja sprejela pozitivno mnenje za ustanovitev dvajsetih novih občin, med njimi tudi občine Solčava. Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo, ki je 10. februarja obravnavala predloge za ustanovitev novih občin, pa bo parlamentu predlagala razpis referendumov še za devet. V skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovega območja je bilo vloženih 67 predlogov. Vlada je pri svoji opredelitvi za 20 novih občin upoštevala ustavno zasnovo lokalne skupnosti, veljavno zakonodajo in odločbe ustavnega sodišča, sprejete po oblikovanju prve mreže občin. V komisiji za lokalno samoupravo je bilo o predlogu kar precej razprav, ne glede na to pa je bil potrjen celoten paket, ki med ostalimi predvideva razpis referenduma za ustanovitev občin Solčava in Polzela. Poleg tega je komisija predlagala državnemu zboru, da razpiše referendume tudi za ustanovitev občin Braslovče, Prebold in Vransko-Ta-bor. Po kriterijih manjka Braslovčam in Preboldu okrog štiristo prebivalcev, predlagani občini Vransko-Tabor pa še nekaj več. Komisija je obdelala tudi preostale predlagane manjše teritorialne spremembe občin in se v tem sklopu zavzela za izvedbo referenduma v naselju Prihova, katerega prebivalci naj bi se na ta način izjasnili, ali želijo ostati v občini Mozirje ali želijo v občino Nazarje. Franci Kotnik SPV občine Nazarje Brezplačne kresničke Daljši zimski dnevi omogočajo pešcem le malo izbire za sprehode ob belem dnevu. Večina pešcev pa, žal, hodi neustrezno oblečena za večerne sprehode, in prav temna oblačila ter hoja po nasprotni strani cestišča so večkrat vzrok za prometne nesreče, v katerih pešci vedno potegnejo krajši konec. Občina Nazarje se je zato odločila, da bo v okviru akcije Stopimo iz teme brezplačno podelila kresničke vsem svojim občanom, ki se bodo oglasili ponje. SPV Občinski svet Luče Izdatno večji občinski proračun Svetniki iz Luč so na zadnji redni seji obravnavali kar štirinajst točk. Najprej so sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za minulo leto, kije za celih 51 milijonov večji od načrtovanega. Od predvidenih 171 se je povečal na 222 milijonovpredvsemzaradi uspešnih kandidatur na različnih razpisih. Ob tem je potrebno dodati, da številka še ni dokončna. V kolikor se proračunsko leto sklene z 31. januarjem, bo končna številka še za nekaj milijonov večja. Predlog letošnjega proračuna bodo v Lučah pripravili po občnih zborih proračunskih porabnikov. Pri naslednji točki so bili svetniki mnenja, da je potrebno pridobiti dodatna strokovna pojasnila glede izgradnje obvoznice, zato bodo potrditev sprememb odloka o PUP za središče Luč ponovno obravnavali na eni prihodnjih sej. Svetniki so ocenili, da gre vendarle za velik poseg v prostor, zato je njihova odločitev razumljiva, so pa zato potrdili odlok o ureditvenem načrtu Solčave. Nato so sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, katerega bo potrebno uskladiti z ostalimi štirimi občinami. Pri obravnavi sklepa o ustanovitvi sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline so bili lučki svetniki mnenja, da še ne kaže prenagliti. Razvoj dogodkov bo dodatno pokazal, v kolikšni meri je takšen korak sploh smiseln in potreben, objavili pa so razpis za vzdrževalca gozdnih cest v tekočem letu. Kotže nekatere občine pred njimi so se tudi v Lučah odločili, da tamkajšnji vrtec pripojijo zavodu Osnovna šola Luče. Na seji sveta so bile določene nove cene in sicer so za 11% nižje, kar pomeni, da so polno ceno znižali s 37 na 33-000 tolarjev. V nadaljevanju seje so potrdili občinski delež za podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o. in sicer pod pogojem, da bodo enak) sto-rile tudi ostale občine. S tem bi si občine zagotovile 51% lastninski delež v podjetju. Polegtegaso se opredelili tudi glede lokacije za izgradnjo doma ostarelih, podprli so Radmirje v občini Ljubno. Savinjčan Občina Nazarje Upravičeno negodovanje zaradi prahu Na Občini Nazarje so se v minulih dneh ubadali s številnimi aktivnostmi in problemi. Medtem ko gradnja ceste v Zavod-icah dobro napreduje in je tik pred zdajci tudi izbira izvajalca za gradnjo osnovne šole, pa je na drugi strani (znova) obilo težav z onesnaževanjem okolja. Problematično je kajpak onesnaževanje z lesnim prahom, ki obremenjuje predvsem bližnjo okolico industrijskega kompleksa Glin. Ob nedavni okvari na tovarni ivernih plošč je buhnilo v zrak ogromno finega lesnega prahu, ki se je nato zelo hitro polegel po bližnjih objektih. To so zagotovo zelo nazorno opazili vsi, ki so parkirali avtomobile v bližini Glina, še bolj akutna pa je bila situacija v obrtni coni, kjer so imeli na primer v firmi Cigale velike težave v proizvodnji, saj lesni prah sili skozi vsako odprtino in se vztrajno lepi na plastične izdelke. Na občino so zato deževale pritožbe in pobude, naj vendar nekaj ukrene, nazarski župan Ivan Purnat pa je ob tem izjavil: “Na občini se od vsega začetka našega mandata zavedamo resnosti tega problema. V ta namen smo opravili že vrsto razgovorov s pristojnimi in ustanovili odbor pri občinskem svetu, ki se še posebej ukvarja s to zadevo. Dejstvo je, da ne želimo nikogar prikrajšati za delovno mesto, res pa je tudi, da zakon natančno določa, do kdaj morajo biti tovrstne zadeve urejene. Ob prelomu tisočletja bosta samo dve možnosti: ali bodo onesnaževalci sanirani ali pa jih ne bo.” Obisk ministra za malo gospodarstvo Janka Razgorška v Nazarjah Obljubljena podpora načrtovanim projektom Pred štirinajstimi dnevi je Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino obiskal minister za malo gospodarstvo in turizem, Janko Razgoršek. S predstavniki občin, upravnih enot in gospodarstva se je pogovarjal o možnostih spodbujanja hitrejšega razvoja savinjsko-šaleške regije, ki ima na gospodarskem in turističnem področju “v ognju” nekaj konkretnih projektov. Po obisku na velenjski občini se je minister Razgoršek na sedežu nazarske občine v prisotnosti generalnega konzula RS v Celovcu, Jožeta Jeraja, in tajnika Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, mag.JožetaPiceja, sestal z zgornjesavinjski-mi župani in predstavniki obrtne ter gospodarske zbornice. Franc Benda, predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje, je Janku Razgoršku najprej orisal organiziranost in stanje na gospodarskem področju, dolino z njenimi značilnostmi pa je predstavil načelnik Upravne enote Mozirje, Darko Repenšek. Rudi Hramec je spregovoril o aktivnostih Zgornjesavinjskega podjetniškega centra in o skupnem projektu šaleških in zgornjesavinjskih občin z nazivom Poslovne cone v vlogi pospeševanja razvoja malega gospodarstva in čezmejnega sodelovanja. Gre za prekomejni projekt v skupni vrednosti 7,1 milijona ekujev, katerega cilji so preureditev obstoječih nizkoriščenih industrijskih površin v sodobne poslovne cone malega gospodarstva, izgradnja oziroma dograditev začrtanih novih poslovnih con malega gospodarstva, povezava poslovnih con na območju Savinjske in Šaleške doline, postavitev skupne komunikacijske in informacijske infrastrukture, izgradnja skupnega izobraževalnega in poslovno storitvenega podpornega okolja, sklepanje čezmejnih partnerstev, vključno s čezmejenimi sovlaganji in vzpostavitev čezmejnega informacijskega in izobraževalnega mostu. Hramec je zaprosil ministra Razgorškaza podporo, ki je ključna za uvrstitev omenjenega projekta v program Phare CBC. Iz naslova slednjega naj bi pridobili tretjino potrebnih sredstev za realizacijo projekta. Mazurski župan Ivan Purnat je predstavil oblike pospeševanja malega gospodarstva v občini, pri čemer je opozoril, da je bil odziv podjetnikov na razpis posojil zelo skromen. Nerazdeljeni sta ostali dve tretjini razpisanih sredstev. Še slabši odziv so zabeležili v občini Gornji Grad, kar je tamkajšnji župan Toni Rifelj ocenil kot posledico previsoke cene kapitala. Rifelj je Razgorška opozoril na nerešene posle s subjekti iz območja bivše Jugoslavije in izrazil prepričanje, da tudi v tem tiči del razlogov za plačilno nedisciplino. Mozirski podžupan Anton Venek je opozoril na potrebo po skupnem pris topu do odprtih vprašanj na področju turizma. Slednje velja tudi za RTC Golte, ki ostaja kronični bolnik. Zaradi nerešnih lastninskih zadev se pojavljajo problemi v Savinjskem gaju. Dr. Antonjezernik, predsednik mozirskega občinskega sveta, je Veneka dopolnil z mislijo, da dolina nima jasnega razvojnega koncepta. Več bi bilo treba narediti tudi na področju izobraževanja. Občina Mozirje bo letos prvič razpisala štipendije za srednješolce. Razmere v turizmu v Zgornji Savinjski dolini je opisal Marko Lenarčič. Ministru Razgoršku je pojasnil razloge za ustanovitev podjetja za promocijo in trženje turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. in menil, da ima dolina v tej gospodarski panogi izjemne priložnosti, pereč problem pa so preskromne nočitvene kapacitete. Po tem, ko je o delu območne izpostave Republiškega zavoda za zaposlovanje spregovoril Srdan Arzenšek, je Janko Razgoršek najprej odgovoril Riflju, da njegovo ministrstvo ni pravi naslov za reševanje terjatev do “YU-trga”. Razgoršek ni zagovornik odpisovanja davkov in prispevkov podjetnikom, sprejemljiv pa se mu zdi moratorij po evropskih cenah, seveda v primerih, ko za to ob- stajajo utemeljeni razlogi. “Zgodilo se je že, da je imel podjetnik blokiran žiro račun, ker mu država ni plačala dela, ki ga je opravil zanjo,” je o plačilni nedisciplini kritično razmišljal minister za malo gospodarstvo in dodal, daje spričo velikega števila vloženih amandmajev skeptičen glede sprejema zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v parlamentarni obravnavi. Predstavljenemu projektu poslovnih con jejanko Janko razgoršek je obljubil vsestransko podporo. Upajmo, da bo držal besedo (foto: Ciril Sem) Razgoršek izrekel popolno moralno podporo, glede finančnih sredstev pa je opozoril na realnost, da ima ministrstvo omejen, sorazmerno skromen proračun, ki je zagotovo nekajkrat manjši kot so potrebe v državi. Toda možnosti so, zato naj se na lokalnem oziroma regionalnem nivoju aktivnosti nadaljujejo z enakim tempom kot doslej. Razgoršek je tudi dejal, da se bo po svojih močeh zavzel za uredite v glavne cestne infrastrukture po dolini, saj je več kot jasno, daje tudi od tega odvisen nadaljnji turistični razvoj. Tu se kažejo velike priložnosti z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo. O gradnji slednjega in o zapletih na avstrijski strani je spregovoril generalni konzul Jože Jeraj. Cesta po slovenski strani naj bi bila gotova do sjedine letošnjega leta, v Avstriji pa kljub žago tovljenim sredstvom ne morejo najti soglasja lastnika zemljišča. Po Jerajevih besedah bodo severni sosedje vendarle morali najti rešitev, saj za Slovenijo cesta preko Lešnikovega sedla ne more biti sprejemljiva. Udeleženci srečanja z Jankom Razgorškom, pridružili so se tudi sosedje iz Šaleške doline, so razgovor z njim zaključili v Hotelu Štorman na Ranču Veniše, kjer je minister razvojne perspektive savinjsko-šaleške regije še enkrat zelo pozitivno ocenil in hkrati zagotovil podporo pri uresničevanju posameznih projektov. Udeleženci razgovora z ministrom Razgorškom na nazarski občini (foto: Ciril Sem) Obisk dr. Pavla Gantarja, ministra za okolje in prostor, v občini Mozirje Jez na Savinji v Spodnji Rečici (končno!) bo Prvo sredo v februarju se je na delovnem obisku v občini Mozirje mudil minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar, s sodelavci. Po seznanitvi z najbolj perečimi problemi vodotoka Savinje na sedežu občine so si udeleženci razgovora na čelu z ministrom Gantarjem in mozirskim županom ter poslancem v državnem zboru Jakobom Presečnikom ogledali razmere na terenu, najbolj bistveno zagotovilo s strani pristojnih pa je bilo, da bomo letos v Spodnji Rečici zares dočakali nov “grašinski” jez. Niz najhujših problemov na Savinji v občini Mozirje je ministru opisal Vinko Jeraj. Izpostavil je zlasti porušen jez v Spodnji Rečici, kritično točko na Pobrežjah, kjer se Savinja zajeda pod Krančičevo domačijo, kritično točko v Šentjanžu, kjer se Savinja zajeda v levi breg, in problematični levi breg reke v ih zaradi neurejenega vodotoka neposredno ogroženi občani, ki se temu primerno tudi odzivajo, je dr. Gantar dejal, da je treba najprej urediti vitalne zadeve in potem ostale. Doslej to ni bilo mogoče zaradi preskromnega obsega proračunskih sredstev v te namene, toda sedaj je stanje že boljše. Sredstva za vodarje so se pov-ečalaz dveh natri milijarde tolarjev, od tega je 700 milijonov namenjenih za investicije, za gradnjo jezu v Spodnji Rečici pa je predvidenih dobrih 70 milijonov tolarjev. Predstavniki podjetja NIVO iz Celja so povedali, da imajo v letošnjem letu za vzdrževalna dela v Zgornji Savinjski dolini predvidenih 30 milijonov tolarjev, kar je kajpak (pre)malo. Na vprašanje mozirskega podžupana Antona Veneka, kaj konkretno bodo naredili za ta denar, ni bilo povsem direktnega odgovora. NIVO menda usklajuje prioritete z občinskimi strokovnimi službami. Jakob Presečnik je menil, da bi bilo treba pripraviti študijo zavarovanja kritičnih točk, kar bi bilo pomembno tudi z vidika (ne)organiziranega odvzemanja gramoza iz reke. Po besedah inženirja Roka Fazarinca se analiza odvzema gramoza, sanacije kritičnih točk in energetskega potenciala že izdeluje. Glede Krančičeve domačije je mogoče naročiti študijo ogroženosti, na podlagi njenih rezultatov pa se lahko ukrepa naprej. Franci Kotnik Vodarji in predstavniki občine so ministru Gantarju nanizali celo vrsto problematičnih točk na vodotoku Savinje (foto: Ciril Sem) Grušovljah. Zelo problematičen je tudi odsek pri ločkem mostu, kjer se pretočnost Savinje zaradi zožitve struge in mostnih podpor zelo zmanjša. Na najbolj kritične točke na Savinji v občini Ljubno je opozoril Stanko Zagožen, predsednik ljubenskega občinskega sveta. Po njegovih besedah se kažejo največji problemi na odseku pod Delovim mostom, kar gre pravzaprav na račun nedokončane sanacije po poplavah leta 1990. Dr. Pavle Gantar sije ob komentarju strokovnjakov celjske izpostave Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnikov celjskega podjetja za urejanje voda ogledal foto posnetek vodotoka Savinje iz zraka. Vodarji so pri tem večkrat poudarili, daje jez v Spodnji Rečici poleg polzelskega ključnega pomena za celoten vodotok. Nov “grašinski” jez naj bi bil podoben prejšnjemu jezu, odvisno tudi od tega, ali se bo na Glinovem rokavu gradila mala hidrocentrala ali ne. Na opozorilo tajnika občine Mozirje Jožeta Kramerja, da so v nekaterih primer- Ostanki nekdanjega “grašinskega” jezu. Bodo res kmalu ie še spomin? (foto: Franci Kotnik) AKCIJSKA PRODAJA VZMETNIC SALON POHIŠTVA N šolska ulica 10, Mozirje Tei 833-455, 833-446, j AKCIJSKA PRODAJA MASIVNEGA POHIŠTVA Gornji Grad Čistilna naprava do poletja Na vpadnici v Gornji Grad iz zadrečke smeri že ves mesec pospešeno izvajajo zemeljska dela za čistilno napravo. Izvajalec del, podjetje Aleaiz Celje, očitno s pridom izkorišča ugodne vremenske pogoje, pomembno ekološko pridobitev pa naj bi po predvidevanjih izročili namenu do junija. Po zagotovilu gornjegrajskega županaTonijaRiflja,bočistilnanap-rava opremljena z najsodobnejšo tehnologijo z daljinskim nadzorom - preko telefonske linije. Polovica potrebnega denarja, 46 milijonov, je zagotovljena preko ekološkega sklada, ostalo pa naj bi po sprejetju državnega proračuna zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. Savinjčan Gradnja gornjegrajske čistilne naprave pospešeno napreduje (foto: Ciril Sem) 1. februar je tisti dan, ko boste s posojilom Banke Celje uresničili poslovno odločitev ali si izpolnili skrito željo. Ste vprašali ZAKAJ? V Banki Celje smo za Vas pripravili takšno ponudbo posojil, ki se ji ne morete upreti. In kaj Vam nudimo? Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.25% dalje. Za kolo, avto ali gotovino so pri nas namenska in nenamenska posojila že od T + 6.5% dalje. Pravne osebe in zasebniki lahko od 1. februarja dalje najamete kratkoročno posojilo po obrestni meri od T + 5.5% dalje in dolgoročno posojilo od T + 7.5% dalie. Če se boste odločili za posojilo za nakup deviz za plačilo v tujino, pa boste dobili posojilo po novi, nižji obrestni meri od T + 4,9%. Nai Vam zaupamo še to. da so nižji tudi stroški najema posojila. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si Ne odlašajte z odločitvijo! Vabimo Vas ne glede na to, če ste že komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka banka celje V varnem zavetju tradicije Strmec pri Lučah Novo smučišče V Zgornji Savinjski dolini smo dobili še eno smučišče. Nova smučarska vlečnica je nared za obratovanje na kmetiji Drtice v Strmcu pri Lučah. Gospodarju Tomažu so pri postavitvi vlečnice z delom in inštrukcijami pomagali strokovnjaki iz smučarskega centra na Krvavcu. Dolžina vlečnice je 400 metrov, smučarska proga pa poteka po strmem pašniku in z višinsko razliko 152 metrov ustreza tudi merilom mednarodne smučarske zveze za ženska tekmovanjavslalomu. Proga bo seveda prvenstveno namenjena smučarjem rekreativcem, še posebej mladim, saj Tomaž, ki je tudi športni pedagog, skupaj z ženojožico vidi prihodnostvrazvijanju mladinskega turizma. V ta namen v prijetno urejeni hiši že opremlja 40 prenočišč, pripravlja pa tudi pestre dodatne dejavnosti: pohode, oglede naravnih znamenitosti, spoznavanje življenja v gozdu, planinsko šolo... To pašo le nekatere aktivnosti, ki bodo popestrile bivanje obiskovalcev. Vse to se bo dogajalo le pet kilometrov iz Strug (štiri kilometre asfalta in kilometer makadama) v smeri proti Loki. Tomaž ima v načrtu tudi umetno zasneževanje smučišča, dokler pa tega še nima, zvečer pogleduje teptalni stroj in se v nestrpnem pričakovanju snežnih padavin ozira proti nebu... Občinski svet Mozirje Komunalni odpadki odhajajo v Celje 24. redna seja občinskega sveta občine Mozirje, ki je bila 9- februarja, je večino časa posvetila obravnavi delovnega gradiva v zvezi z ustanovitvijo Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter predloga Odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo glede odlagališča odpadkov. Občina Mozirje se je končno odločila narediti red tudi na tem področju. Regionalizacijo Slovenije narekuje predvsem politična delitev oblasti iz centra in vsestranski razvoj Slovenije. Splošno znano je, da se nekateri predeli naše države razvijajo neprimerno hitreje in bolje kotostali. TU je mišljena predvsem Ljubljana z okolico. Ljubljana narekuje centralizacijo, saj vse pomembnejše ustanove in institucije ohranja in razvija na svojem področju. Iz takšnega cen-tra pa problemi ostalih pokrajin niso vidni, glasovi posameznih predstavnikov, ki bolj ali manj brezuspešno romajo na razne naslove, so po tekočem traku neuspešni, socialne razlike pa iz dneva v dan večje in težje rešljive. Evropa zato zagovarja decentralizacijo držav, ki naj svojo oblast razdeli oziroma prenese na regije. Do regionalizacije bo prišlo vsekakor pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, vprašanje, ki se sedaj postavlja, pa je, koliko bo regij in katera območja bo posamezna regija obsegala. Zgornja Savinjska dolina je zaradi svojih naravnih danosti dokaj zanimivo območje. Kateri regiji se bo priključila, je stvar dogovora med občinami. Središča regij bodo večja mesta. Dolini se zato ponujata dve možnosti: Celje ali Velenje. Večji interes po priključitvi zaenkrat kaže Velenje, s katerim je Zgornja Savinjska dolina gospodarsko dokaj dobro povezana. Sve tovalec velenjskega župana Vlado Verdnik je na seji mozirskim svetnikom obširno razložil poglede Velenja na bodoče povezovanje območij Slovenije. Predlog, ki so ga že osvojile nekatere zgornjesavinjske občine, narekuje ustanovitev Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške občine. Ta predlog so dvakrat obravnavali tudi že mozirski svetniki, ki pa so obakrat posredovali svoje pripombe, ki niso naletele na plodna tla. Predlog namreč narekuje svet v sestavi po eden predstavnik iz vsake občine ter predstavnika Območne gospodarske zbornice Velenje in Zavoda za zaposlovanje Velenje. Prav s tema slednjima članoma se Mozirjani ne strinjajo, saj ne vidijo prave vloge, ki bi jo lahko igrala. Svet naj bi bil namreč svetovalni organ občin in regije. Po obširni razpravi so svetniki sprejeli sklep, da delovno gradivo sprejmejo kot informacijo z vnovično pripombo, da se ne strinjajo z dvema članoma sveta, ki ne bi bila predstavnika občin, ampak drugih institucij. Pri naslednji točki so obravnavali predlog Odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo glede odlagališča odpadkov. Znani so zapleti s tem odlagališčem, ki ga Gornjegrajci zapirajo pred mozirsko Komunalo, kadar se jim to zdi upravičeno. Ta problem buri duhove vse od uvedbe lokalne samouprave in na vsaki seji, kolegiju ali posvetu vzame ogromno časa, rešitve pa ni in ni. Karol Kopušar je svetnikom znova predstavil zgodovino problema ter nakazane rešitve, ki pa jih v Gornjem Gradu zavračajo po tekočem traku. Dogovori se podpišejo, obljube izmenjajo, vse skupaj pa se podere v parih dneh. Mozirjani sedaj želijo temu končno narediti konec. Omenjeni odbor in županov kolegij so sklenili, da sprejmejo ponudbo, ki so jo dobili iz Celja. Celjani so namreč Zgornji Savinjski dolini ponudili svoje odlagališče, kamor se lahko deponirajo komunalni odpadki. Država majhnih odlagališč, kakršno je v Podhomu, ne podpira več in predvideva regionalna odlagališča, ki bi bila na vsakih 100 do 150.000 prebivalcev. Deponiranje v Celju je cenejše, pa tudi bolj poš teno saj se odpadki tehtajo in plačujejo po dejanski ceni, ne pa po pavšalnem dogovoru delavca na smetišču in šoferja, ki je odpadke pripeljal, kot je temu v Podhomu. Po temeljiti razpravi so svetniki izglasovali sklep, s katerim so pooblastili župana, da podpiše pogodbo o odvozu odpadkov v Celje. V drugem sklepu pa so se odločili, da vsem zgornjesavin-jskim občinam posredujejo zahtevo po določitvi skupnega kriterija za delitev premoženja JP Komunala Mozirje, z rokom do konca februarja. Prav tako zahtevajo odpoved pogodbe z velenjskim podjetjem PUP, ki v občinah Gornji Grad in Nazarje zbira in odvaža odpadke, saj gre to na škodo in zmanjševanje prihodkov in bilance JP Komunala Mozirje, ki je zaenkrat še skupno. Do končne razdelitve in eliminacije tega podjetja pa Mozirjani zahtevajo, da se jim prepusti upravljanje z vso komunalno infrastrukturo, kije bila nelegalno prenesena na nekatere občine. Pereča problematika, ki v zadnjem času “razjeda” dobrososedske medobčinske odnose, je tudi izgradnja doma za varstvo odraslih. Po prvotni lokaciji za izgradnjo tega doma, ki jo je posredovala občina Mozirje, so se s svojimi predlogi pojavile tudi občine Ljubno, Gornji Grad in Nazarje. Ministrstvo za delo RS je občinam posredovalo vprašalnike, na osnovi katerih naj bi se izbrale lokacije za gradnjo teh domov širom po Sloveniji. Eden tudi na prostoru naše doline. Župani so se na kolegiju odločili, da vse zainteresirane občine te vprašalnike izpolnijo in se prijavijo na razpis, na vsakega pa se bodo kot predlagatelji lokacije podpisali vsi. Na ministrstvu naj nato Tacen, Celje Goran Horvat spet razstavlja Goran Horvat, izjemno ustvarjalen slikar iz Nizke, je tudi leto 1998 začel zelo aktivno. V prvem tednu februarja sta bili odprti kar dve njegovi razstavi: prva v srednji policijski šoli v Tacnu in druga v Blagovni hiši T v Celju. Ne glede na veliko število dosedanjih samostojnih Horvatovih razstav sta obe nekaj posebnega, zlasti celjsko bi lahko ocenili kot izjemno. sami odločijo, katera lokacija bi bila najustreznejša. Dvom, ki se je pojavljal skozi vso razpravo, je, da bomo ostali brez doma, ne le Mozirjani, ampak vsi Zgornjesavinjčani. Sredstev, ki bodo na nivoju države na voljo za ta projekt, gotovo ni veliko in le voda na mlin državi je nezmožnost lokalne skupnosti, da se sama dogovori. V nadaljevanju seje so obravnavali in v prvi obravnavi sprejeli Odlok o izvajanju komunalnih dejavnosti in reda na področju krajinskega parka Golte, sprejeli statut Javnega za- voda Lekarna Mozirje in dali soglasje k imenovanju Simone Naraločnik na mesto v. d. direktorja tega zavoda. Svetniki so obravnavali tudi vloge za odprodajo nekaterih občinskih zemljišč in vloge nekaterih gostincev, da se jim podaljša obratovalni čas gostinskih lokalov. Ob koncu seje je Martin Aubreht predstavil delovanje in probleme Športne zveze Mozirje. Dejavnost je množična, posamezni projekti pa so pogojeni z večjimi finančnimi sredstvi, ki pa jih ni dovolj. Benjamin Kanjir Do razstave v Tacnu je prišlo na podlagi povabila Marjana Ferka, ravnateljapolicijske šole. Goran Horvat se je po prvem ogledu razstavišča odločil, da bo ob tej priložnosti prvič pokazal likovna dela na temo Danteja, ki so bila doslej razstavljena v galeriji zaprtega tipa v Nazarjah. Otvoritev, ki so jo popestrili dijaki šole in pihalni kvintet Policijske godbe, je v prisotnosti velikega števila obiskovalcev minila v zelo svečanem vzdušju. Nekoliko manj obiskovalcev je dan pred slovenskim kulturnim praznikom prisostvovalo otvoritvi Horvatove razstave v prvem nadstropju Blagovne hiše T v Celju, ne glede na to pa j e ta razstava izjemna v primerjavi z ostalimi. Zakaj? Goran Horvat “Tako velike razstave doslej še nisem imel. Morda je s tokratno razstavo primerljiva edino tista, ki sem jo imel avgusta 1991 v Galeriji SMELT v Ljubljani.” Goran je v prejšnjem in tem desetletju naslikal nekaj izredno velikih platen. Nekatera med njimi še niso bila razstavljena, tudi zaradi velikih dimenzij, ki iz tehničnih razlogov niso omogočale postavitvevvsakem razstavnem prostoru. Na ta način je na otvoritvi razstave razložil njeno bistvo Drago Medved in nadaljeval: “Tokrat ne moremo govoriti o enotni motiviki, čeprav bi lahko trdili, da so močno zastopani svetopisemski prizori, ki so Gorana Horvata močno pritegnili in je iz tega zanimanja za duhovno zgodovino človeštva nastal izjemen opus tristotih del in velika kn j iga Sve to pismo - Stara zaveza leta 1991- Med temi motivi naj omenim Baltazarjevo gostijo, ki bo prvič razstavljena. Znana so njegova olja, ki jih je posvečal slikarskim velikanom: Rembrandtu kar tri, pa Pablu Piccasu in drugim. Goran Horvat se je na velikih platnih, mere so namreč vse preko dva metra, največje pa meri dva krat štiri metre, odzival tudi na aktualne svetovne dogodke, če omenim le katastrofo v Šobra Shatilly, pa motiv, ki nosi pomenljiv naslov Seksualna revolucija.” Obiskovalce razstave je pozdravil tudi stečajni upravitelj Blagovne hiše T, Rudi Hramec, čast svečane otvoritve pa je po glasbenem programu, ki ga je izvedel Tomo Jurak, pripadla celjskemu županu Jožetu Zimšku. S tem se umetniške predstavitve Gorana Horvata v prvi tretjini letošnjega leta še zdaleč ne končujejo. 19. marca je predvidena otvoritev razstave njegovih del v razstavišču Domžale, l6. aprila pa bo sledila razstava slik, risb in objektov v stolpnici Dela, kjer bo Ciril Zlobec istega dne predstavil tudi Horvatovo monografijo Risbe 1963-1997. Konec aprila bo na vrsti še razstava v kamniški galeriji Veronika, kjer bo prikazan Shakespearov opus Kakor vam drago. Franci Kotnik “PODAJVA SI ROKI, NA SKUPNI BLAGOSLOVLJENI ZAKONSKI POTI, V ZVESTOBI IN DOBROTI, POJDIVA SKUPAJ BOGU NAPROTI” TEČAJ ZA SKUPNO ISKANJE SREČE IN BLAGOSLOVA *©4 v DVOJE NA REČICI OB SAVINI! VSAKO SOBOTO V POSTNEM ČASU Sobota: 28.2.1998 ob 19-00 v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji dr. MARJAN TURNŠEK -“ZAKA1 SE CERKVENO POROČIVA?” Sobota: 73.1998 ob 19-00 v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji p. TOMAŽ PODOBNIK - “GRADIVA KRŠČANSKI ZAKON” Sobota 14.3.1998 ob 19-00 v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji g. FRANCI TRSTENJAK - urednik radia “OGNJIŠČE” “VPLIV MEDIIEV NA OBDOBIE MEDSEBOINEGA SPOZNAVAMA” Sobota: 21.3.1998 ob 19.OO v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji prim. dr. TONE KUNSTELJ - “ZDRAV ZAKON” Sobota: 28.3.1998 ob 19.00 v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji p. JOŽE PUCELJ - "MIDVA MED SEBOl” Sobota: 4.4.1998 ob 19.OO v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji gostovanje zakonskega para: prim. dr. JANEZ GORJANC s svojo ženo, dr. DANICO GORJANC “NAIINA ZAKONSKA IZKUSTVA” POJASNILO V zvezi s telefonskim imenikom občine Nazarje, ki smo ga objavili v prejšnji številki Savinjskih novic, pojasnjujemo, da smo ga objavili v takšni vsebini, kakršno smo prejeli na disketi. Zaneobjavo nekaterih telefonskih naročnikov zato ne moremo prevzeti odgovornosti. Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje GSM: 041/696-061 Pomlad prinaša v trgovino KRIM pestro izbiro spomladanskih vetrovk, nove modele BRUGl in ASTROIA810, ženske Jopice iz bombaža in še veliko novega za prihajajočo pomlad Pridite lit se prepričajte; ve bo vmm M! meow» a MH«« I Mesec kulture 98 Mesec ustvarjalnosti Ljubiteljska kulturna dejavnost ima v Zgornji Savinjski dolini že bogato tradicijo. Do leta 1987 so se vsa kulturna društva doline povez ovala v Zvezo kulturnih organizacij t akratne občine Mozirje na neprofesionalen način. V začetku leta 1987 pa je občina s polovičnim delovnim časom zaposlila strokovnega tajnika in tako vsaj delno zagotovila, da so dobila društva poenoteno strokovno vodstvo in vodeno povezovanje. KULTURA, OGLASI Mozirje Koncert Slovenskega okteta Zavod za kulturo Mozirje je v čast kulturnega praznika pripravil koncert Slovenskega okteta, ki je bil prav 8. februarja v dvorani Kulturnega doma v Mozirju. Jožica Purnat je nadaljevala z delom voljenega predsednika Zveze kulturnih društev, za njo pa je prevzel mesto predsednika ZKO Peter Sirko. Pevska in gledališka dejavnost, ki s ta bili že desetletja vodilni dejavnosti društev, sta vedno bolj pridobivali na kvaliteti. Po letu 1990 je predsedniško mesto prevzela Fanika Strašek. Ker so postale društvene dejavnosti zelo raznoliko usmerjene, je bilo potrebno podpreti nove mentorje v izobraževanju. Društva so vedno bolj iskala napotke in načine za izboljšanje kvalitetne rasti delovanja svojih članov. Porajalo se je mnogo novih oblik dejavnosti ohranjanja ljudskega izročila, ki v zadnjih letih dosegajo priznanja tudi na republiških ravneh. V lanskem letu je bilo mnogo truda vloženega v organizirano delovanje literarne dejavnosti (rezultat tega dela je viden v ustanovitvi društva SLAP - Savinjski ljudski amaterski pisci). Kljub prenovi politične strukture in razdelitvi doline na pet občin je v vodstveni skupini zveze in v kulturnih društvih prevladal razumni dogovor o povezavi dejavnosti tudi v bodoče. Z novo lokalno samoupravo se je spremenil sistem financiranja ljubiteljske kulture. Vse občine so sprejele obvezo, da dejavnost svojih kulturnih društev v celoti same financirajo. Povezovanje ljubiteljske kulture, izobraž evanje mentorjev sekcij in skupin, organizacija revijalnih in tekmovalnih nastopov pa ostaja naloga medobčinske zveze kulturnih društev. To je tako imenovani nacionalni program, ki ga finančno podpira država s sovlagateljem lokalnih skupnosti nekega območja. Obveznosti financiranja s strani države so v lanskem letu tekle po dogovoru, z občinami pa bo potrebno te dogovore še oblikovati in potrditi. Da pa bi država zagotovila delovanje, obstoj in dvig kvalitete nacionalne kulture, je v letošnjem letu pričela z ustanavljanjem območnih izpostav Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Naloge Območne izpostave Sklada v Zgornji Savinjski dolini bodo predvsem usmerjene v oživljanje tistih zvrsti ljubiteljstva, ki še niso dovolj močno zastopana, vse dejavnosti pa z izobraževanjem mentorjev in članov društev dvigovati na višje kvalitetne ravni. Tako želimo posredno izobraževati tudi občinstvo in pritegniti v aktivno kulturno delovanje nove člane. S kvaliteto svojih storitev želimo pritegniti v sodelovanje močna podjetja, ki bodo posamezne projekte tudi finančno podpirala. Najbolj kvalitetnim skupinam bomo še naprej nudili vso podporo, da poneso dosežke svojega delovanja tudi izven meja naše doline. Nenazadnje je delovanje v kulturnih društvih tudi eno pozitivnih poti zapreživljanje prostega časa, kar lahko imenujemo tudi preventiva in kurativa stresom današnjega časa. Mesec kulture 98 - MESEC USTVARJALNOSTI naj bo torej tudi za vas, obiskovalce prireditev v vseh krajih naše doline, posebno doživetje lepega. Nastopajoči so pripravljeni delce svojih radosti razdeliti med vas, s svojo pristnostjo pa jim pokažimo, da smo jim za to hvaležni. Želimo vam mesec toplih in prijetnih kulturnih doživetij! MZKD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Živa Kadrovsko prenovljeni oktet v sestavi Vladimir Čadež, Andrej Ropaš, Jože Banič, Janez Triler, Zdravko Perger, Jože Vidic, Juraj Pejanovič in Matej Voje je prepeval slovenske ljudske in umetne pesmi, na začetku koncerta pa je trenutku primerno zapel tudi Zdravljico. O pomenu slovenskega kulturnega praznika je spregovorila sekretarka občinskega sveta Mozirje, Zdravka Hriberšek-Ladinek. POPRAVEK TELEFONSKEGA IMENIKA V telefonskem imeniku občine Nazarje v 3. številki SN ni bila objavljena telefonska naročnica KRIŽNIK FRANČIŠKA, POD SLATINO 16 834-006. .^PUSTOVANJE V MOZIRJU Četrtek, 20. februarja: DEBELI ČETRTEK ali Pustov brat 17.00 Preizkus glasbenih instrumentov orkestra "Boj se ga" in ogled trških mej 18.00 Podelitev trških pravic zaslužnemu tržanu Sobota, 21. februarja: PUSTNA SOBOTA 20.00 Maškarada v dvorani Nedelja, 22. februarja: PUSTNA NEDELJA 8.00 Otiranje po občinskih mejah Obisk na pobratenem karnevalu v Šoštanju 15.00 Otroška maškarada Ponedeljek, 23. februarja: OKOL' OFIRANJE 12.00 Obhod Pustne bratovščine z orkestrom "Boj se ga" od hiše do hiše z voščilom veselega Pusta po plodnem letu Torek, 24. februarja: PUSTNI TOREK 6.00 Budnica na Trgu 7.00 Iskanje izgubljenega Pusta 8.00 Prevzem oblasti na Občini, razglas ukrepov Pustne vlade 8.30 Obisk (ukrepi) Pustne vlade v pomembnih podjetjih 15.30 Pustni karneval na Trgu 20.00 Pustna veselica v dvorani 24.00 Ovacije ob Pustovi smrti Sreda, 25. februarja: PEPELNICA Dopoldan častna straža ob žalnem odru preminulega Pusta; 15.30 Pogreb pokojnega Pusta 16.00 Sedmina in čitanje pokojnikovega testamenta 16.00 Krst mladih Pustnakov Pust Mozirski Čreta pri Kokarjah H Krapi j e tovim je 30. januarja prvič prišel poštar (in prinesel čestitko) Čreta pri Kokarjah v svojih gozdovih skriva marsikatero kmetijo, ki jo iz doline ni videti. Po drugi svetovni vojni je bilo tod kar štirinajst kmetij, sedaj so le štiri. Zaradi težkega življenja v hribih je marsikatera kmetija propadla. V hribovitem kraju, kjer je vsak kos kruhapošteno zaslužen, vsaleta vztrajajo tudinaKrapljetovi domačiji, kot se reče pri Punčuhovih na Čreti 6. Krapljetov rod vztraja v tej idilični vasici že skoraj polno stoletje. Človek dobi občutek, da so ti ljudje daleč, zelo daleč od doline, in da so včasih celo pozabljeni. Njihovo življenje je popolnoma drugačno od življenja, ki ga živijo ljudje v ravninskem delu Zgornje Savinjske doline. Poštar, nekaj povsem običajnega in vsakodnevnega, ki naše hiše obišče skoraj vsak dan, je Kra-pljetove prvič obiskal v petek, 30. januarja. Takrat je na naslov gospo-darjaAntonaingospodinjeJerice, ki sta praznovala rojstni dan, prišla telegramska čestitka, ki so jo odposlali člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti. Prizadevni člani tega društva so poleg čestitke (z gasilskim avtomobilom) poskrire-li še za prevoz poštarja, ki je samo zadnji kos poti do hiše prepešačil, da je lahko telegram izročil tako, kot se spodobi. Gasilci so tako poskrbeli za veliko in prijetno presenečenje pri Kra-pljetovih, kjer se je kmalu po prihodu poštarja in gasilcev pričelo veliko slavje. Gospodar Anton je praznoval 70. rojstni dan, gospodin-jajerica pa je napolnila 60 let. Veliko razlogov za slavje! Anton je bil rojen pred sedemdesetimi leti na Čreti v majhni brunarici, ki mu je bila dom v prvih otroških letih. Z nostalgijo se spominja teh časov, ki so bili sicer težki, toda polni drobnih radosti. Kmetje v tem oddaljenem kraju so si vedno pomagali; skupaj so orali, sejali, spravljali s polj... Ob delu se je velikokrat slišala pesem. “Najraje se spominjam košnje. Takrat smo vsi fantje iz vasi pograbili kose in se skupaj, po navadi v ranem jutru, zagnali na travnike. Tako kot v starih časih kosimo še danes; lani se je pri križu zbralo kar precej pobov, ki so nam pomagali pri košnji, saj sveta okrog domačije ni mogoče strojno obdelovati,” je pripovedoval gospodar Anton. Anton je bil prva povojna generacija rekrutov, ki so služili v tedanji JLA, kot rekrut Titove garde je v Zagrebu preživel cela tri leta. Na tiste čase nima najlepših spominov, predvsem zaradi nesreče, ki se je doma zgodila bratu, pa ga Anton ni smel obiskati. Pred petintridesetimi leti je Anton na Krapljetovo domačijo pripeljal nevesto. Po njo ni odšel daleč, kar sosedovo hčer je vzel. “Naša dornač-. ija leži nižje kot sosedova, zato sem večkrat rekel, da je Jerica tako prišla na boljše - nižje v dolino,” se je pošalil Anton. Na Krapljetovi domačiji so na svet prijokali trije otroci, ki vsi po vrsti ljubijo gorski svet, prav tako kot njihovi starši. Leta 1985 je usoda preizkušala človeško vzdržljivost in ljubezen do rodne zemlje. Zaradi samovžiga je do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je zajel tudi hišo, vendar so jo neumorni gasilci in dobri ljudje iz doline in okolice, ki so prihiteli na pomoč, uspeli rešiti. V rekordnem času dveh mesecev je poslopje dobilo takšno podobo, kot jo ima še danes. K temu so pripomogli predstavniki KS Nazarje, občine Mozirje in gasilci s svo-jim udarniškim delom. Veliko udarniškega dela je vložil tudi Leopold Škotnik, ki je s svojimi delavci obnovil vse lesene dele na poslopju. Pomoč dobrih ljudi je tudi pripomogla k temu, da Krapljetovi še danes vztrajajo na svoji domačiji. Življenje je teklo dalje. Otroci so odrasli, eden od sinov je odšel v Potok, hčerka je na Vranskem, doma na Čreti pa je ostal sin, ki skuša ohraniti kmetijo pri življenju. Zaradi navezanosti na zemljo in domačo hišo mu to tudi uspeva, kar je hkrati porok, da življenje na Čreti n.e bo popolnoma izumrlo. Ob očetovem in materinem prazniku so se doma zbrali vsi otroci, ki pa niso pričakovali prihoda gasilcev in z njimi poštarja, tako da je bilo presenečenje res veliko. Tako so gasilci z Gorice dokazali svojo skrb za sočloveka in hkrati polepšali dan vsem v Krapljetovi družini. Kako malo je včasih potrebno storiti, daje življenje lepše in da prinaša s sabo tudi upanje. Potrebno je le nekaj dobre volje, toda tudi te nam vsem skupaj včasih, žal, zmanjka. Je že tako, da je življenje v hribih včasih trdo. Od ljudi pa je odvisno, koliko ljubezni do rodne grude je v njih. Da gospa Jerica in gospod Anton spoštujeta domačo zemljo, sta dokazalažes svojim vztrajanjem na domačiji številka 6 na Čreti. In želimo si lahko le, da bo Krapljetov rod še dolga leta vztrajal na svoji rodni zemlji. Tej želji lahko primaknemo še veliko željo vseh, ki živijo na štirih domačijah: na Čreti bi radi imeli asfalt. Tako bi bilo njihovo življenje precej lažje. Marija Sukalo Vsi ljudje dobre volje vabljeni na PUSTNO RIHTO 98 na pustno nedeljo, 22. februarja ob 14. uri na igrišču v novem naselju Varpolje. IZ PROGRAMA: • Kozlovska sodba v aferi sexgate; • Barantanje za Prihovo; • Reševanje težav pustnih podložnikov. OPOZORILO : Smeh bo nalezljiv. Kdor ga ne prenese, naj raje ostane doma. Kdor je rad dobre volje, pa ne sme manjkati. Anton Blatnik v imenu gasilcev čestita Krapljetovima slavljencema (foto: M.Š.) Zlatoporočenca Vodušek iz Juvanja Življenje ju je kalilo VJuvanju, majhni idilični vasici blizu Ljubnega, je bilo na svečnico zelo živahno. Vaščani so hiteli k Liverjevim z voščilom in dobrimi željami ob visokem jubileju zakoncev Marije in Franca Vodušek, ki sta praznovala petdesetletnico skupnega življenja. Visoki jubilej so obeležili kar se da najbolj slovesno, zaradi rahlega zdravja gospodarja so sveto mašo opravili kar na domači ji vJuvanju. Poročni maši, ki jo je daroval radmirski župnikjože Vratanar, so poleg vseh domačih in vaščanov prisostvovali tudi radmirski gasilci in županja Anka Rakun. ZlatoporočencemaVodušekživljenje ni postiljalo z rožicami. Marija je rasla kot nezakonski otrok pri svojih starih starših vJuvanju. Že kmalu je okusila, kako je tanek kos kruha, če ti ga režejo tuji ljudje. Preživljala se je kot pastirica, pozneje pa kot dekla na velikih kmetijah v bližnji in daljni okolici; Svo- jega sedanjega moža je spoznala, ko je služila pri Irmanovih, ki so imeli veliko posestvo blizu njene majhne hišice. Tudi sedaj Irmanove še vedno rada obišče, saj jo do njih vodi makedamska cesta, ki so jo pred kratkim uredili. Franc je rasel na Mrzlem polju pri Radmirju. Izučil se je za čevljarja, ko t mlad fant se je, zaradi boljšega zaslužka, večkrat podal na pot s f losarji. Pot je flosa-rje in Franca vodila do Šabca, Mitroviče, Beograda... Svojo ljubezen sta Marija in Franc okronala s poroko, ki so jo pred 50-imi leti prav tako opravili na svečnico. Skupaj sta Voduškova okusila marsikatero bridko življenjsko izkušnjo. Franc je svojo družino preživljal s plačo čevljarja, pozneje se je zaposlila tudi Marija in tako razbremenila svojega moža. Sprva je delala v Radmirju pri kmetijski zadrugi, kasneje pa v kamniškem Titanu. Rodili so se jima trije otroci; starejša Marija živi v Varpolju, Ida je poročena na Ljubnem, najmlajši sin Franc pa si je družino ustvaril doma. Voduškova sta bila vseskozi aktivna člana Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje, in tako po svojih močeh pripomogla k napredku kraja ob najrazličnejših akcijah v okviru društva. S skupnimi močmi sta leta 1975 obnovila svojo domačijo, pri obnovi pa so jima pomagali vaščani in gasilci z udarniškim delom. Že sta mislila, da bosta lahko brezskrbno uživala jesen življenja, pa jima je bolezen prekrižala načrte. Pred nekaj več kot desetimi leti je Franca zadela kap in je bolj rahlega zdravja, zato zanj z vso ljubeznijo skrbi njegova življenjska sopotnica. Uidi Marija je sladkorni bolnik, vendar ob dieti premaguje te tegobe. Drugače pa gospa Marija sama skrbi za vrt in svoj mali travnik. Še vedno sama, kljub letom, poseže po kosi in grabljah. Redi pa tudi veliko število zajcev, da ji ni dolg čas... Velikokrat ju obiščejo tudi predstavniki najrazličnejših društev, tako sta vesela, da v svoji hiši v Juvanju nista ostala sama in da drugi ljudje niso pozabili nanju. Marija Sukalo Marija in Franc VODUŠEK iz Juvanja se ZAHVALJUJEVA svojim otrokom, bratom, sestram, vaščanom, župniku gospodu Jožetu Vratanarju in radmirskim gasilcem, da so s svojo navzočnostjo polepšali najin praznik Zlato poroko. Si lahko zamišljate, da sedite na zobozdravniškem stolu, po ustih pa vam vrta bivši član skupine Bijelo dugme? In vas ob tem tako neznansko zabava, da tu in tam skoraj potočite solzo smeha. Sanje? Niti pomotoma! Spodaj podpisana sem tele vrstice napisala “na podlagi lastnih izkušenj”, ko sem po intervjuju z gornjegrajskim zobozdravnikom dr. Tomislavom Lajtner-jem na svoje veliko presenečenje sedla na zdravniški stol. Domov sem se vrnila s polno beležnico zanimivega pripovedovanja in bistveno lepšim nasmehom. Hvala, dr. Lajtner! Tomislav Lajtner je prišel v Slovenijo spomladi leta 94, potem ko je bil od družine ločen skoraj dve leti. Žena, po očetu Slovenka, je skupaj s hčerama Martino in Mateo pribežala iz vojnega pekla leta 1992. Življenje v središču Sarajeva, ki se ga moj sobesednik spominja kot mesta s prav posebno dušo, je postalo nevzdržno. Dekletoma je granata pred očmi raznesla prijatelje, bedi najhujše vrste ni bilo videti konca. In so odšle, ne da bi vedele, da za vedno zapuščajo dom. Podale so se v neznano in bile sprejete kot tujke. Ko mama Spomenka bremena ni več vzdržala, je oče Tomislav po nekaj telefonskih pogovorih spoznal, da lahko reši družino le s takojšnjim prihodom v Slovenijo. Odločil se je na hitro in v nekaj dneh pozabil na sanje, ki jih je družina Lajtner trudoma in z garaškim delom uresničevala vrsto let. 400 kvadratnih metrov veliko hišo v središču mesta, v kateri je obratovala prva sarajevska zasebna zobna ordinacija, je prodal za 10 odstotkov realne vrednosti in si s tem dejanjem zagotovil sedež v letalu skupaj s francoskim generalom. Podobe prejšnjega življenja Med pogovorom je dr. Lajtner večkrat omenil “prejšnje življenje”. Najprej sem pomislila, da s tem izraža način svojega religioznega prepričanja, med pripovedovanjem, kije odpiralo številne rane, pa sem spoznala, daje sopomenka prejšnjega življenja samo ena: Sarajevo! Tomislav Lajtner se spominja otroštva kot idiličnega življenjskega obdobja ob očetu profesorju in mami gospodinji, ki je vse življenje posvetila hčerki, težki invalidki. Ta sedaj skupaj s 85-letno teto živi priLajtnerjevih v Ljubljani. Imata vsaka po trideset mark pokojnine... Gornjegrajski zobozdravnik je kot mlad fant veliko smučal in kolesaril. Prek prvega športa je spoznal ženo, prek drugega Slovenijo, kjer je bil na zdravljenju vida kot majhen deček. Močno pa ga je zaznamovala tudi glasba. Končal je srednjo glasbeno šolo - violino in igral pri Jutru, skupini, ki se je po njegovem odhodu preimenovala v Bijelo dugme in - uspela, se pošali na svoj račun. Na sploh mu je humor blizu. Je značilen za nek poseben sarajevski duh. Z njim so bili prežeti intelektualci časa, ki ga ni več. ii...fegaai.____________h?« . Zlatoporočenca Vodušek s hčerkama Marija in Ida ter sinom Francem DR. TOMISLAV LAJTNER, GORNJEGRAJSKI ZOBOZDRAVNIK “Razen cigaretnega dima in vojne je mogoče razložiti vse na svetu” Pa saj tudi Sarajeva ni več, glasno razmišlja. Ta duh, porajajoč iz še nenačete sive substance redkih pristnih Sarajevčanov, je sedaj razpršen po Helsinkih, Stockholmu, Trstu, Ljubljani... Tudi Nemčiji, kamor je nameraval nekaj časa. Kot eden najboljših bosanskih zobarjev je kljub delavniku od zore do mraka vedno našel čas za specializacije na zahodu. Tako si je po Evropi pridobil mnoge znance in pred časom je že imel v žepu delovno vizo, pa si je zadnji hip premislil. Ker nikoli ne bi bil na svojem, vse življenje bi bil tujec. V Sloveniji pa se počuti malo manj tujec, pove. Rad bi ostal v Gornjem gradu, saj mu je prira-selksrcu. Okolicagaspominjanajahorino, kjer ima hiško. Pravzaprav jo je imel, se popravi. Pa saj poti nazaj ni. V Sarajevo se ne vrnejo več, je odločen. Preveč hudega je doživel. Preveč gorja za eno dušo in dvoje oči. Psi, ki ovohavajo ležeča trupla, trušč granatnega dežja, hrana v humanitarnih paketih, zaradikatere sedaj mladi umirajo za rakom... Ne, Sarajevo se je pustilo razčlovečiti do nerazumne meje. Kaj takega se med civiliziranimi ljudmi ne bi moglo primeriti, je prepričan dr. Lajtner. Tako pa Sarajevčani še opazili niso, da je okrog njihovega mesta kradoma nastal pravi obroč prišlekov, katerih, tisoči so se naselili v barakah in samo čakali na priložnost, da poprimejo za orožje. Žal so jo dobili. Dve državi, štiri srca in ena velika ljubezen Ločili niso le mesta, posledice njihovega ravnanjaso ločile številne družine. Tudi Lajtner-jevo. Po vseh hudih preizkušnjah jih je čakala še ena: hčeri sta bili v slovenskih gimnazijah preprosto prezrti. Še več: Ocenjeni sta bili kot nesposobni in mladenkama na pragu zrelosti je grozilo, da bosta ostali brez izobrazbe. Za starša, ki sta načrtovala, da se bo družina pred leti iz Sarajeva preselila na Zahod, kjer naj bi hčeri dosegli izvrstno izobrazbo, je bil nonšalanten odnos slovenskih šolnikov kaplja čez rob. Martino in Mateo sta eno za drugo vpisala na mednarodno gimnazijo v Dublinu, kjer dosegata izvrstne rezultate in odlično rešujeta sprejemne teste za elitne svetovne univerze. Ker sta se že v vrtcu učili angleško, jima sporazumevanje v multikulturni šoli ne predstavlja ovir. Sta sošolki otrok nove irske predsednice. Martino in Mateo (obema je izbral ime oče) sta na starša zelo navezani. Vsako nedeljo klepetajo po telefonu četrt ure dopoldne in četrt ure popoldne. Za starša je vez z otrokoma neprecenljiva, zato komunicirajo tudi prek elektronske pošte. Sicer pa so nedelje pri Lajtnerjevih že vse od prihoda v Ljubljano nadvse živahne. Kadar Spomenka in Tomislav nista na tujem, na primer v Salzburgu, Trstu, ali Benetkah, jutranje “kafenišanje” pred televizijo prekinjajo števil- .. in “v elementu” v ordinaciji. (foto: F. Kotnik) Hčerki Martina in Matea trenutno živita v Dublinu; v šoli dosegata odlične rezultate. ni telefonski klici. Zbirajo se naročila za zdravila, ki jih potrebujejo Sarajevčani, najavljajo se prijatelji. In teh ni malo. Tako Bosancev kot Slovencev, čeprav s(m)o slednji tako presneto zadržani. Sicer o nas vse najboljše, ampak malo preveč zavor imamo. (Najbrž mi je zato tako neznansko težko izpolniti obljubo, ki sem jo dala dr. Lajtnerju: Obljubiti sem morala, da bom napisala, da sem simpatična. No, pa sem le napisala!) Spremlja tudi politično področje. Ugotavlja, da se kregamo kot branj evke na sarajevskem trgu. Tak vtis dobiva Tomislav Lajtner, ko prebira Delo. Vsak dan, od prve do zadnje besede, zato da se uči jezika. (Ker pa ne gre, da bi slovenski časnikarski jezik komu priporočali v učenje, ima v ordinaciji na srečo požrtvovalno sestro Marijo, ki pili njegovo besedno komunikacijo, op. a.) Izobraževanje je namreč poleg skrbi, da si končno uredi svoj “čošak” njegov najljubši kotiček. Zato si želi potovati, zato obiskuje tuje muzeje in mesta. Če bi imel čas, bi študiral še umetnost. Najboljšainvesticijaje zanj izobrazba. Nikoli pane bi denarja, čeprav ga je imel dovolj, vlagal v drage avtomobile. Tudi to opaža kot slovensko posebnost, še posebej med prehitevanjem. Tam velja pravilo dražjega modela... V tem pogledu je na Slovence jezen. Ampak res samo v tem. Sicer z vsako besedo in potezo daje vtis izjemno tolerantnega in razgledanega sobesednika. Dokler ne vrtaš z vprašanji, z ničemer ne izda, kaj je preživljal. Sovraži te dve stvari v življenju: cigaretni dim, ki mu povzroča alergije in mu zato onemogoča še več druženja z ljudmi, in vojno. Vse, ampak res čisto vse drugo je mogoče razložiti, je prepričan dr. Lajtner. KAROLINA VRTAČNIK Dr. Lajtner z ženo Spomenko na sprehodu po Ljubljani... PUSTNE DOBROTE IZ MIŠ MAŠA Krofov slastnih je bilo, Mišmaševi so še darilo Le koga ne premami vonj po slastnih krofih? Posuti so s finim belim prahom, vabljivih rumenih venčkov, polnjeni z marelično marmelado... Če pa jih kupite pri Miš Mašu, so tudi darilo. Vsak kupec, ki se bo v tem pustnem času odločil za deset krofov, V../ bo nagrajen z dodatnim brezplačnim. Tako, “za povrh”. Dabo pust bolj okrogel. Tri srečneže pa bo tradicionalno dobra pekovska ekipa nagradila še dodatno: z zlatim spominčkom! Pekarna Miš Maš je namreč pred kratkim dopolnila enaind- vajset let delovanja. Ob tem je Janez Petrovič sodelavce, ki pod njegovim vodstvom skrbijo za naše zadovoljstvo, obdaril s spominskim zlatnikom. Enako bogato obdarovani pa bodo tudi trije srečneži, ki bodo v eni izmed treh Miš Maš poslovalnic te dni ^ ». nakupovali krofe. v**v. vsaki poslovalnici » bo eden, v katerega bodo zapekli zlat spominček. Veselje ob “polnoletnosti” želijo namreč deliti tudi s svojimi kupci, ki zna- jo ceniti kakovosten in naraven kruh in pekovsko pecivo. no Pri Tatjani na 832-635, v Šoštanj pa na številko 881-143. Mišmašcvci bodo v norčavih pustnih dneh napekli kar 10.000 krofov. Seveda bo kljub temu dovolj običa-jnili pekovskih dobrot, le da se jim ho pridružilo nekaj več pepelničnih prest. Ribiška družina Mozirje Uspešen skupni lov na sulca 14. februarja se je dokončno zaključila sezona lova sulca. Na ta dan Ribiška družina Mozirje vsako leto organizira skupni lov in tako je bilo tudi letos. Minulo soboto se je skupnega lova udeležilo 35 ribičev. Lahko pa se ^"^primeri, da bo cekin zapečen v enem izmed krofov, ki jih boste naročili! Kot vsako leto namreč tudi tokrat zbirajo vnaprejšnja naročila. Mišma-ševce lahko pokličete v Pekarno na številko 833-570, v slaščičar- Želimo vam veliko slastnih krofov. Vanje pa le previdno zagrizite, da zlato presenečenje ne zaide v želodček! ^ 7 Ribiška sreča se je tokrat izdatno nasmehnila Zdravku Novaku iz Petrovč, članu RD Mozirje in aktivnemu sodelavcu ribogojne ekipe, ki je ulovil 94 centimetrov dolgegain 8,60 kilograma težkega sulca- samico. Razlogov za zadovoljstvo v ribiški ekipi je bilo dovolj, nobena skrivnost pa tudi ni, da se ribiči znajo od srca poveseliti. KF Udeleženci skupnega lova so delili veselje z Zdravkom Novakom (foto: F. Kotnik) ŠPORT C€NT€R PRODNIK Juvanje 1, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-317,841-511 FITNESSSTUDIO ODPRT VSAK DAN OD 10. do ZZ. ure. Za vas pripravljamo: * RCRCKE * CBEETNICE * SREČANJA * ZAKLJUČKE... Vabimo vas tudi: * NA RIZZE * RCA4AEE PE 9 I * NEDELJSKA KOSILA * VEČERJE... INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL: 063/841-317 in 841-511 Marija Sodja Kladnik Machu Pichu - spomin na kraljestvo Inkov 30 let Savinjskih novic Savinjske novice so zapisale: V novemberski številki leta 1969 so se v časopisu zvrstili članki o gospodarskih vprašanjih. Tako je dipl. ing. Lojze Plaznik pod naslovom Po poti specializacije obsežno pisal o preusmerjanju kmetij na mlečno proizvodno. Poudaril je, da so se leta 1967 pojavile prve programirane ali “vzorčne kmetije”, katerim kažipot za nekaj let v naprej je bil izdelan program gospodarjenja. (nadaljevanje iz prejšnje številke) Cenejša kosilaso kar v polivinilastih vrečkah. Druge spet prinesejo poln cekar polivinilastih vrečk, napolnjenih s kokinim čajem ali jabolčnim kompotom. ’’Mate de coca! Agua de manzana!” se razlega po vlaku. Vrečke so zavezane z vozlom. Zraven dobiš še slamico in z malo previdnosti elegantno popiješ, prazno vrečko pa vržeš na tla ah skozi okno. Tako so Peruanci navajeni odlagati stvari, ki jih ne rabijo več. Na postajah vstopajo novi in novi potniki, pravzaprav je več potnic, Indijank, vsaka ima zraven še tri cule tovora in kakšnega otroka. Posedejo se po culah in po tleh, najprej se najejo in napijejo, nato še zadremljejo. Če so otroci sitni, jih na-dojijo. Dojijo tudi že zelo velike otroke, ki jih stalno prenašajo zavite v pisano culo na hrbtu. Imam občutek, da otroci prvo leto samo spijo in jedo. Na postajah poteka živahna trgovina. Kmetice prinesejo do vlaka svoje pridelke. Potnice lahko spotomakarzvlaka nakupijo vso zelenjavo, ki jo rabijo. Po zatrpanem hodniku med sedeži se pre-rivajo nove in nove prodajalke hrane in pijače, na vsaki postaji navalijo na vlak in v tistih nekaj minutah postanka skušajo čimveč prodati. Vlak je ozkotiren in zelo počasen. V prvem delu doline nas je obdajala obdelana kmetijska pokrajina. Večino polj se obdeluje tradicionalno. Orje se z živino, ponavadi z voli. Traktorji so redki. Vsepovsod se po izsušenih požetih poljih pase živina, res ne vem, kaj najde za pod zob. Suho slamo, saj drugega ni. Redke reke poživijo pokrajino, ob njih je nekaj zelenih lis in kakšno drevo. Kasneje se dolina zoži, vozimo se v vnožju velikanskih strmih pobočij in pod progo šumijo strašne brzice reke Urubambe. V temi se pripeljemo v Aguas Calientes in si najdem prenočišče v hostalu Wiraco-cha (virakoča). Beseda pomeni belega boga, v katerega so verovali Inki, ki naj bi prišel z morja. Namesto bogov so prišli Španci, zato so tudi njim rekli kar wiracocha. Zjutraj se že navsezgodaj dogajajo čudeži. Najprej prelepa brugman-sija, vsa v cvetju, ki tu raste kot drevesce na prostem. Stanujem vrh dolge strme ulice in moram čisto dol na postajo. Prvi potniki čakamo minibus, danas popelje v višine. Ker do Aguas Calientes ne vodi nobena cesta, so avtobuse za prevoz turistov na Machu Pichu v delih pripeljali z vlakom. Drugo presenečenje so račke potapljačke v brzicah Urubambe. Cesta gre najprej kakšna dva kilometra po dolini ob reki, nato se v velikih okljukah vzpne za Machu Pichu (foto: Marija S. Kladnik) 600 višinskih metrov do inkovskega mesta Machu Pichu. Peljemo se že proti vrhu, ko čez konice okolišn-jih hribov posvetijo sončni žarki. Pokrajina je tako razkošna, pod nami globoka dolina Urubambe in vsenaokrog drzne konice vrhov. Dimenzije so tako veličastne, oči se mi karzasolzijo. Zdaj sem tukaj, na tem prelepem svetem kraju. Skoraj nisem verjela, da bom kdaj stala tukaj. Ampak človeku se uresničijo tudi take želje. Najprej se povzpnem do stražnice, od koder vidiš ogromno mesto v celoti. Tako dobro je bilo skrito in tako nedostopno, da ga Španci, ki so v 16. stoletju zavzeli Peru, niso nikdar odkrili. Zato se je tudi tako lepo ohranilo. Najprej se sprehodim po poti do visečega mostu, samotni sprehod mi kar ugaja. Kajti na žalostna Machu Pichuju ne boste srečali kakšne zbrane svete tišine, ampak množico turistov in popotnikov, ki delajo prevelik kraval. Zdi se mi, da jemljejo svetost temu čudovitemu kraju. (se nadaljuje) Namen prizadevanja ZKZ Mozirje je bil v tem, da bi gospodarjenje čimbolj poenostavili in seveda na kmetiji preusmerili proizvodnjo, jo torej v proizvodnem pogledu specializirali. Nata način bi se naj vložena sredstva čimprej vračala. Uvajanje vsakršnih novosti v kmetovanje v proizvodno prakso na vzorčnih kmetijah je v začetku navadno spremljano s posmehljivim nezaupanjem bližnje soseščine, je menil ing. Plaznik v članku. Ko pa se pokažejo uspehi in gmotni rezultati, pa reagira okolica s pritajeno ali odkrito zavistjo. Kot zavoro pri hitrejšemu uveljav-ljanju sodobnega gospodarjenja v kmetijstvu je smatral pisec prisotne finančne in agrostrukturne Iverne plošče so sorazmerno mlad lesnoindustrijski proizvod. Industrijska proizvodnjaiveric seje pričela pred kakimi tremi desetletji v Nemčiji... V Jugoslaviji je premalo inštaliranih proizvodnih kapacitet za izdelavo kvalitetnih ivernih plošč. Obstoječe tovarne, zgrajene pred približno desetimi leti, so danes že premajhne in zastarele... Podjetje Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje je s svojim dosedanjim gospodarskim razvojem ustvarilo takšne tehnično-ekonomske pogoje, ki mu omogočajo izgradnjo primerno velike sodobne tovarne ivernih plošč, saj razpolaga po izračunih trajno letno 65.000 ku-bikov lesa - surovine za proizvodnjo ivernih plošč, od tega je pretežni del (52% - 33.000 kubičnih metrov) lesno industrijskih odpadkov, kon- okoliščine, te pa so šibka kreditna sposobnost in razdrobljena posest... Nadaljeval je, da je v kratkem nemogoče spremeniti zakoreninjeno mislenoststarejšegeneracije... Seveda je prav to ovira za dogovorjeno združevanje oziroma zamenjevanje parcel s ciljem arondacije... V dobrih dveh letih je bilo v dolini s prizadevanjem pospeševalne službe pri ZKZ programiranih 42 kmetij, kar je predstavljalo 5,6% od vseh kooperantov v mlečni proizvodni. Usmerjanje kmetij se načrtno nad-aljuje, čeprav manj pri nižinskih kmetijah, kjer bi bilo realno pričakovati hitrejšo rentabilnost usmerjene proizvodne oziroma najhitrejši učinek investicijskih naložb. centriranih v neposr edni bližini bodoče tovarne, in 48% (31.800 ku-bikov) tanjših, manjvrednih gozdnih sortimentov. Omenjena količina lesa zadošča za letno proizvodnjo približno 45.000 kubičnih metrov iveric, kar uvršča tovarno v srednje velike obrate... Potrebna devizna in dinarska sredstra je podjetje dobilo od Kreditne banke in hranilnicevLjubljani, skupno odobrena sredstva znašajo 34,100.000 N-din kot posojilo za dobo 5 let... Slovenijales se zavezuje organizirati prodajni trg za proizvedene iverne plošče. Tovarna ivernih plošč -nova investicija v Nazarjah □ zlatarstvo Zlatarstvo ROŽlICC Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tei.: 063/832-200 Velika izbira zlatega nakita za darilo ob dnevu žena Odprto: 8.00 -12.00,15.00-19.00 sobota: 8.00 -12.00 NAGRADNA IGRA za ljubitelje FORMULE 1 Dragi bralci in bralke! Gotovo je tudi med vami veliko takih, ki vam je všeč vonj po bencinu in ki vneto spremljate cirkus najhitrejšega športa na svetu - formule 1. Nekateri navijate za Schumacherja, nekateri za Villeneuvea, tretji za Hilla, četrti spet za koga drugega. Vsak od vas pa najde v formuli ena užitek zase, ne glede na starost in spol. Letošnje prvenstvo, ki se bo začelo čez tri tedne, bo še posebej zanimivo, saj bodo dirkalniki ožji, imeli bodo gume s profilom, strokovnjaki pa pričakujejo, da bo poleg Williamsa in Ferrarija ter McLarna v kvalitetnem vrhu še kakšno moštvo. Vse večje zanimanje za formulo 1 nas je privedlo k odločitvi, da za vas pripravimo mini nagradno igro, v kateri bomo podelili naslednje nagrade: 1. in 2. nagrada: Izlet v Ljubljano in vožnja z elektro kartom v Indoor karting centru v ljubljanskem BTCju, 3. do 10. nagrada: Koledar formule 1 za leto 1998 z atraktivnimi fotografijami iz lanske sezone. Nagradna igra, ki smo jo poimenovali SN + F1, bo potekala do vključno 5. številke Savinjskih novic. V 6. številki, ki bo izšla 20. marca 1998, bomo objavili rezultate žrebanja, ki ga bo pred tem opravila tričlanska komisija. Tokrat objavljamo drugi kupon z vprašanjem iz cirkusa formule 1. Odgovorite na vprašanje in kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Gotovo vam je že jasno: več kuponov boste poslali, več možnosti boste imeli za nagrado! Rok za drugi kupon je petek, 27. februarja 1998. SN + F1 KUPON št. 2 Nagradno vprašanje: Za katero moštvo vozi dvakratni svetovni prvak v formuli 1 Michael Schumacher? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom: a) williams b) ferrari c) sauber OLDV d.o.o. POizeifl, tel. 720-592, V6LFNJ6, / tel. 863-960 # SUZUKI BBESB temperamentna tehnologa AITO 12.990 UNO 12.390 SWIFT 16.990 PUNTO 14.890 BALENO 19.990 BRAVO 20.990 SAMURAI 24.490 BRAVA 22.260 VITARA 31.990 MAREA 26.990 UGODNI KREDITI T + 6% STARC Z, IMO> O. ©©TRAFFIC ■ AVTO j ŠOLA BBHMOlilJi TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA s.p. Rosenstein auto- iala. Tel: 832 937 GSM 041 698 252 Tečaj CPP se prične: 24.2.1998 ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Veliko v malem - novi clio Novi clio bo prav gotovo postal velik ljubimec nežnih ženskih duš. Mehko zaobljene linije, padajoča streha s šarmantnim zadkom in navihane prednje luči bodo vzbujale nežne ženske duše k nakupu. Ubogi možje! Po dolgih osmih letih je Renault predstavil naslednika uspešnega clia. Kljub popravkom in raznim “faceliftom” je bila stara oblika že kar malce za časom. No, za novi model tega kljub enakemu imenu ne moremo trditi. Kljub nespremenjeni medosni razdalji se je notranjost clia povečala. Notranji prostor je za sprednje potnike daljši za 7 cm. Žal je to očitno šlo na račun prtljažnega prostora, ki se je z 265 litrov zmanjšal na skromnih 255 litrov. Povečanju varnosti so namenjene ojačitve v karoseriji in stranske zračne vreče, kakor tudi tritočkovni varnostni pasovi. Razširjeni kolotek (+ 4,0 cm) bo v simbiozi s povsem novim podvozjem skrbel za zanesljivo lego na cesti, za varno ustavljanje pa ABS z elektronskim porazdelilcem moči. Motorji ostajajo poznani iz stare generacije, 1,2 litra in 60 KM, kakor tudi 1,4 litra in 75 KM in novi 1,6 litra s 110 KM. Diesel pa 1,9 dTi in 75 KM. Cena: verjetno malce višja, vendar je bogatejša tudi serijska oprema. Nova astra In če se bo cena pri cliu povečala, pri Oplu obljubljajo za novo astro povsem enako ceno kot pri predhodnici, kar je pravo presenečenje in ostra konkurenca novemu golfu in prihajajočemu escortu. Milijone prevoženih kilometrov in dodatnih testov naj bi pripeljalo astro na vodilno mesto pri kvaliteti in zanesljivosti, to pa je prav tisto, kar Opel pogreša že nekaj let (rjavenje, samovžigi, okvare na motorju...). Že v štartu bo Opel ponudil tri različice; karavan verzijo, klasično limuzino in trivratno različico v stilu kupeja. Nova oblika je zanimivejša in modernejša kot pri golfu! IGOR Center za Toyoto Podjetje Center Ljubljana d.d. je uradni zastopnik in prodajalec vozil Toyota. Ker se časi spreminjajo in z njimi prodajalci, so v veliki dvorani Cankarjevega doma predstavili dve novosti. Novo corollo, ki na evropskih trgih že ni več novost, in pa popolnoma novo carino, ki se sedaj imenuje avensis. Predstavitev je vodila Eva Longyka, uvodne besede pa je podal direktor Tone Podobnik. Iz njegovih besed je bilo zaznati grenak priokus, da smo za Toyoto kot država manj pomembni in zato ni takšnih prodajnih uspehov kot pri ostalih znamkah. Vendar z optimizmom gleda na prihodnost in tokratna predstavitev je že bila eden od prvih korakov. Ob zakuski in glasbi smo si lahko ogledali sedem modelov corolle in avensis. Corolla, ki se zelo uspešno prodaja na zahodnoevropskih trgih, je postala precej bolj okrogla z okroglimi lučmi, ki ne puščajo dvoma o poreklu. Avensisbo z svojo obliko delal, konkurenco vedri. Dolžina4490 mm in prtljažni prostor, ki sega od 500 litrov dalje, jo namenjata predvsem večjim družinam. Motorji od 1,6 litra preko 1,8 do 2,0 litra kakor tudi 2.0 TDE, bodo vozilo poskočno pognali po še tako zahtevnem vozišču. Za všito varnost je poskrbljeno s štirimi zračnimi blazinami in dodatnimi ojačitvami glede na predhodnico carino. Opreme so tri, linea terra, linea terra cool in linea sol, kakor tudi izvedenke, ki preko limuz- Na voljo je v štirih različicah, kombi, 3-vratna in kot 5-vratna izvedenka. Za varnost in električno opremo je poskrbljeno po japonskih standardih, vse zahtevnejše opcije so na razpolago za doplačilo. Osnovna cena je 25.400 DEM za različico z 1,4 motorjem, opremo linea terra in 3 vrati. ine s 4 vrati in liftback izvedbe segajo do prostornega kombija. Vozilo deluje kompaktno in solidno. V notranjosti je obilo prostora tako na sprednji kot na zadnji klopi. Sedeži so kvalitetni, ne premehki in ne pretrdi, s solidno bočno oporo. Pri opremi notranjosti je bila posebna pozornost posvečena izbiri materialov, zato notranjost v resnici ne deluje preveč “plastično”. Na razpolago je veliko odlagališč in predalov za drobnarije. Osnovna cena se prične pri 33.000 DEM, za ta denar pa dobite po statističnih podatkih eno najbolj zanesljivih vozil. Solčavske Disforije Piše: Aleksander Videčnik 10 Stari Urek je bil kovač. Delal je dokler je mogel, na starost je bil pa siromak. Večkrat je prišel k nam in naša mati ga niso pustili oditi lačnega in s praznim košem. Rad je povedal, kaj se mu je zgodilo, ko je bil v službi pri Roreju v Železni Kapli. Nekoč - je pripovedoval - se je peljal po trgu imeniten gospod v lepi kočiji, pred katero je bilo vpreženih par črnih konj, lepih tako, da bi jih kar gledal. Zapeljal je pred kovačnico in zaklical mojstru, naj pritrdi podkve. “France,” mije rekel mojster “jim pa ti pritegni žeblje, boš napitnino dobil.” Ko sem pristopil z orodjem, mije gospod naročil: ’’Nobene podkve ne odtrgaj, samo pritrdi jih!” Ko sem prvič udaril na žeblje, je konj obrnil glavo k meni in s človeškim glasom rekel: ’’Stric, nikar pretrdo!” Takrat sem se ustrašil, roka se mi je pričela tresti in udaril sem večkrat zraven žeblja na podkev, kakor pa žebelj na glavo. Ko sem bil z delom gotov, je gospod plačal mojstru 30 krajcarjev za delo, meni pa dal pol goldinarja napitnine. To je bila takrat zelo lepa napitnina, jaz sem si pa vseeno mislil: ”Sam Bog me varuj, da bi moral še kdaj vraga podkovati!” Mož je bil prepričan, ali vsaj govoril je tako, da je takrat podkoval samega peklenščka, ki bi dobil moč in oblast nad svojim gospodom takoj, čim bi se mu odtrgala ena podkev. 11 Na kvatrno soboto v času med enajsto in dvanajsto uro ponoči se včasih čuje divja jaga. Čez kak grič pridrvi jata psov in z glasnim lajanjem žene divjad skozi gozd in skalovje. Vmes se čuje pokanje pušk in od časa do časa krik lovca. Ko divja jaga zdrvi za oddaljeni grič, spet vse utihne. Če je kdo zunaj in čuje divjo jago, naj tiho obstoji na mestu, kjer pač je, dokler lajež ne utihne. Nekdo je bil ob uri duhov na kvatrno soboto v gozdu. Slišal je divjo jago, ki se je naglo bližala. Obstal je in ko je divja jaga drvela mimo njega, ga je nenadno hudo preštihnilo v stegnu. Bolečina ni ponehala, zato je odšepal k župniku. Povedal mu je, kaj se mu je zgodilo in ga prosil za nasvet in pomoč. Župnik mu je rekel, da naj gre prihodnje leto v isti noči kakor letos, ob isti uri, na isti prostor in tiho počaka. Res je storil tako. Spet se je slišala divja jaga in zdirjala mimo njega. Ob sebi je zaslišal glas: ”Na tem štoru sem lani pustil sekiro, letos jo moram vzeti s seboj.” V tem terenutku je bolečina v stegnu minila in je ni občutil nikdar več. V divjo jago so po smrti obsojeni tisti, ki so z lovom oskrunili kvatrno nedeljo, ko je lov prepovedan, pa tisti, ki so lovili na mlado nedeljo, to je prvo nedeljo po mlaju, ko je lov brezuspešen, in še tisti, ki so zaradi lova v nedeljo ostali brez maše. V pse v divji jagi so obsojeni tisti, ki so divjad mučili s slabimi streli, in tisti, ki so lovili v zanke in slabe pasti, kjer se je žival dolgo mučila in počasi umirala. 12. Na kmetiji Podpečjo pri Novi Štifti - tako pripoveduje izročilo - je bilo podgan toliko, da so delale veliko škodo. Neko noč je gospodarju nekdo zaklical: “Matija!” Matija se ni oglasil. Vdrugič gaje zaklical glasneje: ’’Matija!” Spet se ni oglasil. Tedaj je oni zunaj počil z bičem in odgnal vse podgane po cesti čez Črnivec na Podlom na kranjski strani, dve uri daleč. Nekega moža je srečala kolona podgan, široka čez vso cesto, da se jim je moral umakniti in nekaj časa čakati, da so šle mimo. Potem se je zvedelo, da podgane na Podlomu in pri sosedih delajo strašno škodo, pri Novi Štifti pa jih ni bilo več. Šele čez čas so se spet naselile. 13 Nekega hlapca je pogosto sesala Mora. Vsa zdravila in zagovori niso Rokodelske novice so v letniku 1846 prinesle članek pod naslovom Bratje sv. Cirila in Metoda v naših šolah. V naših Novicah smo že objavili, da je Društvo sv. Cirila in Metoda bilo narodnoobrambno in je skrbelo za slovensko šolsko ureditev v času, ko se je poučevalo le v nemškem jeziku. Za nas je zanimiv podatek, ki nam po ve, da je bilo v tedanji gornjegrajski dekaniji bilo 11 župnij, 5 vsakodnevnih in 5 nedeljskih šol. Te številke so pač za tedanje leto! V nadaljevanju zapiše člankar: nekaj o Nekoč ni bilo po naših domovih koledarjev, posebno pa je to veljalo za kmečka okolja, kot je leta 1870 v Koledarčku družbe svetega Mohorja zapisal F. Kočevar. Takole je uvodoma zapisal: “Še pred kakimi tridesetimi leti je bilo pratike ali koledarja le prav redko med našim ljudstvom najti. Razun gospoda fajmoštra časih v celi fari ni nobeden koledarja imel. Kteri dan meseca je, tega nobeden ni vedel, še župan ne vselej...”. Zato je velika zasluga Mohorjeve družbe, da je vsako leto izdajala nič pomagali. Neko noč je šel spati na hlev na seno. S seboj je vzel velik in oster nož. Ponoči v spanju je začutil pri nogah, daprihajaMora. Prebudil se je, a z nogami ni mogel ganiti. Z nožem je sunil tja, kjer je čutil Moro. Ko se je naslednje jutro prebudil, je videl, da je naj večji vol ležal mrtev na tleh, zaklan. ’’Učilnice ali šole so se po naših krajih prav za prav šele pred kakimi tridesetimi leti unele. Kakor so radi otroci v šolo hodili, tako prehitro je starišem in otrokom veselje do šole ugasnilo, u katerih se je nauk le po nemško dajal. Nemškega niso deca u šoli razumeli in niso doma povedati vedeli, česa se v šoli učijo. Redek je bil, ki bi bil brati znal; bukve na kmetih ugledati, je bilo kaj posebnega. Zato se po vsej pravici sv. Ciril in Metod stavi-ta kot Slovencev apostola in zaslužita, da ju posnemamo mi, ki obdelujemo u slovenskih krajih vinograd Gospodov”. pratikah “koledarček” ali “pratiko”. Tako je v naše hiše prišla navada, da so ljudje spoznavali dni v tednu in seveda datume. Omenjene pratike so danes zelo dragocen vir za ugotavljanje cele vrste dogajanj, saj so te knjige vsebovale poleg samega koledarjaše veliko drugih podatkov. Gotovo je še danes zanimivo branje starih vremenskih pregovorov. Prav te želimo tokrat našim bralcem predstaviti, takšne kakršni so bili tistega davnega leta 1870. ßCteafticAe Škandali, nosečnost in hudobni jeziki - trije elementarni varuhi ženske čednosti. Po moški zaslugi, ki niso neplodni mezgi in neme ribe, ostajajo čednostni elementi do nadaljnega v posesti Boga. Savinjčan Že daono so o šofi zapisali... “Če je zima ugodna, prosinec volan, spomlad bo zgodna, gorek letni dan. - Če prosinca ne zmerzuje, ne sneži, sušeč rad obilo nadomesti. - Če solnce v početku prosinca iz zad rdečkastih oblakov izhaj a, bo čez leto dosti vetrov in viharjev. - Če je na dan očiščevanja Marije solnčno in toplo, bo pozneje veča zima, kakor je bila po-preje. - Če je na dan svetih treh kraljev (na per-nahte, kakor se tudi ta dan imenuje), oblačno in motno vreme, gre zima doli; če je pa jasno, bodo tudi jasli svitle, kajti zima bo tako dolga, da bo kerme zmanjkalo. - Če so tiči mesca svečana vlovljeni, tolsti in debeli, pomeni to, dazime še ne bo tako hitro konec.; Na svečnice dan, zima van, to je laž, reče Blaž. - Na svečnice dan, pravijo stari ljudje, pade perva topla iskra iz nebes na zemljo, kar če reči, daje najhujša zima že prestala. - Svečnica pride, zima odide. Na svečnico prideta bojda medved iz svojega brloga, jazbec pa iz svoje jazbine previkrat ven; če vidita, da je motno, neprijetno merzlo vreme, se ne verneta nazaj v svoja ležišča, kajti zime bo skor kraj in konec; če pa vidita, da solnce lepo gorko sije, se spet nazaj skrijeta, kajti zima bo še enkrat z repom zamahala. -Sveti Matija led pobija, če ga ni, ga pa nardi. -Če na dan svetega Matije zmerzuje, bo 40 dni po tem mraz. - Pravijo da če bi imel svečan toliko dni, kolikor drugi meseci, bi tak mraz naredil, da bi tele v kravi zmerznilo”. Prihodnjič prideta na vrsto dva naslednja meseca. Gornjegrajski sodni okraj Občina Luče Je zajemala v letu 1905 7 vasi, v katerih so našteli 26l hiš in 1677 prebivalcev, vsi so bili Slovenci in vsi katoličani. V Lučah je bil občinski urad, imeli so enorazredno šolo in pošto. Že tedaj je to bil kraj odkoder so vodile planinske poti na razne vrhove. Omenjajo Kocbekovo kočo na višini 1775 m. Kraj Luče Županoval je Jože Kaker, župnikoval pa Franc Lekše. Naj omenimo, da je bil Lekše ugleden jezikoslovec in vsestranski pobudnik napredka v občini. Ljudsko šolo je vodil Franc Zemljič, pošto pa A. Pustoslemšek. Trgovini z mešanim blagom sta bili Rajmund Bratanič in izpostava veletrgovca Zanierja, ki jo je vodil Ivan Traun. Gostilnnimanjkalo! Pajih naštejmo: “Raduha” (Ivan Traun), Lovro Robnik, Janez Rose, Ana Planinšek in Janez Krebs. Krojači so bili trije: Matevž Strmčnik, Franc Dežman in Franc Grabner. Mlinarja sta bila: Franc Polanšek in Ivan Robnik. Thdi gozdarj a sta bila dva: Peter Zabovnik in Janez Strgar. Po zaslugi Frana Kocbeka so bili v kraju tri- Zaselek Strmec je imel gostilno Martin Er- je izprašani gorski vodniki: Franc Dečman, javec. Zaselek Podvolovljek pa gostilno Jan-Jurij Planinšek in Anton Pečovnik. ez Breznik. Mizarja so imeli le enega, Franca Cigaleta. Čevljarja sta bila dva: Anton Spruk in Franc Podbrežnik,- Slomškove šolske zapovedi V Drobtinicah iz leta 1847 najdemo tudi slovite šolske zapovedi, ki so bile po vseh ljudskih šolah razglašene, morale pa so biti tudi v hramu učenosti nabite na mestu, da so jih lahko vsi vide- li. Napisali jih bomo v jeziku, ki ga najdemo v samih Drobtinicah. “Deset šolskih zapovedij 1) Vsak šolar mora u pravi uri v šolo priti; kdor prepozno pride ali ga celo ni, gospodu učitelju potem pove, zakaj je zamudil. 2) Vsako mora biti čedno umito in počesano; tudi nohti porezani. 3) Pred šolo in po šoli se pobožno moli; kdor zamudi, mora poklekniti v kot in sam zase za en očenaš moliti. 4) U šoli mora vse tiho biti; kdor šepeta ali pokoja ne da, se naj u kot zažene in samotež stoji. 5) Le po enem se hodi k potrebi, pa tiho zopet u šolo pride; zvunaj ne postopati! 6) Med naukom se ne sme jesti, ne igrati, ne barantati. 7) Nobeno nima drugega iz sovraštva ali brez sile tožiti; povedati pa mora, kar se u šoli, ali po potu domov gerdega zgodi. 8) Vsak pove po resnici in pravici; lagati Bog obvari! 9) K domu se ravno gre brez vse pomude; ne letati ne truščati, posebno pa suvati in tepsti se nikar! 10) Vsako prinese za šolo, kar je potrebnega k čitanju ali pisanju; pa lepo čedno. Tudi u šoli ne sme kaj pomazati. Kdor škodo naredi, mora poverniti, ali pa hitro za odpuščanje prositi. Kdor se je u eni ali drugih teh zapovedij pregrešil, je moral na tabli pokazati, u kateri da je kriv. Tako so navadili otroke pridno u šolo hoditi, in po cele kvatre niso ni enkrat iz šole ostali. Potem so se tudi učili, da jih je bilo veselje gledati in poslušati u šoli, kakor doma.” Nekaj teh naukov bi še kar veljalo! Seveda se je ob branju Drobtinic treba vsaj malo vživeti v tisti čas, ko jih je Slomšek namenjal Slovencem. V šolo hoditi je bilo že obvezno, toda vendar so marsikje oblasti naletele na odpor. Pa tudi šolska obveznost ni bila vsestranska! Tako so oddaljeni zaselki bili te obveze oproščeni, kar je seveda pomenilo za otroke prikrajšanje v izobraževanju. Marsikje so to vrzel popolnih z nedeljskimi šolami, te so ponekod delovale še tik pred drugo svetovno vojno, pri nas poznamo tak primer na Ljubnem. 3ščemo stare fotografije Takole so se slikali leta 1938 na svadbi Poberinovega Tona v Lučah. Sliko so nam posredovali Marčinkovi z Ljubnega. Milan Cajner: Izvajanje agrarne reforme na posestvu gornjegrajske gospoščine Že v uvodnem prispevku je bilo omenjeno, da je večina evropskih držav odpravila fevdalno cerkveno premoženje v procesih političnih in ekonomskih sekularizacij (odvzem cerkvenega premoženja) v obdobju od 16. do začetka V). stoletja. Za naše razmere je posebej pomemben vpliv reform Jožefah. ob koncu 18. stoletja. Toda zaradi posebnega režima avstrijske državne uprave na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc agrarno vprašanje glede fevdalnega premoženja ni bilo ustrezno razrešeno vse do konca prve svetovne vojne. V sicer zgledno in učinkovito urejeni pravni avstrijski državni upravi so si prebivalci na ozemlju gornjegr ajske gospoščine v času po letu 1866 uspeli dokončno formalno urediti veliko služnostnih pravic v breme škofijske veleposesti. Tako so bile temeljem raznih poravnav in odločb v korist vsakokratnih lastnikov vpisane služnosti v zemljiško knjigo zapašo, pridobivanjadrv in lesa za ograje, pridobivanje talne stelje in vejevja. Služnosti so bile vknjižene na ime posameznih posestnikov naselij Florjan, Radmirje, Meliše, Kraše, Pusto polje, Potok, Trnovec... in so praviloma določale točno število posameznih vrst živali, ki so imele pravico paše, pa tudi točno določene količine drv in lesa. Posebej zanimive so služnostne pravice soribarjenja. Tako je imel trg Gornji Grad brezplačno pravico soribariti v Dreti s pritoki v mejah graščine z omejitvijo, da se sme ribariti le ob postnih dneh ali kvečjemu na dan pred postom. Za razliko od Gornjega Grada je imel trg Ljubno pravico soribariti v Savinji in potoku Ljubnica v mejah graščine, vendar le proti plačilu stalne letne pristojbine 84 krajcarjev. Gospodarjenje z gozdovi je bilo po letu 1892 urejeno s predpisanimi gozdno gospodarskimi načrti. Kljub razvoju lesne industrije v Nazarjah po letu 1901 so bili finančni rezultati gospodarjenja z gozdovi zelo slabi. Zaradi precejšnje izgube je moral odstopiti takratni upravitelj de Centa. Prvo svetovno vojno je tako dočakala škofijska veleposest močno zadolžena (vknjižena zastavna pravica Centralne banke Dunaj za 400.000 kron ter zastavna pravica Kranjske deželne banke za 200.000 kron). Lahko rečemo, daje prav vojna preprečila dokončen finančni zlom veleposesti. Z nastankom Kraljevine Jugoslavije so se razmere spremenile še posebej na področju urejanja agrarnih vprašanj.Kr aljevinajugoslav-ija je bila namreč ustavna monarhija, zato je bila dolžna odpraviti ostanke fevdalne družbene ureditve. Priprave na izvedbo agrarne reforme so se začele že leta 1919 in se na osnovi uredb in predpisov iz leta 1922 nadaljevale vse do leta 1931, ko je bil sprejet zakon o likvidaciji agrarne reforme. Dokončno je vprašanje agrarne reforme uredila novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi na veleposestih, izdana 12. julija 1933. Čeprav je bilo že leta 1919 popolnoma jasno, da bo agrarna reforma zajela tudi nekdanjo gornjegrajsko gospoščino kot škofijsko veleposest, je bila v tem času Cerkev celo naklonjena upravičeni razdelitvi posestva med siromašno prebivalstvo. Zanimivo je, da se takšno stališče Cerkve pojavlja vedno, kadar gre za globalne spremembe v družbi. Tako je recimo tudi letos, pred zgodovinskim obiskom papeža na Kubi, objavil papeški svet za pravičnost in mir poseben dokument z naslovom “Izziv agrarne reforme, za boljšo porazdelitev zemlje”. Kljub začetni načelni naklonjenosti Cerkve za razdelitev veleposes tev med prebivals tvo, je že leta 1920 takratni ljubljanski škof Jeglič zapisal: “Državi namreč ne bi nič koristilo, ako gozde odkupi za državo in da kmetom pravico drvarjenja; gozdi bi bili kmalu uničeni. Ako bi pa gozde podržavila, bi jaz rad pridržal Marij grad (Vrbovec), ki gaje kupil Hren, škof (150,5 ha) in Brdce, ki sem jih kupil jaz (26,5 ha) s Pahovino, ki se ga dotikuje. Drugega posestva je še 11.250 ha.” Podrobnost zapisa je zelo pomembna, saj kaže,daješkofijaželeta 1920dosledno razločevala med lastninsko pravico, ki jo je pridobila na zakonit in pravičen način z nakupom in privilegijem do ostalega večinskega dela veleposesti, ki je nesporno fevdalnega izvora. Prav tako v izjavi škofa Jegliča razberemo tradicionalno nenaklonjenost in nezaupanje do osnovnega kmečkega vprašanja, kar se je kasneje ponovilo še kar nekajkrat. Razumljivo je, da so se v takšnih okoliščinah ponovno prebudila prizadevanja domačinov za dokončno odpravo veleposesti gornjegrajske gospoščine in ureditev agrarnih vprašanj. Pri tem kaže posebej omeniti predlog glede razdelitve veleposesti, ki ga je že 3- maja 1919 pripravila krajevna organizacija JDS v Gornjem Gradu. V predlogu so bile zapisane naslednje rešitve: 1. .Gozdovi, ki merijo 7.457 ha, ostanejo državna last. Od teh gozdov se naj parcele, ki se ne držijo velikih kompleksov in parcele, ki segajo v območja zemljišč posameznih posestnikov, razprodajo kmetom, ki si na ta način lahko arondirajo svoje posestvo. 2. Pašniki, ki merijo 773 ha naj tudi ostanejo državna last ter se naj dajo v najem za daljšo dobo pašniški zadrugi. Za izboljšanje planinskih pašnikov je nujno potrebna primerna podpora države. 3. Travniki in njive naj se razprodajo manjšim posestnikom. 4. Planina “Okrešelj” v izmeri 927 ha se naj proda “Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva” v Gornjem Gradu. Kljub precejšnji časovni odmaknjenosti se kažejo predlagane rešitve še vedno razvojno napredne in povsem sprejemljive celo za ustrezno razrešitev aktualnega vprašanja denacionalizacije. Kot formalni pričetek izvajanja agrarne reforme na veleposesti gornjegrajske gospoščine lahko štejemo odlok, št. 1675, ki gaje 20. aprila 1922 izdal Okrožni agrarni urad v Mariboru. Odlok je natančno določil vse površine velepos-estivskupni izmeri 12.041 ha. Prav tako je odlok določil površine, ki se puščajo v prosto koriščenje škofije ter posebej določil 1591 ha površin planinskih pašnikov, ki se dajo v štiriletni obvezni zakup pašniškim zadrugam v Gornjem Gradu, Lučah, Ljubnem in Solčavi. Škofijska uprava se s tem ni strin-jala, to pa je sprožilo ogorčene proteste domačinov. V arhivski dokumentaciji je med drugim shranjena tudi pritožba občinskih agrarnih odborov, naslovljena na pristojno ministrstvo za agrarno reformo v Beogradu, z dne 18. septembra 1923- V njej je zapisano: “V občini Ljubno se ne nahaja na graščinskem veleposestvu obdelovalna zemlja, pač pa pašniki, na katerih so vedno pasli člani paš-niške zadruge svojo živino. Toda graščina niti oddaleka ni upoštevala tega odloka in je brezobzirno postopala proti ljudstvu ter celo s silo preganjala ljudi in živino z njenih pašnikov z grožnjo, da v nasprotnem slučaju bode rabila orožje.” Kot graščino so domačim poimenovali upravo škofijske veleposesti. Odnos Ljubljanske škofije do vprašanja agrarne reforme se je temeljito spremenil po sklenjenem konkordatu med Mussolinijem in Vatikanom leta 1928. V spremenjenih okoliščinah je že 15. novembra 1928 stolni kapitelj zahteval izvzetje veleposesti Ljubljanske škofije iz agrarne reforme. Kljub takšnemu nasprotovanju škofije, je pristojno ministrstvo 16. septembra 1929 izdalo predhodno odločbo za ekspropriac-ijo (razlastitev) veleposesti ljubljanske škofije. Vsi ugovori in pritožbe škofije na to odločbo so bili zavrnjeni, zato se je škofija odzvala s tožbo. Državni svet je s sklepom, št. 42094/29, z dne 5. januarja 1931 zavrnil tožbo Ljubljanske škofije kot nedopustno. Čeprav je bilo s tem nesporno odločeno, dase agrarna reformananaša tudi na škofijsko veleposest, je bilo v noveli zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestih, izdani 12. julija 1933, sprejeto še posebno določilo glede cerkvenih veleposesti. S tem določilom je dopolnjeni 24. člen zakona v 8. točki določal: “Na cerkvenih veleposestih v Dravski banovini, katerih gozdovi presezajo 1.000 hektarov, se morajo razlastiti gozdovi in gozdno zemljišče po odredbah tega paragrafa v šestih mesecih, ko zadobi ta zakon o izpre-membah in dopolnitvah moč.” S tem je bil nesporno zakonsko opredeljen tudi položaj gornjegrajske gospoščine kot škofijske veleposesti, zato ni mogoče pritrditi tistim, ki še danes pojasnjujejo, da agrarna reforma ni veljala za cerkveno veleposest. V skladu z določili novele omenjenega zakona so vse občine v takratnem srezu Gornji Grad vložile prošnje za razlastitev gozdov nekdanje gornjegrajske gospoščine, in sicer: Šmartno ob Paki, Mozirje - trg, Mozirje - okolica, Rečica ob Savinji, Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna in Kokarje. Komisija, ki jo je imenoval ban Dravske banovine, je na osnovi pravil- nika o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove (št. 45485/VIa/31 z dne 15. julija 1931) ugotovila potrebe po lesu prebivalstva na območju veleposesti in potrebe po pašnikih. Ob tem je ugotovila, da je treba hkrati z gozdovi odvzeti tudi planinske pašnike in neplodne planinske predele v korist navedenih občin kot idealnih solastnikov vseh nepremičnin. Tudi zaradi primerjave današnjega gospodarskega in socialnega stanja v Zgornji Savinjski dolini so zanimivi nekateri podatki iz elaborata, ki ga je izdelala komisija leta 1933- Tako med drugim elaborat navaja, da je bilo v območju 3313 družin, od tega pa kar 1748 družin, ki niso imele v posesti gozda. Če vemo, da takrat, razen lesne industrije, praktično ni bila razvita druga industrijska niti obrtna dejavnost, potem lahko razumemo, kakšno je bilo življenje nekaj več kot 38% družin, ki so kot siromašni kočarji in bajtarji dočakali začetek druge svetovne vojne. Isti elaborat navaja tudi podatek, da je le 599 družin imelo dovolj gozda ter da je bila ob tem letna potreba ostalih družin po drvah za ogrevanje 18.874 m5 ter skupna potreba po stavbnem lesu 9.585 m3 letno. Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo stanje na področju živinoreje. Leta 1933 je bilo v območju 7415 govedi, 1101 konj, 3405 ovac in 908 koz. Na osnovi takšnega stanja je komisija pripravila predlog, da se kot agrarni subjekt določijo občine z nerazdeljenimi idealnimi deleži. Za zadostitev in zavarovanje paš- niških potreb je komisija predlagala trajno služnostno pravico paše in potrebnega “drvar-jenja” za vzdrževanje planšarskih naprav. Za razlaščene oziroma odvzete nepremičnine je komisija na podlagi pravilnika ugotovila odškodnino, in sicer: - za 5.513,82 ha gozdov odškodnina 1.913.028,77 din - za 2.386,85 ha planinskih pašnikov odškodnina 365.808,46 din - za 2.173,50 ha nerodovitnega sveta se odškodnina ne prizna. Banska uprava v Ljubljani se je v celoti strinjala s predlogom komisije. Na osnovi prejetih predlogov in v skladu z določili novele zakona o agrarni reformi je ministrstvo za kmetijstvo Kraljevine Jugoslavije 16. decembra 1933 izdalo odredbo, št. 7734l/Via/33, za ekspropiraci-jo (razlastitev) veleposesti Ljubljanske škofije. Odredba je bila sprejeta sporazumno z ministrstvom za gozdove in rudnike in je v korist občin sreza Gornji grad razlastila veleposest Ljubljanske škofije skupaj za 10.074,17 ha površin gozdov, planinskih pašnikov in neplodnega sveta. Odredbo (odločbo) je soglasno odobril tudi ministrski svet, nakar je bila uzakonjena v finančnem zakonu za leto 1934/35 in je s tem postala dokončno izvršljiva. Prihodnjič konec: zakaj ni bila izvedena agrarna reforma na posestvu gornjegrajske gospoščine? Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Podjetje za trženje in promocijo turizma v ustanavljanju RAZPISUJE delovno mesto direktorja (delo je pogodbeno z možnostjo redne zaposlitve) Pogoji: - visoka šola katerekoli smeri - delo v turizmu - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika Rok prijave: 10 dni po objavi razpisa na naslov: Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Podjetje za trženje in promocijo turizma v ustanavljanju Luče 106 3334 Luče. NAJVECJA IZBIRA POHIŠTVA IN OPREME ZA VAŠ DOM AKCIJSKA PRODAJA DOBIMO S€ V IPH C6NTRU, T€L 063442-822 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Dobrote slovenskih kmetij V letošnjem aprilu (od 24. do 27.) bo na Ptuju v Minoritskem samostanu že 9- razstava in ocenjevanje “Dobrote slovenskih kmetij”. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost. Za izdelke, ki so trikrat zapored dobili naj višje priznanje, bodo podeljeni znaki kakovosti. Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, žganjem, suhim sadjem in vinom. Razstavljeni bodo izdelki, ki bodo dobili priznanja. Za ocenjevanje mlečnih izdelkov pridejo v poš tev izdelki: pinjenec, kislo mleko, smetana (sladka, kisla, tople-na, pregreta), maslo (navadno ali z dodatki), sirarska skuta, mehki sir, poltrdi sir in trdi sir. Vzorcu mora biti prjloženo dovoljenje za oddajo mleka za javno potrošnjo. Za ocenjevanje mesnih izdelkov pridejo v poštev: suhe kolbase, suhe salame, suh želodec, sušena vratina, sušena mesnata slanina, suhe klobase v zaseki, suho meso (pršut, plečka, šunka), meso iz tunke. Izdelkom je potrebno priložiti tudi kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Za ocenjevanje krušnih izdelkov pridejo v poštev: pšenični kruh iz bele in temne moke brez dodatkov, pšenični kruh z dodatki (mleko, maščobe, jajca, drugo), mešani kruh (z rženo, pšenično, ajdovo, koruzno, krompirjevo in drugo moko), polnozrnati kruh (najmanj 80% polnovredne moke različnih žit), rženi kruh (najmanj 70% ržene moke), sadni kruh z več kot 50% sadja, sadni kruh z manj kot 50% sadja, pletenice, potice (zavite) z opisom vrste nadeva, kvašeni šarklji, krofi brez nadeva, janeževi upognjenci, krhki rogljički (nekvašeni), keksi na stroj, krhki flancati, medeno pecivo. Za ocenjevanje kisa pride v poštev: jabolčni kis, jabolčni kis z dodatki (dišavnice, zelišča), vinski kis, vinski kis z dodatki. Kis mora vsebovati najmanj 4% ocetne kisline. Za ocenjevanje žganja pride v poštev: naravne žgane pijače iz sadja in naravne žgane pijače iz grozdja. V poštev pride le čisto žganje brez dodatkov z največ 55% alkohola. Za ocenjevanje suhega sadja pridejo v poštev različne vrste suhega sadja. Ocenjevalna komisija polaga veliko pozornost poleg kakovosti izdelka tudi embalaži, v kateri bo izdelek razstavljen (tipika kraja, izvirnost). Za ocenjevanje je potrebno pripraviti različne količine posameznega izdelka. Za te informacije se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo (Bernarda Brezovnik tel.: 832-251) do 2. marca 1998. Ena kmetija lahko sodeluje največ z dvema izdelkoma iz posamezne skupine, iz skupine krušnih izdelkov pa lahko kmetija sodeluje le z enim izdelkom. Kmetije vabimo, da sodelujejo na tem ocenjevanju in razstavi, saj dobri zdelki vabijo obiskovalce v naše kraje. Še posebej vabimo k sodelovanju turistične kmetije in tiste, ki so dobivali priznanja na prejšnih razstavah in s tem pridobijo znak kakovosti. Tak znak je lahko za kmetijo velikega pomena pri pridobivanju dodatnega dohodka. Bernarda Brezovnik NA ZALOGI bogastvo kvalitetnih semen, čebulic, okrasnih in sadnih sadik, vrhunskih orodij, gnojil in substratov za sajenj e, sredstev za varstvo rastlin... Na željo vam tudi svetujemo Vabljeni! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331 J Dohodnina 97 Obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki vzdrževanih družinskih članov Če ima vzdrževani član obdavčljive dohodke, je sam zavezanec za dohodnino, kar pa še ne pomeni, da mora napoved tudi vložiti. Napovedi ni potrebno vlagati, če njegovi dohodki ne presegajo 11% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 1997. Podatek o povprečni plači za preteklo leto trenutno še ni znan. Obdavčljivi dohodki družinskih članov, ki ne znižujejo olajšave: • prejemki prek študentskega servisa ■ družinska pokojnina Neobdavčljivi dohodki družinskih članov, ki ne znižujejo olajšave: • štipendija • plačilo za šoloobvezno prakso • preživnine • otroški dodatki • družbene pomoči otrokom ■ varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost in kot edini vir preživljanja ter denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu • enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih. Obdavčljivi dohodki vzdrževanih članov, ki znižujejo olajšave: • osebni priložnostno prejeti prejemki (nagrade, prejemki za počitniško prakso, ki ni obvezna...) • katastrski dohodek • izplačana udeležba v dobičku (dividende) • vsi nadaljnji z dohodnino obdavčljivi dohodki Neobdavčljivi dohodki vzdrževanih družinskih članov, ki znižujejo olajšave: • dodatek za pomoč in postrežbo • nagrade, uvedene z zakoni • občasni prejemki invalidov v institucionalnem varstvu in ■ vsi ostali v zakonu o dohodnini navedeni neobdavčljivi dohodki. Kot lastna sredstva vzdrževanih članov, ki znižujejo olajšavo, navedemo dohodek člana, zmanjšan za plačani davek. Pri dividendah predstavljajo lastna sredstva prejeto dividendo, zmanjšano za plačani medletni davek. 40% znižanje osnove za obdavčitev tega dohodka z dohodnino, bo upoštevano le zavezancu pri njegovi dohodninski napovedi. Božena Knapič ZPS Kaj storimo, če gre kaj narobe? Če ugotovite, da blago ne ustreza lastnostim ali drugim pogojem, pod katerimi se prodaja, oziroma niste zadovoljni s kakovostjo blaga, imate pravico reklamirati kupljeno blago. Izdelek, ki ste ga kupili, mora biti brezhiben, saj ste ga kot takega tudi plačali. Odpravo napake moramo zahtevati v roku osmih dni po ugotovitvi, da izdelek ni brezhiben. Pri reklamaciji je potrebno upoštevati trimesečni reklamacijski rok, ki ga določa Zakon o trgovini. Zakon o obligacijskih razmerjih ta rok podaljšuje na šest mesecev, vendar se je v izogib morebitnim nevšečnostim ob reklamaciji bolje držati krajšega roka. Po preteku tega roka ugasnejo pravice, ki jih imamo z naslova reklamacije. Najhitrejša in najprimernejša pot za rešitev reklamacije je, če se obrnete na prodajalca. Reklamacijo je najbolje podati v pisni obliki in zahtevati, da proda- jalec podpiše potrdilo, daje pisno reklamacijo prejel. Če pošiljamo reklamacijo po pošti, pa jo pošljimo priporočeno, prav zaradi zgoraj navedenih rokov, v katerem moramo blago reklamirati. Trgovec morav petnajstih dneh po prejemu reklamacijskega zahtevka potrošnika obvestiti o rešitvi reklamacije. Kaj lahko zahtevamo, če izdelek ni brezhiben? - odpravo napake - zamenjava z novim, brezhibnim izdelkom iste vrste - znižanje kupnine v sorazmerju z napako - vrnitev plačanega zneska s pripadajočimi zamudnimi obrestmi vred. Kupec se lahko prosto odloča med navedenimi zahtevki. Ni mu potrebno posebej utemeljevati njegove odločitve. Vendar pri tem opozarjamo, da obstaja tudi klavzula o zlorabi kupčevih pravic, ki določa, da tudi kupec ne sme zlorabljati pravic, ki mu jih določa zakon. V praksi to pomeni, da če je možno popravilo izdelka, bo kupec najbolj korektno ravnal tako, da bo dopustil popravilo. Samo po sebi pa je razumljivo, da takšnih popravil ne bo dopuščal v nedogled, če je jasno, da se napake ne da odpraviti. Kdaj poiščete pomoč inšpektorja? Če se zgodi, da vaše reklamacije ne rešite s prodajalcem, poiščite zaščito svojih pravic pri pristojnem inšpektorju. Pritožbo je najbolje oddati v pisni obliki in shraniti kopijo. Pri inšpektorju se tudi napiše zapisnik. V pritožbi morate navesti podatke o prodajalcu blaga, o napaki in kako ste doslej ravnali pri reklamaciji. Kdo je pristojen? - Sanitarna inšpekcija, če gre za živila rastlinskega izvorain predmete splošne rabe, kot so posoda, pribor, oprema, naprave in embalaža, otroške igrače, sredstva za higieno in kozmetika. - Veterinarska in sanitarna inšpekcija, če gre za živila živalskega izvora. -Tržnainšpekcija, če gre zaoškodovanje ekonomskih interesov potrošnika. Pri nakupu živil lahko potrošnik sam ugotovi, ali je posamezno živilo zdravstveno ali kakovostno neustrezno, če ni pravilno deklarirano, če je potekel rok uporabnosti, če se prodaja pod nehigienskimi pogoji. Če je povzročeno obolenje, je potrebno takoj obvestiti pristojno inšpekcijo. Inšpekcijski organi lahko učinkovito ukrepajo le, če so pravočasno obveščeni. Na podlagi pritožbe potrošnika so inšpekcijski organi dolžni ustrezno ukrepati in v okviru svojih pooblastil odrediti rešitev reklamacije ali pasveto-vati potrošniku drug način reševanja reklamacije. Tudi v naši potrošniški pisarni se večkrat ukvarjamo s problemi uveljavljanjareklamacij. Naša pisarna brezplačno svetuje potrošnikom v zvezi z uvel-javljanjem njihovih pravic. Če imate kakšen problem, nas najdete na Efenkovi 61 b v Velenju. Naša telefonska številka je 861 620. Ob tem opozarjamo, da dodatno ščitijo kupčeve pravice še predpisi o garanciji, ki jih morajo za predpisane izdelke proizvajalci obvezno upoštevati. O ugodnostih, ki izhajajo iz naslova garancije, pa kdaj drugič. Kotiček za ženske Make-up za maškarado Pri ličenju za vsak dan, o katerem sem pisala doslej, je veljalo “čim bolj naravno”, pri šminkanju za maškarado pa je dovoljeno prav vse. No ja, pravzaprav vse, kar vam pristoji. Maska in sploh vsa glava sta vsaj tako važni kot lep, domiselno izbran kostum, kajti tega v ntaškaradni gneči navadno ne vidimo posebno dobro. In še nekaj: K res zanimivo okrašeni glavi se navadno prilega preprosta obleka. Pa poglejmo dva primera: Indijska kača - Na obraz in vrat nanesite precej temen puder. Na eno polovico čela dajte modro mastno šminko in jo porazdelite okrog očesa, na drugo polovico pa zeleno šminko. Oči sr obrobite s črnimi črtami, nalepite umetne trepalnice in jih črno tuširajte. Usta pobarvajte rjavkasto rdeče. Na koncu prilepite na obrvi in pod oči bleščice. Morska deklica-Ta maska se poda k elegantni zeleni ali modri obleki. Našminkajte obraz s svetlo barvo, ustnice zapolnite z roza svetlikajočo šminko. Na zgornji del veke nanesite srebrno barvo, spodnji del veke pa pobarvalte zeleno. Oko obrobite s črnim svinčnikom, na očesna kotička pa nanesite malo zelene barve. Nalepite še umetne trepalnice in jih skupaj z lastnimi še močno počrnite. Nazadnje si okrog oči nalepite še zvezdice. Zeleno ali modro lasuljo lahko dobite v vsaki trgovini s pustnimi oblekami, ravno tako vse vrste maškaradnih umetnih trepalnic. (V naslednji številki: Oblike obraza in korekcije) '~N?r Kmetijstvo in voda y ^ Voda je vir življenja, ampak na žalost se ljudje tega premalo ZjlJL zavedamo. S svojim bivanjem in svojimi dejavnostmi jo veliko preveč onesnažujemo. Poleg industrije, prometa in neočiščenih komunalnih odplak iz naših domov vodo precej onesnažuje tudi kmetijstvo. Posledica sodobnih načinov pridelovanja hrane je onesnaževanje naših voda z nitrati in fosfati. Kaj lahko storimo, da bo v vodah manj teh snovi? Prevelike količine nitratov in fosfatov se izpirajo v vode pri pretiranem gnojenju. Kmetje si želijo na vsak način zagotoviti visok pridelek, zato na njivah, travnikih in vrtovih gnojijo preveč. V hlevskem gnoju ali kompostu so hranilne snovi vezane, v mineralnih gnojilih in gnojevki pa ne, zato padavine izperejo viške. Z uredbo iz leta 1996 je omejen letni vnos rastlinskih hranil z živinskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka), ki ne sme presegati: 210 kg dušika na hektar, 120 kg fosforja na hektar in 300 kg kalijana hektar Druga pogosta napaka je gnojenje ob nepravem času. Polivanje z gnojevko na njivah pred jesensko praho ali pozimi je dvojna škoda. Zmanjša se količina humusa v tleh, ker ga porabijo mikroorganizmi, hranilne snovi pa se izpere- j°- ' Če ostajajo njive del leta gole, se slabša struktura tal in se spirajo hranilne snovi. Zato poskrbimo za zeleno odejo na njivah jeseni in pozimi. Ta bo zatirala rast plevela, pomladi pa jo bomo zaorali kot zeleno gnojilo. Primerne rastline so gor- jušica, facelija, grašica, grah in aleksandrijska detelja. Njive in travnike danes obdelujemo s težkimi stroji, ki zbijejo tla. Na takih tleh se hranila izpirajo že na površini in po bližnjici odtečejo v potoke. Zato varujmo tla pred zbitostjo, vozimo se le po potrebi in ne v neprimernem vremenu. Pri marsikateri kmetiji lahko opazimo, da je skladiščenje gnoja ali gnojevke neprimerno. Hranilne snovi iz neurejenih gnojišč odtekajo v potoke ali v kanalizacijo. Veliko preveč je kmetij, ki imajo premajhno jamo za tekoča gnojila (gnojevko, gnojnico). Zato so prisiljeni, da jo polivajo tudi v zimskem času. Z uredbo je tudi omejen čas gnojenja z gnojnico in gnojevko: Ne sme se gnojiti razmočenih tal, ne po snežni odeji, ne po velikih strminah, ne po zamrznjenih tlah in vodnih zemljiščih. Na zemljiščih brez zelene odeje je prepoved gnojenja od 15. novembra do 15. januarja. Edina rešitev je dovolj velika jama za skladiščenje, ki tudi omogoča da gnojevka primerno dozori. K onesnaženosti vode prispevajo tudi take “malenkosti”, kot je npr. čiščenje cistern za gnojevko v rekah in potokih. Odvadite se tega oziroma jih čistite tako, da bo umazana voda tekla po travi in ne v vodo! Zavedati se moramo, da za čistejše okolje največ lahko storimo mi sami. Lep pozdrav! Zeleni Franček Vir: Brošura A. Slabe: Kmetijstvo in voda, Zavod za trajnostni razvoj. Ljubljana, 1997. Pozdravljeni, najmlajši prijatelji! Gotovo ste opazili, da je v mesecu' februarju zaživela kultura. Tako je tudi prav. Gotovo se s tem strinja kakih 80 malčkov iz vrtca Nazarje, saj jih je poles drugih prijetnih dogodkov pred kratkim obiskala popularna pevka Irena Vrčkovnik. S sabo je pripeljala tudi svojega sinka Žana, ki je ravno dovolj star za obisk vrtca. Bilo je veselo. Pesem je ob spremljavi kitare zaplavala od ušesa do ušesa. Pomoč malčkov je bila samoumevna naloga. Pri eni pesmi bolj, pri drugi manj, vse smo slišali. Moram priznati, da je mladim pevcem šlo kar dobro od rok in kdo ve, koliko od njih jih bo nekoč stopilo na pot glasbene kariere, otroci iz Šmartnega. Prva pesmica Ljubi, ljubi;ljubi... pripravlja novo ploščo in da se bodo lahko naučili še kup njenih novih pesmic. "Švinglc"je Ireni pomagal, da je lahko nadaljevala s koncertom. Zdaj je bil na vrsti Moj mali mucek lisasto rjav... Ploskanje med pesmico in po pesmici. Po vprašanju Irene, če so kaj zaljubljeni, je zavladala popolna tišina. Vendar pa to ni čisto res! ... Naša četica koraka, DO-RE-MI-FA-SO-LA-TI-DO, Kaličopka to sem pa jaz in nenazadnje Nina-Nina-nana in poglejte, kako so dojenčki zares zaspali. Ču-ču train je bila naslednja pesem. V Nazarje so kot gostje prišli Irena je otrokom zaupala, da Sledila je pesem o Miki miški, pa o medvedku Pandi, ki je velik sladkosned, o Pika nogavički, o petelinčku, ki je na goro šel... mu reče: bo že kako... Vzgojiteljice imamo radi... An ban pet podganje pomagala zapeti Barbara... Irena je taka punca ki se zelo rada smeji in zjutraj s težavo vstane, če jo kdo vpraša, kako pa jutri bo, v obraz Ko si srečen..., Irena na koncu nastopa Veverica Veverica pleza na drevo, v svojo majhno duplico, tam mladiče bo skotila, vsak bo dan na nje pazila, ko mladiči bodo zrasli, svoje duplo naredili, si družice poiskali, se srečno poročili. Vasja Lipovd 4.b, OŠ Ljubno ob Savinji Mravlje Mravlje pridno delajo, iglice nabirajo, mi pa poredni smo, .znova jim vse poderemo. Glavna mravlja piči te, in smeje se he, he, he, če jim nikoli več tega ne narediš, zato pohvalo zdaj dobiš. Vasja Lipovd 4.b, OŠ Ljubno ob Savinji Gozd Po gozdu se sprehajam drevje tiho valovi, naravo opazujem, ptička lepo žvrgoli. Na jasi srna plaha pase se, moj korak zazna, varno obrne se in odskaklja. Pred velikim štorom gobice užitne se bahajo, meni mir ne dajo. Lep in bogat je naš gozd, ohranimo ga za naslednji rod. Ožbej Šverc 2. razred, OŠ Nazarje ■ V petek, 6. februarja, seje v Dominikanski Republiki smrtno ponesrečil avstrijski pop glasbeni k FALCO. Rodil seje 19. februarja 1957 na Dunaju kot Johann Holzel. Zaslovel je s skladbo Rock Me Amadeus. Njegova glasba, zasnovana na synthesizerju, je dosegla svoj vrh v osemdesetih. Njegovi hiti so še Der K o m -misar, Vienna Calling, Naked. Nesreča se je zgodila, ko se je Falco s športnim avtomo-b i I o m vračal s počitnic na Kar-ibih. Pri speljevanju na avtocesto seje blizu popularne turiš t i č n e točke Puerta Plata zaletel v avtobus. Pri tem sije tako hudo poškodoval glavo, da je kasneje v bolnišnici tudi umrl. Novogoriška skupina ZAKLONIŠČE PREPEVA je izdala ploščo Novo vreme - stare dileme. Njihove skladbe odsevajo zapuščino nekdanje Jugoslavije, kar je bilo že očitno na njihovi prejšnji plošči Nešto kao Džimi Hendriks. Na novem albumu je 15 skladb, med katerimi je še posebej zanimiva himna Đorđa Balaševiča Računajte na nas. Skupina bo imela v kratkem koncerte tudi v naši bližini, in sicer 21. februarja v Žalcu - Sport club Korona in 28. februarja v Celju - Klub. Novi album z imenom Cijena ponosa pa predstavlja tudi puljska punk rock skupina KUD IDIJOTI. Na albumu je 14 skladb. Brezkompromisnih, uporniških, kot jih poznamo že z njihovih starih albumov Mi smo ovdje samo zbog para, -Glupost je neuništiva, Megapunk. Alenka Kako je “padla” Rinka Bilo nam je dano... V alpinistični odsek sem prišel v pozni jeseni pred osmimi leti in ker je bila pred vrati zima, so pogovori že tekli okrog plezanja slapov. Že takrat so najbolj drzni in optimistični plezalci na glas razmišljali tudi o plezanju Rinke. Seveda so takratni pogovori bili bližje domišljiji kot realnosti. Takrat so se v Logarski dolini plezali številni lahki in srednje težki slapovi, ki zamrznejo vsako zimo. Prelomna je bila zima 1995/96, ko so zamrznili številni težki slapovi. Takrat se nas je večina prvič spogledala s šesto stopnjo v ledu, učili smo se plezanja po požledu, po navpičnih svečah, zatikanjapo gobicah...Bilo je preplezanih nekaj prvenstvenih slapov in opravljene prve ponovitve nekaterih težjih slapov Frančka Kneza, Andreja Grudnika... Zima 1996/97 pa jeprineslaševečji napredek. Zamrznil je slap Nirvana (6, Andrej in Jernej Grudnik). Takrat sem mislil, da nikoli več ne bom mogel preplezati tako lepega in težavnega prvenstvenega slapu. Kmalu zatem pa preplezava še težji prvenstveni slap v Robanovem kotu -Centralni Brezovski slap (6, Jernej Grudnik in Cene Roban). Oba slapa sta tudi že večkrat ponovljena in imata potrjene ocene. Preplezan je bil tudi Levi Brezovski slap (5+, Andrej Grudnik, Anton Pavlič), ki pa zaradi tanke vstopne sveče še nima ponovitve. Vsi ti slapi so bili dobra podlaga za Rinko, pripomogla pa je tudi narava, kajti veter je pridno škropil vodo po skalah in tako ustvaril lepe prehode! Slap so občudovali številni obiskovalci Logarske doline in tako seje novicao zamrznitvi Rinke hitro razširila po Sloveniji. Pod slap so prihajali alpinisti iz Gorenjske in iz drugih delov Slovenije in opazovali možne prehode preko slapa. V torek, 3. februarja, smo se Andrej Grudnik-Drejc, Cene Roban, Jernej Grudnik - Nejc in Anton Pavlič- Čif (vsi iz Zgomjesavinjskega AK Planika) pripeljali pod slap Rinka. Po ogledu slapu izberemo opremo in žrebamo cuge-raztežaje. Prvega prepleza Cene po stožcu ob nenehnem škropljenju vode z vrha slapa. Ocenimo ga s 4, štant-varovališče pa je dobro (polica, skalni in ledni klini) in umaknjeno iz glavnega curka vode (nevarnost le ob podrtju sveče!). Drugi cug je zahtevna prečka v desno in poteka po krhkih gobicah in svečkah, možnosti dobrega varovanja pa ni - noben ledni vijak ni šel cel v led in edini skalni klin je tako slab, da verjetno ne drži človeške teže. Preplezal ga je mojster lednega plezanja Drejc, ocena pa je 7-/6. Drejc napravi štant na lednih vijakih. Tretji cug dobim jaz - Nejc. Najprej je prečka v levo (po mnenju Čifa je ta prečka najtežji del slapu, ocena 7-/6+), nato pa po sveči navrh slapa. V prečki se varujem predvsem na prusikih, zavezanih okrog svečk, v skalo pa zabijem en dober klin. Pri vstopu v izstopno svečo me čaka presenečenje. Namesto pričakovane police in razčlemb za kline in zatiče, kjer bi si lahko uredil dobro varovanje v s kali, so tu le v navpičnico prilepljene gobice, skala pa je tako krušljiva, da ne morem zabiti niti enega klina. Po dolgem času najdem in očistim krušljivi luknjici, v katero dam jebico - zatič in frenda, ki ju povežem z lednim vijakom. Odločim se, da 10-metrsko svečo preplezam brez varovanja v sveči, ker le tako ima naveza možnost preživetja v primeru, da se sveča podre. Spodaj je led v sveči razmeroma debel, proti vrhu pa se močno stanjša. V ledeni steni Rinke (foto: Matevž Lenarčič) Na vrhu, ko se sveča že položi, je tako tanek, da se mi vdre pod nogo. S težavo lovim ravnotežje, en cepin je zataknjen za veliko gobo, drugi pa je v zraku, in ravno ko vidim primeren led, kamor bi lahko zanesljivo zabil cepin, ugotovim, da sem v zraku in da z velikim pospeškom, obrnjen na glavo, letim ob sveči v globino. Pred očmi se mi v hitrem posnetku zavrti film Logarske doline, potem pa zagledam tik ob obrazu skalno steno in iskre, ki letijo od cepina. Potem se počasi vse umiri - obvisel sem na vrvi, več kot 20 metrov nižje. Ker visim z glavo navzdol, se močno ustrašim za hrbtenico. Ko ugotovim, da sem nepoškodovan, se s težavo spravim v pokončen položaj. Najprej razmišljam o ponovnem poskusu. Čeprav me boli koleno in rebra, se ne morem odločiti, da bi odnehali, kajti bil sem že na vrhu sveče in videl, da se slap Rinka da preplezati. Šele, ko se dogovorimo, da pustimo vso opremo v slapu in se drugič vrnemo, se sprijaznim z mislijo, da se spustimo k vznožju. Voda, ki teče s slapa in zmrzuje na meni, me povsem ohladi in le s težavo splezam nenavezan po prvem raztežaju s stožca k prijateljem. Ob padcu so vsi trije pograbili vrv in tako brez težav zaustavili padec. Sila je izruvala frenda, jebica in ledni vijak pa sta vzdržala. Če bi popustila, bi se moj padec namesto v zraku končal na ledu, kajti za njima več kot 15 metrov nisem imel varovanja. Čez dva dni, 5. februarja, se Drejc, Čif in Cene vrnejo v slap, mene pa bolečine prisilijo, da ostanem doma. Drejc pleza tretji raztežaj in se odloči, da bo štantal ob sveči. Poskuša zavrtati svedrovec v skalo, vendar se mu odkruši cel skalni blok. Ker v skali ne more napraviti varovanja, zavrta v svečo ledna vijaka in vpne še jebico, ki je zadržala moj padec, nato pokliče Ceneta. Ko pride Cene do njega, spleza Drejc čez svečo (ocena 6+), mimo tolmuna in še čez en lažji skok do zadnjega štanta kakih 10 metrov pod brvjo, po kateri gre pot na Okrešelj. Ko pleza Cene svečo, se zasliši pok in okrog sveče se zariše črta. Čif pleza za njim zelo nežno, orodje samo zatika, ko pa je že blizu vrha sveče se zgodi, V višini glave se mu odlomi 25 metrov dolga sveča in več deset ton ledu zgrmi z oglušujočim truščem v globino. Drejc, ki je zaradi lažjega sporazumevanja že sestopil, zgrožen opazuje vso stvar. Čif je obvisel na cepinih v- glavnem curku ledene vode. Poskuša zagozditi noge nad glavo v ledno cev, vendar mu jih voda sproti odnaša. Ne preostane mu drugega kot da hopsne in izruje orodje, tako da obvisi na 8 milimetrski vrvi, nato pa po njej požimari čez previs do ledu in po njem popolnoma premočen in podhlajen pripleza do Ceneta. Zmrači se že ko, iščemo vrv v kupu zdrobljenega ledu in pospravljamo opremo v avto. V temi ne vidimo, da je v snegu ostalo orodje charlet moser- quasar, čelada in čevlji. Naslednji dan se Čif in Drejc vrneta, vendar ju je nekdo že prehitel. Čelado in čevlje je pustil, ukradel pa je orodje. Če prištejem še dve vrvi, ki jih je sesekl-j ala sveča nam je slap vzel dobrih 100 tisoč tolarjev. To je hudo prizadelo Čifa in Drejca, ker gresta čez en mesec v Himalajo na še neosvojeni vzhodni Jannu in se jima vsak tolar še kako pozna. Seveda pa je to le majhna cena, če pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bili v slapu štirje, ker bi bil četrti pripet na štant, ki je skupaj s svečo zgrmel v globino in se ustavil več kot 80 metrov nižje med tonami razbitega ledu. Slap RINKA Ocena: 7-/6+ Višina 120m Čas 5 - 8 ur plezali 3.2. in 5.2.1998: Cene Roban Andrej Grudnik Jernej Grudnik Anton Pavlič Slap Rinka je gotovo najkvalitetnejši ledni vzpon v letošnji zimi v Sloveniji in je najtežji od do sedaj preplezanih slapov na področju Zgornje Savinjske in Logarske doline, sledita pa mu Centralni Brezovski slap in slap Nirvana. Jernej Grudnik - Nejc Marjeta in Urška Knaus Na rally stezah Mamica in hčerka, Marjeta in Urška Knaus, sta skupaj zaključili še eno uspešno sezono. Kot prejšnja leta sta tudi lani dokazali, da sta rally voznici, ki vesta, kaj je obvladovanje avtomobila. Z vztrajnostjo in znanjem dokazujeta, da smo tudi ženske lahko dobre in spretne voznice. Marjeta se udeležuje rallyjev že celih pet sezon, njena hčerka pa že tri leta sedi zraven nje v avtu kot sovoznica. Kot v življenju se tudi med vožnjo dobro razumeta in tako dosegata same dobre rezultate. Pravo veselje je pogledati na polico, kamor odlagata pokale, ki so spomin na njune avtomobilske “pustolovščine”. Skupaj sta osvojili že kar 35 pokalov, od tega je 25 maminih, lOpajihjevlastihčerke. Marjeta in Urška se udeležujeta ženskih turističnih rallyjev, ki jih prirejajo štirikrat letno. V preteklem letu sta bili na ženskem turističnem rallyju dvakrat prvi in enkrat drugi. Na Rallyju treh dolin je Marjeta z dvema drugima mestoma, enim tretjim, dvema četrtima in še s parimi petimi, dosegla skupno četrto mesto v ženski konkurenci. Medtem, ko je na Turističnem rallyju udeležba bolj slaba, se Rallyja treh dolin udeležuje preko petdeset tekmovalcev. Temu že lahko rečemo prava konkurenca. Na teh tekmovanjih so prisotni moški in ženske. Preteklo sezono so se tekmovalci v vožnji pomerili v okviru Žalske noči, Celjskega sejma, na nočnem slalomu v Zagorju ob Savi... Čeprav je bilo slabo vreme, je stalo v Žalcu ob progi kakih 600 navijačev. Kljub velikim prizadevanjem do sedaj ta šport še ni na državni ravni. Upajmo pa, da jim bo to kmalu uspelo. Najbrž se tekmovalci, ki v ta hobi vlagajo veliko truda pa tudi kar nekaj denarja, lahko upravičeno počutijo malo zapostavljene. Mediji vsemu temu posvečajo komaj kaj pozornosti, saj to pri nas še ne spada med “prave” športe. Ob tej priložnosti se rally voznici zahvaljujeta svojim sponzorjem, saj bi brez njihove pomoči ne mogli sodelovati na tekmovalnih vožnjah. Sodelovanje na dvajsetih rallyjih v letu 1997 so jima pomagali uresničiti: Občina Mozirje, Mesarstvo Sušeč, MGA Nazarje in Ro-totehnika Firšt. Urški in Marjeti želimo srečno vožnjo v prihajajoči sezoni. Slavica Slapnik Marjeta in Urška Knaus z osvojenimi pokali doma (foto: Slavica Slapnik) Smučarski klub Luče Odlični rezultati mladih tekmovalcev Smučarski klub Luče dosega z zadnjimi uvrstitvami mladih smučarjev in smučark pravi razcvet. To še posebej velja za zmago Mateje Robnik na regijski tekmi v superveleslalomu na Kopah in pomeni nekakšno krono letošnje sezone. Seveda je Rob-nikova dosegala zelo dobre rezultate že na prejšnjih tekmah, nov uspeh pa je dosegla z 12. mestom na državnem prvenstvu. Mladi lučki smučarji po uspešnem nastopu na regijski tekmi Pri dečkih je letos “eksplodiral” Rok Kumer, ki krepko meša štrene tudi leto starejšim tekmovalcem v vzhodni regiji, med svojimi letniki pa se uvršča v sam vrh. Z odličnimi rezultati si je priboril pravico nastopa na državnem prvenstvu, kjer je osvojil 36. mesto. Uidi Viktor Matijovc in Jaka Breznik že posegata po točkah, ki pripadajo le najboljšim. Za naštetimi že sledi “paket” mlajših smučarjev, ki kažejo veliko nadarjenost in osvajajo vidna mesta v pokalu Ski open. To so Jure Lekič, Lovro Matijovc, Matija Selišnik, Matej Podlesnik injošt Funtek. V mladinski konkurenci z dobrimi rezultati zastopajo SK Luče Boštjan Pahovnik pri fantih, pri dekletih pa Lara Funtek, Ana Tevč in Teja Kaker. Uspehi naštetih tekmovalcev in tekmovalk so prav gotovo plod trdega in sistematičnega dela, velike zasluge pa gredo tudi odličnim trenerjem Sašu Lekiču, Tomažu Robniku, Bojanu Naraločniku in Robiju Supinu. Ob odličnih rezultatih in uspehih se Smučarski kLub Luče žal srečuje z velikimi finančnimi težavami. Glavno breme leži na plečih staršev, nekaj pa prispeva tudi Občina Luče. Zato naprošamo vse, ki jih ta šport zanima in privlači, da nam, če je to v njihovi moči, priskočijo na pomoč s finančnimi ali drugimi sredstvi. Bernarda Matijovc AKCIJSKO ZNIŽANJE Na trgu 36, Mozirje ZIMSKE KONFEKCIJE 30 - 40% LL NOVI MODELI HLAČ CASUCCI RAZLIČNIH BARV IN MATERIALOV UGODNE CENE! Hvala za kulturno doživetje Zavod za kulturo v Mozirju je v počastitev našega kulturnega praznika povabil med nas Slovenski oktet. Nova zasedba častno sledi po vsem svetu znanemu predniku. Spored je bil vsebinsko vsajen v srce in dušo poslušalcev, to so izražali z dolgotrajnim ploskanjem, najraje bi imeli, da bi koncert še kar trajal... Skratka, bil je lep kulturni popoldan, slovenski, prijazen in sproščen. Uvodne, lepe in plemenite misli gospe Zdravke Hriberšek-Ladinek so požlahtnile slovesnost, za katero smo poslušalci prirediteljem zelo hvaležni. Gotovo smem trditi, da si podobnih prireditev še želimo, tembolj zato, ker smo odmaknjeni bogati kulturni ponudbi večjih centrov. Aleksander Videčnik Aškerčeva 71, Mozirje Odprto pismo županu in poslancu DZ, g. Jaku Presečniku Po dolgih obljubah ministra za okolje in prostor RS vam je uspelo povabiti v našo občino ministra dr. Gantarja, ker so to zahtevali občani KS Rečica, da si ogleda reko Savinjo nizvodno grušoveljskega jezu vse do sotočja reke Savinje z Dreto. Žal moramo ugotoviti, da k sodelovanju pri razpravi o reševanju vodotoka reke Savinje ni bil pov-abljen tudi predstavnik Ribiške družine Mozirje, dasiravno je njen predstavnik obiskal tajnika občine Mozirje g. Kramerja s prošnjo, da se povabi k temu ogledu tudi njen predstavnik kot eden najboljših poznavalcev tistega dela reke Savinje, s katerim gospodari Ribiška družina Mozirje. Takšen odnos, menimo, ni umesten, toliko bolj, ker je sedež ribiške družine v Mozirju in tudi pretežni del reke Savinje v njenem upravljanju. Kot smo seznanjeni, je bil obisk verjetno bolj namenjen obnovi Graščinskega jezuvSp. Rečici, kar je pohvale vredno. Toliko bolj, če bo resnično prišlo do realizacije, kar je bilo določeno že leta 1997, pani bilo realizirano. Dvomimo pa, daje bil ta ogled terena namenjen celotnemu toku reke Savinje nizvodno Kolenčevega jezu v Grušovljah vse do izliva Drete v Savinjo. Če želi nekdo temeljito pregledati stanje korita reke Savinje, si mora vzeti čas in obhoditi ves ta teren, o čemer so željo že večkrat izrazili občani KS Rečica, sploh tisti, ki živijo ob reki Savinji, in so bili zadnja desetletja še kako prizadeti zaradi odplavljanjaplodne zemlje in gozdnih površin, še posebej pa je bilo prizadeto ribištvo, o čemer vas želimo, gospod župan in poslanec DZ, s tem pismom seznaniti. Najbolj akutna zadeva je eksploatacija vodnega materialaiz reke Savinje (mivka, gramoz, kamenje), ki ga odvažajo znane in neznane osebe, pri čemer niso izvzete niti državne ustanove, podjetja in podobno. Odvoz tega vodnega materiala se izvaja brez sistemskega pristopa in če gremo po toku Savinje nizvodno, bomo opazili številne kotanje, ki nastajajo prav zaradi nenačrtnega koriščenja. S tem nastaja tudi velika ribja škoda, posebno ob večjih vodah, ko le-ta zalije te kotanje, vanje se poskrijejo ribe, ob padanju gladine vode pa se te kotanje izsušijo in pride do pogina rib. Taldh kotanj je na desetine vzdolž celotnega toka Savinje vse do Nazarij. Nekoč je bila reka Savinja v enovitem koritu. Po podatkih, ki jih imamo, je to trajalo vse do leta i960, nakar se je pričela eksploatacija vodnega materiala za potrebe gradnje stanovanjskih hiš, blokov in za širitev cestnega omrežja lokalnega značaja. Ker ni bilo pravega nadzora nad tem dejanjem, smo danes tam, kot prej omenjeno. Korito Savinje se je iz prejšnje širine 30 do 50 metrov razširilo napreko 100 in več metrov, prišlo je do erozije plodne zemlje na škodo obrežnih lastnikov. Zato so se tudi pristojni občani pritožili in zahtevali ustrezno komisijo, da se te nepravilnosti ne odpravijo, temveč vzpostavi prvotno stanje in Savinja ponovno spravi v enovito korito, v vsesplošno korist in še posebej za lepši turistični izgled te prelepe Savinjske doline. Dalje vas moramo ob tej priliki seznaniti, ker si po vsej verjetnosti tega niste mogli ogledati skupaj z gospodom ministrom, daje nizvodno mosta preko Savinje v Grušovljah veliko odlagališče smeti in drugih odpadkov, dasiravno ob Savinji ni mesta za odpadke (kakršnekoli), saj imamo za to določeno odlagališče za celotno območje naše doline v Homu. Ob vsem tem, kar smo napisali, vas vljudno prosimo, da kot župan in kot poslanec DZ (posebej še kot predsednik ustrezne komisije pri DZ) pokrenete vse, da se imenuje posebna komisija, ki naj si teren reke Savinje ogleda na celotnem toku nizvodno grušoveljskega jezu vse do Mozirja in sprejme ustrezne sklepe in izhodišča, da se temu napravi enkrat red in stanje, kot je bilo nekoč. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da tudi podjetje za urejanje voda NIVO Celje nima več ustrezne službe za rečno nadzorstvo, ki je v preteklosti odigrala kar precejšnjo vlogo, čeprav ne preveč učinkovito. Tu želimo opozoriti na odvzem vodnega materiala iz reke Savinje, za kar so morali v preteklosti koristniki plačati določen znesek za odvzeto m3 tega materiala, danes pa se črpabrez naplačila, kar je velikaško-da, ker bi s tem denarjem lahko mnogo postorili za obnovo korita Savinje. V letu 1997 smo lahko opazovali številne tovornjake, ki so vozili gramoz za potrebe gradnje avtoceste Arja vas-Vransko prav iz območja Savinje (iz varpoljske, šent-janške in spodnjerečiške gmajne). Tega je bilo odvoženega na tisoče kubikov. Pa se vprašamo, kdo je zaračunal ta gramoz in pokasiral denar? (Dosti je šlo v privatne žepe in tako so služili tisti, ki so tamateri- al pripravljali, pa tudi prevozniki, ki pa so bili pogosto oba v eni osebi.) Kam je izginil ta dohodek, se sprašuje tudi širša publika in kje so še ustrezni davki na tako pridobljene dohodke? To smo želeli napisati in vas, gospod Presečnik, ko t župana in poslanca naše doline seznaniti v prepričanju, da boste ob drugih prilikah, ko gre za okolje reke Savinje in nje pritokov, poklicali tudi predstavnika Ribiške družine Mozirje, ki je s to perečo problematiko najbolj seznanjena. O teh zadevah smo mi pred leti seznanjali vse ustrezne institucije, žal brez uspeha. Menimo, daje sedaj čas, da se k temu problemu temeljito pristopi in se prične sistemsko urejati v dobro doline kotturistično privlačne, v dobro prizadetih občanov in končno tudi, da po ribiški strani pridemo do ustrezne zaščite ribjega življa na tem območju. V pričakovanju ustreznega postopanja vas pozdravljamo! Za Ribiško družino Mozirje Franc Pogelšek Poslovni odnos - pa tak!? (Kakor utrujeni material) Ta vsebina, naj povem, ima svoj smisel in pomen. Zgolj in predvsem, da neljube storjene napake, spodrsljaje, nerodnosti - odpravlja. Da se v bodoče drugim kaj takega in podobnegane bi zgodilo. Ali vsaj redkeje in v čim manjši meri. Torej, namen je povsem pozitiven. Preventiven. Zav bodoče. Če pravimo, dase na napakah učimo. Žal je tako. Vsebino, ki jo opisujem, sva osebno doživljalaz ženo. Bilo je v lanskem letu. Namreč, med vzdrževanjem in čiščenjem zastekljenih delov na oknih in vratih, na najini družinski montažni stanovanjski hiši - “Jelovica” iz Škofje Loke, ki jo imava in v njej živiva, v Mozirju. Kovinski nosilni spojni deli so se tedaj začeli lomiti -drobiti... In ta dvojna (duplirana) okna in vrata s steklenimi površinami (so nama, preprosto povedano, padali s svojih nosilnih ležajev in ostali v najinih rokah). To je bilo na začetku polletja. Zaradi opisanih poškodb, napak, hib,.. sva osebno obiskala predstavništvo firme “Jelovica” iz Škofje Loke, sedež na Ljubljanski v Celju. Tam službujoča gospa, bila je prijazna, je od naju sprejela tiste poškodovane -zdrobljene kovinske dele (kot vzorec), kakšne rezervne dele potrebujeva za okna in vrata najine hiše, katero je njihova firma izdelala. Predstavnica je povedala, da v Celju takšnih delov nimajo, bo pa to izposlovala s sedeža firme iz Škofje Loke, v roku tedna dni. Pustila sva ji tudi številko najinega telefona (za vsak primer). Potem pa iz vsega tega ni bilo nič. Popolnoma nič. Preprosto povedano - eno samo mučenje. Zavlačevanje. Prelaganje. Opravičevanje. Vlečenje za nos. Ker sva očitno čutila, da zadeve niso vzeli dovolj resno, saj so minili že meseci dni, sva rešitev urgirala. Nekajkrat telefonično. Panični bilo. Ne izdobave, niti odgovora. Potem so sledili različni razlogi za zastoj (odsotnost osebe, bolniški stalež, selitev predstavništva na drugo lokacijo, pa zopet odsotnost itd.), ko sva v ponavljanjih vztrajno urgirala rešitev. Jesen je že šla h koncu. Bližala se je že zima. Stvar pa se ni premaknila z “mrtve točke”. Občutek sva dobila, da sva jim nadležna. Tedaj sem že skoraj “zarobantil”. Zadevo bo treba urediti in končati. Samo z “besedičenjem” - opravičevanjem, prelaganjem, moramo zaključiti. Zima je tik pred durmi. Jasno je, da tedaj hišo z odprtimi vrati in okni, v kateri živiš, ni dobro imeti. In komaj sva jih - na predstavništvu “Jelovice” Škofja Loka, v Celju, “zganila”. Da so naposled našli tiste (založene, zgubljene) najine polomljene kovinske dele, katere sva pustila za vzorec tam. In jih, na najino ponovno pozivanje (telefonično) odposlala v njihovo firmo “Jelovica” v Škofjo Loko. Potem pasvavzpostavljalastike telefonsko nekajkrattja - v Škofjo Loko (z odpremo, skladiščem, servisno služb...) jasno - v “Jelovici”. Ker tudi tam nisva prišla do konca v praktičnem delu. Edino upanje, ki je”ugodno” delovalo, so bile besede gospoda iz servisne službe, ko je dejal: “Nekako bomo že morali stvar urediti” in nadaljeval, “nimamo pa več takih rezervnih delov, kakršne vi potrebujete”. Zima pred vrati je zahtevala ukrepanje: konkretno, praktično, zdaj in to takoj. V domačem kraju, v Mozirju, sva poiskala obrtnika, ki se je na to spoznal. Takoj je prišel. Si stvari ogledal. Potrebno okovje nabavil. In v dobri uri “konkretnega” dela v hiši... Je hibe, napake, okvare odpravil. Brez “kompliciranja” in “polemik”. Praktično in lepo. Ob Novem letu pa sva dobila po pošti nazaj iz “Jelovice” Škofje Loke tisto (polomljeno, zdrobljeno) vzorčno okovje od oken in vrat, katerega sva v začetku polletja dala na njihovo predstavništvo v Celju. In zanimivo. Pismo je bilo “nemo”. Brez spremnega dopisa. Nobenega sporočila ne. Niti opravičila ni bilo. Kaj šele, da bi bil pozdrav ali voščilo - ob Novem letu. Pa sva z ženo pred leti bila “zajetna” poslovna partnerja, vsaj z najine strani, za njihov posel. Saj sva kupila njihovo novo montažno stanovanjsko hišo. Kar je bil v bistvu za naju življenjski “zalogaj” - naložba. Ko sem o vsem tem razmišljal, sem si dejal, da bo kar prav, da bo ta sestavek nosil naslov: Poslovni odnos - pa tak!? (kakor utrujeni material). Ko gre za večji poslovni odnos, si zanimiv, prepoznaven. Ko gre za malega, si neprepoznaven, zanemarljiv, ničev. Smisel, namen, hotenje, želja, cilj... vsebine tega pisma je zgolj in edino to, da se drugim ne bi tako zgodilo. Saj je to - neprijetno. Odvratno. Zoprno. Da ne rečem nečedno, grdo... Vsem lep pozdrav. Z najboljšimi željami. Thdi “v Jelovici” v Škofji Loki in njihovim predstavnikom v Celju. Vlado Parežnik Levtikova 9, Mozirje IZPULJENI LESENI SNEŽNI KOLI IN OBRNJENI PROMETNI ZNAKI L februarja ob 9.15 uri je patrulja PP Mozirje ob rednem delu na terenu ugotovila, da so objestneži preko noči na lokalni cesti Gornji Grad-Volog izpulili vse lesene snežne kole in obrnili prometne znake. Policija za neznanci še poizveduje. NEZNAN MOŠKI PROSJAČIL DENAR 4. februarja ob 13-10 uri je dežurnega PP Mozirje po telefonu občan obvestil, da se po Ljubiji klati neznan mlajši moški, ki prosjači denar. Na kraj so odšli policisti in so ugotovili, da je denar prosjačil Dušan M., ki se že dlje časa klati po dolini. Ker se je Dušan nespodobno vedel do policistov, jih žalil in ker je brez stalnega prebivališča in sredstev za preživljanje, je bil predlagan sodnici za prekrške, ki je zanj odredila 25-dnevno zaporno kazen. TATVINA AVTORADIJA12 NEZAKLENJENEGA VOZILA 5. februarja ob 13.19 uri je prišel na PP Mozirje Božo G., ki je povedal, da mu je neznani storilec 4. februarja med 14. in 22. uro iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki ga je imel parkiranega na parkirnem prostoru v Mozirju, izvršil tatvino avtoradija. KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU V ZASEBNEM PROSTORU Petega februarja ob 22.12 uri je bil dežurni PP Mozirje po telefonu obveščen, da je prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem stanovanju stanovanjskega bloka v Mozirju, Praprotnikova ulica 11. Policisti so ugotovili, dasta javni red in mir kršila Anton G. in Dragica P., ki bosta predlagana sodniku za prekrške. TATVINA REGISTRSKIH TABLIC NA PARKIRNEM PROSTORU 5. februarja ob 22.42 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, daje bila na parkirnem prostoru pred Hotelom Štorman v Lačji vasi storjena tatvina registrskih tablic LJ E5-57I z osebnega avtomobila znamke BMW. OBVESTILO V ZVEZI S STORJENIMI VLOMI V NAZARJAH V 3. številki Savinjskih novic smo poročali o vlomih v okrepčevalnico in trgovino Bohač v Nazarjah in vlomu v osnovno šolo Nazarje. Za navedena kazniva dejanja so policisti PP Mozirje ovadili Simona Š. iz Nazarij. VLOM V TRAKTOR IN TATVINA NAVEZOVALNIH VERIG ZA VLEKO LESA 5. februarja ob 11.15 uri je bilaPP Mozirje po telefonu obveščena, da je neznani storilec vlomil v specialni traktor LPKT, ki je last GG Nazarje, parkiran pa je bil v kraju Planica-Podvolovljek. Neznani storilec je izvršil tatvino s 4. na 5. februar na ta način, da je iz traktorske kabine odnesel navezovalne verige za spravilo oziroma vleko lesa. TATVINA VILIČARJA 6. februarja je na PP Mozirje prišel Zvonko T, ki je prijavil tatvino viličarja znamke Indos iz mizarske delavnice na Ljubnem ob Savinji, ki je bila storjena 4. februarja okoli 19- ure. Zvonko T. si je viličar sposodil od Seada Š.. Iz mizarske delavnice mu je viličarja brez vednosti odpeljal Božidar K. iz Planine. Policisti so mu ga zasegli in ga vrnili lastniku. DOMAJE PRETEPAL ŽENO Policijska postaja Mozirje je bila s strani sorodnikov Janeza Š. iz Šmihela nad Mozirjem obveščena, da je imenovani v mesecu januarju doma v stanovanjski hiši pretepal svojo ženo Štefanijo Š.. 5. februarja okoli 18. ure je Janez Š. ponovno, ko sorodnikov ni bilo doma, vpil in zmerjal ženo in za njo metal posodo z vročo hrano, vendar mu je Štefanija uspela pobegniti, da je ni poškodoval. Janez Š. se bo moral za svoja početja zagovarjati pri sodniku za prekrške. VLOM V SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V LUČAH PP Mozirje je bila obveščena, da je bilo preko noči s 6. na 7. februar vlomljeno v samopostrežno trgovino v Lučah. Policisti PP Mozirje za storilcem še poizvedujejo. PRETEP V GOSTILNI PLANINKA NA LJUBNEM Sedmega februarja je po telefonu klical Dragan K. iz Ljubnega ob Savinji, ki je povedal, da so ga v gostilni Planinka na Ljubnem ob Savinji pretepli neznanci in ga poškodovali. Dragan K. je odšel k dežurnemu zdravniku, da ga je pregledal. Zoper vročekrvneže bodo policisti podali predlog sodniku za prekrške. POSEKAL LES V DVEH GOZDOVIH 10. februarja sta prišla na policijsko postajo Mozirje Danijel G. iz Mozirja in Ivan Ž. iz Dobrovelj, ki sta povedala, da jima je v mesecu oktobru 1997 v gozdu Jože A. iz Mozirja posekal les in ga odpeljal. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri zahvalah in malih oglasih. Že nekaj dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v mislih naših večno še živiš. ZAHVALA nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Franc REMIC iz Lok pri Mozirju Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, irazili sožalje, prinesli cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebna hvala dr. Butu in gospe Sonji, gospodu župniku, pevcem, g. Romanu in gasilcem. Žalujoča žena Minka, hčerka Marjana, sina Milan, Matija in snaha Marjana z družinami, brat Žan in sestri Anika in Lojzka z družinami Oj, kje ste mama zlata, kako se toži mipo vas! Oj, ko bi se odprta vrata in se prikazal vaš obraz! ZAHVALA ob boleči izgubi dobre mame, stare mame in prababice Matilde ZAVOLOVŠEK p.d. Županove mame iz Tiroseka 33 pri Gornjem Gradu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ubrano petje. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi V 78. letu starosti V SPOMIN Ivanu KRANJCU Že sedem let te zemlja krije, a v srcih naših še živiš. Kaj mar ti je pomladnega brstenja, kaj mar ti ptičjega žgolenja? Saj v grobu mirno je - in brez trpljenja. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta Ivana ČEPLAKA Franclnovega očeta iz Florjana pri Gornjem Gradu 1905-1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala dr. Ireni Blažič in zdravstvenemu osebju, sodelavcem Smreke, duhovniku Jožetu Vratanarju za opravljen obred, govorniku Francu Preku za poslovilne besede in pevcem za zapeto pesem.. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožefa ČEPLAKA st. iz Florjana pri Gornjem Gradu (14.4.1904 - 2.2.1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, sv. 'maše ter izraze sožalja. Hvala osebju bolnišnice Topolšica za nego in skrb. Posebej se zahvaljujemo g. kanoniku Zdolšku in vsem ostalim duhovnikom ter pevcem iz Velenja in Gornjega Grada. Hvala zastavonoši in govorniku ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi žalujoči Kje so tisti lepo časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni ostala je praznina, ki zelo boli. Minilo je štiri mesece, odkar te več ni V SPOMIN Jože COLNARIČ Prazno je dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta še vedno pri nas. Žalujoči: mama in žena z otroki, brata Tona in Franc Niti solza, niti roža obudila te ne bo! A spomin na tebe ostal za vedno z nami bo. V SPOMIN Mariji JAKOPIN iz Lepe njive (Ržiše) 2 5 • marca mineva 2 leti, odkar nas je zapustila draga žena. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, šopkom rož in prižgano svečko postojite ob njenem preranem grobu. Hvala vam! Žalujoči mož in vsi ostali Domov bom šel in sredi zelen ili gozdo v bom legel in strmel v nebo. Hkrati svoboden, bom ljubil svobodno zemljo. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija Stanka KOLENCA 1926 -1998 iz Šmartnega ob Dreti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in mnogoštevilnim krajanom, ki ste v trenutku žalnega slovesa bili z nami, darovali cvetje in sveče ter se poklonili spominu na njega, ki odhaja. Enako prisrčna hvala g. dr. Francu Sirku za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč z obiski na domu pokojnika, enako se iskreno zahvaljujemo župnijskemu upravitelju g. p. Evgenu Ketišu za slavnostni pogreb in obred, Jožetu Zidarnu za izčrpen oris pokojnikove življenjske poti in praporščakom. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami! Vsi njegovi In videla sem, kjer so življenja poti in da je kratka pot in da vse mine in kratka je slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi. ZAHVALA V 89. letu starosti se je iztekla življenjska pot naši ženi, mami in stari mami Mariji ŠPORIN iz Sp. Kraš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za sožalja, cvetje, sveče ter darovane svete maše. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in govornici. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, krajin čas. Mila Kačič ZAHVALA ob izgubi našega dragega Franca KLADNIKA iz Solčave Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Gračnerju, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste gaspremljali nazadnji poti. Vsi njegovi Ob bolečini slovesa od vaših dragih vas skušamo razbremeniti in vam pomagati, zato se obrnite na nas. Spoštovanje, dostojnost, solidne cene in kvaliteta naših storitev so jamstvo za to, da se ob tem žalostnem, a za vsakogar neizbežnem trenutku, spomnite na nas. Namesto vas uredimo VSE, vi pa se lahko v miru posvetite žalovanju. Vedno smo vam na razpolago! MORANA, 720-003,720-662, VETERINARSKO DEŽURSTVO 16.02. do 22.02. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, 23.02. do 01.03. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, 02.03. do 08.03. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. •••••••••••••••••••••••••••••a« DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 16.02. - 22.02 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910, 23.02. - 01.03. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263 02.03. - 08.03. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242-Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••a SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. LEPOSLOVJE: Estes: Vrtnar duše * Kurja juhica za žensko dušo * Chang: Divji labodi * Tan: Žena kuhinjskega boga ‘Jaklič: Nevesta s korinja * Hočevar: Solen z brega * Chrichton: Kritična točka * Karlin: Popotne skice * Miličinski: Preprosta ljubezen * 2. MLADINSKA LITERATURA: Novljan: Povabljen v knjižnico * Ende: O začarani skledi in žlici * Dahi: Poba * Štampe-Žmavc: Bajka o svetlobi * 3. STROKOVNA LITERATURA: Ferfila: Antarktika * Ferfila: Svobodni svet * Splichal:Javno mnenje * Benedik: Vse o dojenju * Welwood: Ljubezen in prebujenje * Zupančič-Slavec: Z očmi zdravnice * Medved: Vinski brevir 4. VIDEOKASETE: Svetnik - The Saint * Poljub za lahko noč - A kiss Goodnight * Temno srce - Jude * Peti element - The Fifth Element * Na vrat na nos - Fools Rush In * Zelo osebno - Up close & Personal * Ko moški ljubi žensko - When a Man Loves a Woman * Podzemlje - Underground * Romeo in Julija - Romeo & Juliet ••••••••••••••••••••••••••••••a Novi filmi v videoteki Tragal Lucky break - Sreča v nesreči, The young poisoner’s handbook -Dnevnik mladega zastrupljevalca, Hits! - Plen, Osmi dan, For the home holidays - Domov na počitnice, Double team - Sanjsko moštvo, The Blob - Ubijalski mehur, Ruby Jean in Joe, The Chamber - Celica smrti. The White dove - Beli golob. Agrarna skupnost PETELINJEK Gornji Grad išče izvajalce za sečnjo in spravilo lesa ter gojitvena dela v svojih gozdovih za leto 1998. Načrtovana gojitvena dela: sajenje cca 850 sadik iglavcev in listavcev, količenje, zaščita s premazi, žetev in nega mladic. Načrtovana sanitarna sečnja: cca 500 m3 iglavcev in listavcev. Zainteresirane izvajalce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Maks Mermal, Spodnji trg 20, 3342 Gornji Grad; tel. 063 843-079. KINO MOZIRJE 21./22.2.1998 TRGOVCI - komedija Režija: Kevin Smith Vloge: Brian O Halloran, Jeff Anderson, Marilyn Ghigliotti 28.2. in 1.3.1998 KRIK-srhljivka Režija: Wes Craven Vloge: Drew Barrymore, Courtney Cox Skupina najstnikov v nekem kalifornijskem mestu uživa ob grozljivkah. Nenadoma pa se ta grozljivi svet umorov prelevi v svet resničnosti in mladi ostanejo prepuščeni sami sebi. Vse to spremlja novinarka. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 21./22.2.1998 IGRA - triler - Režija: David Fincher Vloge: Michael Douglas, Sean Penn Poslovno uspešen bankir dobi od svojega brata v dar igro, ki jo lahko igra po telefonu na kateremkoli računalniku, ob vsakem času. Toda to ni igraza vsakogar. To je igra za človeka, ki je pripravljen zaradi nje izgubiti vse: družino, premoženje, celo lastno življenje. Vendar tega še ne ve... 28.2. in 1.3.1998 OČKOV DAN - komedija Režija: Ivan Reitman Vloge: Robin Williams, Billy Cristal, Nastassja Kinski Ko se šestnajstletnik, po hudem prepiru z očetom, usede s svojo prijateljico na motor ter besno zapusti starše, njegovo mamo resno zaskrbi. Obvesti policijo, dva bivša prijatelja in prične se iskanje... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO 21./22.2.1998 SAM DOMA 3. del - komedija Režija: Raja Gosnell Vloge: Alex D. Linz Tolpa mednarodnih kriminalcev ukrade z ameriškega obrambnega ministrstva dragocen čip. Na letališču ga izgubijo. V roke ga dobi osemletni Alex. In tako bodo kriminalci spoznali moč malega Alexa, ki je doma ostal sam... 28.2. in 1.3.1998 GEORGE IZ DŽUNGLE - komedija Režija: Sam Weisman Vloge: Brendan Fraser George je odraščal v džungli, kjer so vzgajali opice. Njegovega najboljšega prijatelja Opičjaka ulovijo divji lovci. Georgu pri reševanju pomagata tukan Tuki-Tuki in slon Shep. Do prvega zapleta pride, ko se v džungli znajde prelepa Ursula in George se zaljubi vanjo. PREDSTAVE SO OB SOBOI AH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIFUE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! OBČINA GORNJI GRAD Občinska volilna komisja RAZGLAS Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) v zvezi s 60., 61. in 64. členom zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS št. 44/92,60/95 in 67/97 - odločba US) Občinska volilna komisija objavlja seznam kandidatov, o katerih se glasuje na nadomestnih volitvah, ki bodo dne 1.3.1998 ZA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI GRAD V VOLILNI ENOTI ŠT. 1 - GORNJI GRAD 1. Ivan KOLENC, roj. 10.04.1950 naslov: Spodnji Trg 23, Gornji Grad poklic: kmet dela: na kmetiji predlagatelj: Bernarda Ogradi in skupina krajanov 2. Anton REPENŠEK, roj. 28.10.1931 naslov: Novo naselje 11, Gornji Grad poklic: voznik dela: upokojenec predlagatelj: Ema Štiftar in skupina krajanov Voli se 1 (en) član Občinskega sveta. PREDSEDNICA volilne komisije Danica VEZOČNIK Turistično društvo Nazarje prireja za vas OTROŠKO MAŠKARADO v nedeljo, 22.2.1998 ob 14.30 uri v prostorih GLIN GOSTINSTVO. Zabavali vas bodo: Trio MIX, gostja IRENA VRČKOVNIK, učenci glasbene delavnice iz Nazarij in Celja. Pridite, čaka vas bogat srečolov! T n OVEN od 21.3. do 20.4. Ker bodo vaše želje po aktiviranju duhovnega sveta preveč ekstremne in enostranske, vos lahko vodijo v določene psihologe in duhovne težave. Zavzetost na tem področju naj zalo ne bo pretirano, ter vom lobte ustvari težke in mučne trenutke. Poskušajte najti zlalo sredino, svojo izredno duhovno energijo po usmerite v nesebično pomoč ljudem, ki tipi jo. Izogibajte se torej vsem pretiranim duhovnim aktivnostim v okviru družbe, ter vos lahko radi jo le v težave, saj vas ljudje ne bi razumeli. Izkoristite lepe dneve in pojdite v naravo ali si poiščite somišljenike in razpravljajte o tem med štirimi očmi. Če se bodo pojavile težave z glavo, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, s pozitivnim razmišljanjem pa se boste ognili depresivnosti. BIK od 21.4. do 20.5. Obvladajte svoja hotenja in ne počnite nobenih radikalnih sprememb, še posebno ne na področje službe. Ne rinite z glavo skozi zid. Vztrajanje in pretiravanje v vaših hotenjih ali stališčih vas lahko sodi v nasilje nad drugimi ali celo nad samim sobo in s tem povezane frustracije. Bodite kar se da potrpežljivi in obzirni do želja drugih, ne vsiljujte svojih principov in obvladujte svoja hotenja. Višek energije usmerite v športne aktivnosti, o tudi tukaj ne pretiravajte. Proti koncu lego obdobja bodo težave minile, vi po boste prevzeli povsem nove odgovornosti, ki bodo v skladu z vašimi potrebami. Prisluhnite mlademu človeku, dostikrat imajo tudi oni prav; čeprav se vam bo nasvet zdel apokaliptičen, se bo kmalu izkazalo, do temu ni toko. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. V tem obdobju boste lahko večkrat precej depresivni. Napetost in frustracije se bodo Iahte pojavile zaradi močnega zavedanja zunanjih ovir in omejitev ter želja po spremembi tega stanja. Močno si boste želeli odstraniti breme, ki go nosite no svojih ramenih, in ustvariti nov princip odgovornosti. Ket boste želeli radikalno spremeniti vse sraje obveznosti oli dolžnosti, se lahko pojovi višja sila in s tem močan občutek oviranosti. Spremembe teh vrednot vos bi zaradi težkega spreminjanja močno ukoreninjenih navad ali odgovornosti lahko pripeljale v frustracijo. Zaradi pretirane potrebe po odstranitvi vseh ovir in bremen, ki vos omejujejo, lobko nastopijo velite težave na zdravstvenem področju, tet so bolezni živcev. Zato se obvarujte tovrstnih nagnjenj, še posebno 26.2., te bo Luno v ribah. RAK od 22.6. do 22.7. ......... V tem obdob|u bodo mozm novi, globoki in čustveno intenzivni dogodki no področju ljubezni, odnosov ali financ. Možne bodo tudi ljubezenske veze, ki bodo lahko izgledale nekako usodne in zalo izredno strastne ter čustvene. Verjetna bo tudi nora zaljubljenost, ki jo bo obenem spremljala neobičajna slo in privlačnost, kar vas lahko vodi v silovite zveze, ki se jim skoraj ne boste mogli upreti. Prav tako boste v tem obdobju neustavljivo privlačni in zapeljivi za nasprotni spol. To vpliv bo prinošol tudi globoko razumevanje odnosov z drugimi, kot tudi estetskih vrednot tet finančnih zadev. Zaradi tega bodo možni izredni finančni uspehi in ustvarjalni dosežki, ter ekstremni rezultati z velikim zadovoljstvom. LEV od 23.7. do 23.8. V tem obdobju boste lahko opazili določeno mentalno napetost. Vaša razmišljanja bodo ekstremno globoka in prodoma, toda večkrat destiuktivno, ter vas bo lahko vodilo v prenapetost. To se bo iztažolo tudi v vaših prepričljivih toda preveč ostrih pogovorih oli izražanjih misli. V svojih trditvah oli dokazovanjih boste lahko zelo neomajni, nepopustljivi in včasih kruti. Zaradi sposobnosti opožanjo in odkrivanja šibkih točk drugih ljudi boste z besedami lahko človeka tudi globoko prizadeli. Možni bodo torej kontakti z ljudmi, ki bodo prav toko neomajni v strojih trditvah in vas bodo pripeljali v težke in ostre razprave. Zato ne precenjujte svojih sposobnosti v tem obdobju, ker vas lahko kaznujejo težke izkušnje v komunikaciji. DEVICA od 24.8. do 23.9. V tem obdobju boste lahko prišli do povsem novih in bistroumnih spoznanj, globina vašega razmišljanja vas bo pripeljala do preobrazbe vošib idej. Razumevanje bo zato pri vos izredno temeljito in analitično, kakor tudi globino koncentracije in zbranost v pogovorih. Zarodi miselne aktivnosti in ostrine boste v tem obdobju prišli do novih spoznanj in mišljenj. Možni bodo ludi kontakti in pogovori z zelo prepričljivimi ljudmi s prodornim umom. Vašo globoko spoznanja se bodo s tem še poglobilo. Vpliv lohte torej izkoristite torn, kjer je potrebna ekstremna mentalna globina za reševanje določenih problemov ali besedno prepričljivost. Energije boste imeli dovolj in izkoristili jo boste v neravnem okolju, kariram bo prineslo veliko veselja. Si rrj) TEHTNICA od 24.9. do 23.10. AN V tem obdobju se lahko srečatez določenimi spremembami, zaprekami ali miromi na področju službe, kariere ali družinskega življenja. Glede službe se ram bodo pojavili dološni dvomi ter strah pred spremembami. Možne bodo torej določene spremembe, ki jih boste občutili kot krizo, ob močnem občutku nemoči. Poklic, kariera ali dom ter raša vlogo v tem, vam lohko povzročijo določeno negotovost. Glede na voš položaj boste nekoliko pretreseni. Bodite kor se do potrpežljivi do novih sprememb. Zavedajte se, da so spremembe in s tem nori začetki nujno potrebni zo rojstvo nečesa novega, boljšega, ki vos čoka po preteku teh aspektov. Zaradi globljih psiholoških sprememb bodo v vaši osebnosti aktivirani novi potenciali, smisel vašega življenja po bo postal jasnejši. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. V tem obdobju bodo vašo domišlpja, fantazija in intuicija močno poudarjene. Močne inspiracje in navdihi bodo zoto precej pogosti. Tudi besedno izražanje bo močno obarvano z izredno bujno domišljijo. Izredno dober vpliv lahko izkoristite zo nove ustvarjalne podvige, še posebno literarne, likovne oli glasbene. Z besedami boste znali dočarati slike, ki bodo zelo impresivno delovale na ljudi, kor bi bilo primerno tudi zo prodajo. Vaše ideje in vizije bodo nenavadno domiselne. S prefinjenimi občutki boste lahko v nasprotniku večkrat prečitoli misli ali njegove plane, kar je za ras lahko zelo koristno. Vaši odnosi bodo predvsem z ljudmi idealizma in bodo zato no višjem duhovnem nivoju, ter vom bo dalo še dodatni navdih. ITI STRELEC od 23.11. do 21.12. V tem obdobju se boste zavedali norih možnosti, ki jih lohko vklopite v svoje običajno življenje. To vas bo vodilo v določeno nopredovonje oli izboljšanje družabnega življenja. Vašo inspiracija in izvirnost bo zoto močno povezana s praktičnimi možnostmi. Zavedali se boste pomembnosti sprememb, novosti ter vseh možnosti, ki jih lahko vklopite v običajen način življenjo. Potreba po napredku ob močnem zavedanju vseh realnih možnosti vas zoto lahko radi v konstruktivno napredovanje. Uspehi bodo opozni, zaradi določenega napredka nad starim načinom življenja in sprememb no bolje. Zarodi tega bodo možna službena napredovanja, spremembe na boljše in celo ugled in spoštovanje zo vaše minulo delo. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Pred rami je obdobje številnih vznemirljivih dogodkov. V tem obdobju boste precej napeti in razdražljivi. Vaša reagiranja so lohko zato tudi prenagljena ali buma. Tudi pri delu in fizičnih opravilih se lahko poteže inpulzivno, svojevoljno in netolerantno obnašanje. Zato bodite previdni pri vožnji z avtomobilom, delu s stroji oli električnimi aparaturami. Vošo inpulzivnost in živčna napetost vas lobko ovira pri realizaciji želja in obonem vodi v depresivno stanje. Zaradi pretirano svobodnih hotenj in želje po neodvisnem, individualnem opravljanju delo, opravljate vsa fizično delo raje somi. Več vitalnosti, samozavesti in novih priložnostrlahko pričakujete prati koncu mesečo februarja. VODNAR od 21.1. do 20.2. V tem obdobju bo vaša fizična energijo izredno močno in obenem inspirativna. Vašo reagiranja in sprejemanja odločitev bodo zelo hitra, bliskovito in zelo iznajdljivo. V vseh fizičnih aktivnostih, kokot tudi pri vašem delu, se bo pokazala izredno dinamiko, pogumnost in odločnost. Zaradi vaše velike svobodoželjnosti bodo zelo verjetno nove ali drugačne aktivnosti, ki jih običajno ne počnete. Možno bodo tudi določeno napredovanja ali celo priznanja, predvsem na račun vose hrabrosti in obenem izvirnosti. Veliki dosežki so možni v športu ter tam, kjer je potrebna velika izvirnost in hitro ter dinamično reagiranje. Zaradi vsega tega vam bodo domači in družina zelo naklonjeni in tudi od družbe lohko pričakujete korist. RIBI od 21.2. do 20.3. Vtem obdobju lahko pričakujete novo nepričakovana srečanja, kontakte oli odnose. Voša naklonjenost, kakor tudi ljubezenska čustvo, se bodo lahko razvijala precej naglo, intenzivno ali celo na prvi pogled. Zato bodo možno romantična in razburljivo doživetja z nasprotnim spolom. Izražanje naklonjenosti bo lohko nenadno in navdušeno, kor vom bo dalo velite šarma in privlačnosti za nasprotni spol. Obdobje je idealno za nove zveze ali spremembe v ljubezenskem življenju. V tem času nosite v svojem obnašanju izredno privlačnost, kar bo popestrilo odnose z drugimi. Voša spontanost se bo odražala z velite originalnosti oli po boste znani po svojem neobičajnem okusu, ki ga boste imeli v odnosu do ljubezni. Zaradi potrebe po novih razburljivostih ali določeni srabodi obstoja tudi določena neobstojnost v vezah. [M®CD(§ffi© //(juD® iTifflr^nü @ffi (£l®[fe)®C? (2Ka)/7©(jD8/7 (jD[?8 (jD®^8 Če vam v življenju res za ničemer ni žal, vprašajte za mnenje Nhrihr še koga drugega! 8fe°x^® 0®o (^® SsGoca^am® ^acm® Vremenski kotliček Zima svoje parklje skriva Vreme je v konvulventnosti prostora in časa res spremenljivega značaja. Še vedno velja da lahko sediš na travi samo v tistih mesecih, ki nimajo v imenu črke"R". Taki meseci so: maj, junij, julij, avgust, septembe, oktobe, decembe, janua, febua, maec in apil. Snežna belina leta 1897 (foto i. arhiv) KRONIKA Ujeli lažnega policista V torek smo na policijski postaji dobili obvestilo, da se vlekarni čez cesto nahaja njihov sosed napol oblečen vpolicijsko uniformo. Oblečen je bil v policijsko srajco, tudi hlače in jakna sta bili del uniforme, ki jo je imel na sebi. Kako je do uniforme prišel, bo moral pojasniti na sodišču. Nam je povedal, da je prišel pozno domov. Ker ni hotel zbuditi žene, se je v spalnici tiho slekel in se hotel zlekniti k njej v posteljo. Vendar se je žena prebudila in ga zaprosila, da naj j i gre v bližnjo lekarno po aspirin, ker jo je bolela glava. Prepovedala mu je prižgati luč, češ da bi bilo potem z njeno glavo še slabše. V temi se je oblekel in šele v lekarni opazil, da nima na sebi svoje obleke. Pošteno smo ga osumili kraje policijske imovine. Norci na cesti! Te dni je bilo na področju prometne varnosti zelo nevarno! Policisti smo bili priča pravi cestni dirki. Dne prejšnjega tedna smo na našem radarju ujeli hitro vozeče vozilo. Takoj nam je postalo jasno, da je vozniku noga zaspala na pedalu za plin. Očitno se je vračal s smučanja. Drugače ni moglo biti, saj bi lahko samo s pancerjem na nogi tako 'teral do daske'. Nevarnemu vozniku v BMW-ju smo namerili 160 km/h. Radar nam je pokazal, da celo pospešuje, njegova hitrost se je povečala na 170 km/h. Naš merilec hitrosti je naenkrat skočil na 180 km/h, ker se je v cestno dirko BMW-ja vključilo še eno vozilo in ga pričelo prehitevati. Na naše presenečenje smo ugotovili, da gre za avtomobil znamke fičo. Pospeševala sta do 190 km/h, nato še do 200 km/h, kar je rekord naših cest. Tedaj se je iz fičeka pokadilo. Stopili smo do voznika osebnega avtomobila. "Ste videli?" je dejal. "Še malo pa bi ga prehitel!" Skoraj bi prišlo do nesreče (foto: Parac Tavrl) Voznik fička bo moral pred sodnikom za prekrške pojasniti, zakaj je ogrožal prometno ogroženo varnost, ko je prehiteval BMW z zategnjeno ročno zavoro. Poškodbe navkljub varnostnim ukrepom V sredo se je zgodilo, da so morali posredovati reševalci bolnišniške službe nadomuJ.L.-ja. Med občevanjem z občanko S. D. mu je prišlo, da se mu je podrla postelja. Zaradi poškodb, ki so se mu ob tem prizadejale, je moral biti odpeljan na kirurgijo z zlomljenenim udom. Občanka S. D. nam je povedala, da kaj takega res ni pričakovala, saj sta pred tem poskrbela zavaren seks. Se pač zgodi, da pametnejši popusti. Potemtakem so zakonske postelje zelo inteligentne. Poškodovancu smo dodelili osebno varstvo v bolnici, ker pričakuje ženo v uri, ki ni namenjena za obiske. Življenje je perverzno! Lahko bi bilo čudovito, ampak noče! m® dta88 Predlog zavoda za izboljšanje vremenskih pogojev je, da spomladi namesto ure premaknemo sonce. Sedaj pa uživajte v sončnih dnevih, kajti poleti jih ne bo. Součo Tavrl Podjetniški kotek Dol z davki in sodnimi taksami! Davkarija je sovražnik, ki vas nikoh ne razočara! Visoko letajo in nikoli ne padejo - to so davki. Zahvaljujoč naši dobri mačehi državi smo dobili tudi višje sodne takse. Tako kanijo kanalje, ki so te postavke sprejele, zmanjšati vrste pred vrati pravice in vas razbremeniti svoboščin in pravic. Kaže, da se nihče ne zaveda, da se lahko zakon kupi na bolšjem trgu po 200 mark z municijo vred. Gospodarski kriminal Delo inšpekcijskih služb za odkrivanje krivega lastninjenja gospodarskega premoženja je precej neučinkovito. Vendar so na inšpektoratu preobremenjeni z delom. Odgovarjati morajo na pritožbe, ki jih bremenijo zaradi njihovega neučinkovitega dela. Navkljub togemu preiskovalnemu delu so lani inšpekcijske službe uspele enega osumljenca skorajda prijaviti, letos pa še nobenega. Mučko Tavrl Nasveti izpod odeje Berite, če nimate svojih problemov - Moj mož Janez stalno poseda po gostilni in se vrača šele pozno zvečer domov. Kaj naj naredim? - Ko pride domov, recite: "Miha, a si ti, srček moj?" - Kdaj se tudi plešastim dvignejo lasje? - Ko dobijo zasoljen račun za elektriko. - Ko sem se ločil od žene, mi je pobrala vse premoženje. Kaj naj storim? - Ko se boste naslednjič ločevali, vzemite njenega odvetnika. - Imam občutek, da me žena vara z mojim prijateljem. Prepričuje me, da mi je zvesta. Začu da sem ju zadnjič zalotil, ko sta bila gola v spalnici. - Čemu se čudite? Gre le za golo prijateljstvo. Zadnjič ju verjetno niste zalotili, ampak ju boste še kdaj. llllll SAVINJSKE NOVICE lili 5:. mi * fh* 4^1 ROČNI VOZ NA DVEH KOLESIH & ; J 'Aa ■i NORVEŠKI KRALJ (1015-1028) 3 lil SLOV. PEVKA (MARTA) ' ■SR; : SESTAVIL: METOD ROSC OBSEŽEN SPIS, REFERAT LETVA, LATA RUSKO MESTO PRI BAJKALSKEM JEZERU PRIPRAVA ZA DVIG TEKOČIN S TLAKOM GR. BOGINJA MIRU FRANCOSKO MESTO V PROVANSI KOŠARICA ZA SADJE SEVERNO ATLANTSKI PAKT IZDAJATELJ VREDNOSTNIh PAPIRJEV IME SMUČARJA MLEKUŽA ANA ŠTEFOK GOROVJE V BURMI AMERIŠKI KROKODIL TONE JANŠA INDIJSKI KRALJ (272 - 237 pr. n. š.) ENO OD IMEN KUB. POLITIKA CASTRA DEL POGON. STROJEV ROD NAJMOČNEJŠIH ČLOVEŠKIH OPIC DETE IRSKA REPUBLIKAN. ARMADA KEMIJSKI ELEMENT (Al) NADAV, AVANS UVEDBA, VPELJAVA PRETVORNIK ENOSMERNEGA TOKA V IZMENIČNEGA RIŽ Z MESOM PRVI MITOLOŠKI LETALEC SOSEDNJI ČRKI KOPER LJUDSTVO V BOLIVIJI IZVLEČEK IZ ČRESLOVINE NORV. MESTO SEVERNO OD OSLA SAVINJSKE NOVICE NEMŠKI DIRIGENT (HORST CINIČEN ČLOVEK OTOK V MALEM SUNDSKEM OTOČJU VODNA ŽIVAL IGRALKA GARDNER SL. BALETNI PLESALEC (METOD) ŽIGA ADAMIČ DEDNA ZASNOVA KOŠARKAŠKA EKIPA IZ RIGE SLOVENSKI KIPAR (JANEZ) ŠPORTNI KOMENATOR BERGANT OSEBNI ZAIMEK ŽULJ ZARADI OBUTVE, OTIŠČANEC SLOVENSKA IGRALKA (BERTA) GORA V KAMNIŠKO -SAVINJSKIH ALPAH JUŽNI SADEŽ tkanina, Radovan, Irokezi, kabarpt, Ove, KR, Ta, Paar, panda, Ižanci, kolera, ekran, Akela, epakta, zavetrje, AEK, arak, Jaro, NL, Čl, Taal, Mata, Ondra, Ershad, Katar, tokata. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '98:1. Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. Franc Štiglic, Voiog 25, Šmartno ob Dreti; 3. Francka Belak, Praprotnikova 8, Mozirje; 4. Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v našem uredništvu v gradu Vrbovec v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 4. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 27. februarja 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. KUJr*ON za brezplačni mali oglas do lO besed v S. številki S3V j ime in priimek liuroč. št. i naslov j I j i j iv J1 mmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmwmmmmmmMmmmmmmmmmmmmwwziifm r IME in PRIIMEK: \ NASLOV (ulica, kraj): v ■ J vro Pic °afte CAFFE-TROPIC doa PRAŽARMA ŽALEC 718-285 Kava Tropic vam je na voljo na številnih prodajnih mestih v Zgornji Savinjski dolini. Kmalu za vas tudi dnevni bar v Žalcu. NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to. .. I MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI I Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše vikend i (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. j TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA ■ Vratnakrila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitet-! nihsmrekovih podbojev, vhodnih vrat,oknapo naročilu... Možnostplači- ■ la na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar S.p., 845-I 194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem ■ domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. j Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov, j Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV ■ Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna I dostava. Tel.: 063/725-547. I SERVIS, MONTAŽA IN MERITVE OLJNIH I GORILNIKOV I Montaža in servis ogrevalnih naprav. Termotehnika Naraločnik Bernard I s.p., Ljubno, Janezovo polje 9- Tel. 841-556. I MAKE-UP I Ličenje za poroke, mature, obletnice, praznovanja. Tečaji ličenja, svetovan-I je pri zakrivanju nepravilnosti na obrazu in nakup ličil. Podarimo vam ■ osnovni material za ličenje. Tel. 063/844447,061/133-73-37. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO J Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462. j POGREBNE STORITVE ANUBIS ■ Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I IZVAJANJE GRADBENIH DEL I Novogradnje, adaptiranje, fasade, zunanje ureditve, pleskarska dela -I Gradbeništvo Ostervuh, Florjan 168, Šoštanj. Tel. 063/881-206,0609/ i 620-853. I ODKUPUJEMO i smrekovo in macesnovo hlodovino, FCO kamionska cesta. Plačilo takoj! Tel.: 061/864-070 ali -071. LESNA FIRMA IŠČE odkupovalca hlodovine iz koroškega in štajerskega področja. Tel. 06l/ I 864-070 ali -071. I DIMNIKI I Strokovno izvajamo sanacije ter izgradnje novih dimnikov iz nerjaveče I dimniške pločevine (rostfrei). Tel. 063/702-480, 0609/615-205. I FINANČNO IN RAČUNOVODSKO POSLOVANJE I ZA s.p. I Hitro, vestno (tudi na vašem domu). Tel. 063/881-687 - popoldan, j Slovenska knjiga, PE PIRŠ, Litijska c. 38, I Ljubljana I Zaposlimo več zas topnikov za delo na terenu pri popisu za PIRŠ in trženje I oglasnega prostora. Pisne vloge na zgornji naslov! I REIKI I Z reiki energijo pomagam do zdravja in psihične kondicije. Tegase lahko ■ na tečaju po tradicionalni metodi, naučite tudi vi. Tel. 833-534, popol- I dan-_Reneja._____________________________________ hjVIORDA STE ISKALI PRAV TO...| 1 ŠIVALNI STROJI 1 I Gospodinjski in industrijski - servis in prodaja novih in rabljenih tre I i pripomočki za šivanje. Tel. 882-914 (delavnica) in 833-068 (doma). j URARSTVO - HOBI - IGRAČE ■ Police smo napolnili z novimi urami in novimi igračami. Oglasite se pri i nas. Tel. 841-084. ODKUPUJEMO j delnice Gorenje Notranja oprema, Armada, itd. Tel. 063/843-596 in 041/ j 1 688-780. 1 ROLETE 1 aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje 1 1 in tesnenje oken, nudimo. Tel. 061 722*645. Prodam brezvrvični telefonski aparat Iskra CP-01 (900 MHz, 1.000.000 varnostnih kod, 300 m dometa, hranjenje 20 tel. št.). Tel. 886-118. Prodam synthesizer Goldstar GEK S520, 5 oktav, velike tipke. Tel. 832-745. Prodam plemeskega kozla sanske pasme, 10 mesecev. Tel. 845-069 in 845-048. Prodam Jugo koral 55, rdeč, 1.89,110 000 km, reg. do 4/98. Zel. 833-376. Prodam žensko in moško gorsko kolo (oba za 50.000). tel. 831-224. Prodam karto za premog. Tel. 845-163. Prodam sivo rjavo telico, 7 mesecev brejo, A kontrola. Tel. 063/845-366. Prodam mlado brejo kozo. Tel. 844-168, zvečer. Prodam traktor Ursus 335, traktor Steyer 18. Tel. 841-664. Prodam svinjo težko 200 kg. Tel. 722-376. Prodam suho kvalitetno seno. Tel. 833- Prodam prašiča težkega 160 kg, domače reje. Tel. 063/833-559-Ugodno prodam nov (1 mesec) kombiniran otroški voziček. Cena 15.000 SIT. Tel. 841-589. 282. P 233 MMX, modem, CD-ROM 24X, TV tuner, radio kartico, disk 2,2,15" monitor prodam. Tel. 841-746. Poceni prodam malo rabljen sesalec. Poceni prodam nove fantovske hlače in suknjičštev. 15.Tel. 841-129 po 15.uri. Prodam Golf X 1.3, nemški, 1. 87, odlično ohranjen. Tel. 833-527. Tel. 843-638. Prodam orehovo hlodovino 6 m3 in hrastovo 3 m3 ter voz bageri. Tel. 843-027. Prodam Golf diesel, 1.1987, reg. do 1/ 99. Tel. 845-347. Prodam zazidljivo parcelo s sadovnjakom 1500 m2 vŠmartnemobDreti.Tel. Kupim rolerje in opremo št. 27,34,38. Tel. 833-068. 061/372-208. Prodam večjo količino kvalitetnega sena in bale ter globinski sesalec Fabil. Tel. 845-317. Telička do 10 dni starega kupim. Tel. 831-159- Oddam opremljene sobe. Tel. 833-568, Loke, p. Mozirje. Jugo 55, L 90,76000 km, reg. do 9/98, 1. lastnik, odlično ohranjen, cena 2.9OO DEM, prodam. Tel. 063/832-324. Prodam glasbeni stolp Sony MHC 551, star 1 leto. Tel. 844459-Samsung HI-FI stolp, vse funkcije, surround, ugodno prodam. Tel. 063/834-072. Prodam otroško posteljo in avto sedež za otroka. Tel. 832-314,832-175. Prodam Seat Ibizo L5 SXI1.93, reg. do 12/98, dobro ohranjena. Tel. 841-360. Prodam svinjo za koline. Tel. 841-345. Kupim dvosobnostanovanjevNazarjah ali Rečici do 48 tisoč DM. Tel. 832-190. Prodam d.o.o. brez obveznosti. Tel. 843-240, zvečer. Prodam vitlo tajfun 31, malo rabljeno. Tel. 833-467. Prodam rolarje “Roes” št. 36-37. Tel. 833-162- Petra. Prodam tračni obračalnik za Tomo Vinkovič. Tel. 843-240 zvečer. Prodam peč za centralno Emo 20 kkal za 100 DEM. Tel. 063/831-869. Kombi 850 AK 7+1 reg. do maja, 1.85, cena 1000 DEM ali dogovor menjave. Marija Forštner, Dobrovlje 18. V središču Mozirja oddam poslovni Prodam gobelin Zadnja večerja, vel. 128x50, cena po dogovoru. Tel. 841-632. prostor, primeren za vse vrste dejavnosti. Informacije na tel. 832-019 ali 833417. Ugodno prodam otr. kombiniran voziček in otr. posteljo. Cena po dogovoru. Tel. 841469. Prodam Fiat 126 p, 1. 89 in sekular za razrez drv. Tel. 832-525- ULTRA, d.0.0. NAZARJE Vabimo vas v naše trgovine v Mozirju, Nazarjah in Varpolju! Po ugodnih cenah smo vam pripravili pustne dobrote: dimljena šunka in vrat..............................L.\1.079,00 SIT/kg NI dimljena rol šunka...........................Jlp..........'.,..999,00' SIT/kg' dimljene svinjske krače ..........,—... JL................ 399,00 SIT/kg sir Turjaški....................................Jfe.......999,00 SIT sir Trapist...A........\...S\.......A......^.......2 . „...999,00 SIT Sprejemamo tudi naročila za pustne krofe! pustni kioffcfe:........................ ■)......X.................. 5900 SIT/ kom KOT NIKJER DRUGJE, KOT NIKJER DRUGJE, KOT NIKJER DRUGJE, KOT NIKJER Po akcijskih cenah vam do razprodaje zalog niidimo še: KEO PIATI (za posodo) 4 litre za samo.........399.00 ALPSKO MLEKO 3i% 1 C.......................*::^9$0'SIT Kot vedno pa ste vabljeni V DISKONT JATA in sicer na novi lokaciji - Avtobusna postaja v Mozirju, tel. 033-388! IHžMS SVEZE MESO 15%. ZMRZNJENO MESO - 25% IN Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 FIVE PLUS 5V 4/94 37000 900.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 5/93 71000 970.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 7/94 97500 1.000.000,00 R 19 RT 1,4 5V 9/92 106000 1.300.000,00 R 19 RT 1,4 4V 10/93 110.000 1.365.000,00 R 21 TXI 12/92 157600 1.320.000,00 LAGUNA V6 9/94 155.000 2.550.000,00 ŠKODA PICK UP 135 LX 9/93 106000 510.000,00 VW SHARAN 2,0 CL 3/96 87000 3.570.000,00 GOLF JXD 1/91 245000 950.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA. NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. BS ) H d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT LJUB POSLOVNA ENOTA NAZARJE tel. 063 / 832-011 AKCIJSKA PRODAJA WD40 od 21.1. do 25.2. 200 ml....529 SIT 400 ml....929 SIT Celje - skladišče D-Per 7/1998 5000005703,4 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZv^^,,.. MOZIRJE COBISS a Predsezonsko okdjsko prodojo "ROGOVIH" koles v poslovalnicah: POHIŠTVO - BLAGOVNICA MOZIRJC 2CLCZNINA MOZIRJC TRGOVSKI DOM NRZRR J€ ZCLCZNINA RCCICA Moško in žensko kolo "DAKOTA" 31.900 SIT Zensko kolo "HOLRND" no Iri prestave 31.820SIT Pod ugodnimi pogoji lahko kupite otroška, ženska in moška kolesa. 10% gotovinski popust ali nal+4ceke. ^•"VSI NA KOLO ZA ZDRAVO T€LO"MiU RO VI» MOTO l€TOSKJ€ POMLADI! \___________________________________________________________________J ■K' I radie alfa ! PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU □ 107,8 AUiZl ÜI Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: armaT -