Posebna izdaja.
Št. 18,19.	V Ljubljani, dne 20. novembra 1919. Leto I
KMETIJSKI LBST
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo"
Tabor
veliki kmečki shod
Samostojne kmetijske stranke
bo v nedeljo 23. novembra ob 10. uri v dvorani hotela l(UNION" v Ljubljani.
Kmetje, ta dan bomo manifestirali za uveljavljenje gospodarske in politične svobode kmeta.
Kmetje, ta dan bo naš dan! Pridite vsi — možje in žene, fantje in dekleta!
Kmetje, mi, ki smo trpeli pod o-blastjo drugih stanov v nekdanji Avstriji, — pokažimo se in povejmo, da nič več nočemo biti sužnji in to celo ne v svobodni državi Jugoslaviji. Proč z jerobstvom! Polnoletni smo! Sami se hočemo vladati! Pokažimo tistim ljudem, ki kričijo, da hočejo tudi še za naprej imeti vajeti v rokah; pokažimo, da hočemo imeti vajeti v rokah mi kmetje sami; pokažimo, da znamo svoj kmečki voz sami najbolje voditi.
Pokažimo ta dan, koliko nas je in kako mogočna je naša kmečka armada, V boj za
Staro pravdo!
Vodstvo Samostojne kmetijske stranke.
Dr. Korošec in shod v
„(Jnionu"
Dne 9 t. m. je bil v Ljubljani v »Unionu" neki shod.
Sklicevala je shod klerikalna stranka, ki pa se že sramuje svojega imena. Na plakatih so vabili le kmete, a niso povedali kdo jih sklicuje. Podpis je bil le »Pripravljalni odbor"
Tako so naši kmetje mislili, da je shod naše stranke in so se istega tudi vdeležili. Več kot polovica je bila na shodu naših lju di in meščanstva.
To se je videlo, ko so stavili na glasovanje zaupnico za dr. Brejca.
Glasovala za predlog ni niti ena četrtina 7bor valcev.
Naši ljudje niso glasovali ne za, ne proti, ker so bili tam le kot poslušalci. Pojasnilo se je, da je shod kmečke zveze, ko je poslanec Brodar otvoril shod in to povedal.
S tem shodom se ponašajo, da je vse ljudstvo za njimi.
Dr. Korošec se je rotil, da morajo imeti vajeti v rokah To je jasno! Dr. Koračec hoče za vsako ceno b;ti kralj Slovenije, ker se je pri teh izrazih tolkel po prsih. Hotel je reči: |az moram imeti vajeti v rokah 1 Mi smo spoštovali dr. Korošca svoj čas kot Slovenca in Jugoslovana. Kot voditelja klerikalne stranke pa, ki hoče držati našega kmeta zasužnjenega v slepi pokorščini do gospode ne bodemo nikdar spoštovali in se bodemo kot proti takemu borili. Pa tudi drugače vidimo v dr. Korošcu moža, ki na vsak način hoče biti absolutni gospodar naroda in države, po načelu: Ali jaz, aii pa naj gre vse h koncu! To smo uverjeni, da se mu ne bo posrečilo.
Naš kmečki narod se ne da več sle-povoditi, sam hoče biti gospodar! To bode vsem svetu pokazal, organiziran v svoji ,.Samostojni kmetijski stranki"
Gospodarska organizacija Samostojne kmetijske stranke
Kmetje, ustanovitetji Samostojne kmetijske stranke nočemo biti le to za kar bi nas radi nazivali nasprotniki kmečkega osvoboje-nja namreč.da kmetom le govorimo kar radi slišijo ter, da mu ne mislimo pomagati.
Mi hočemo, moramo in~moremo delovati za kmetovo popolnogospodarsko in politično osamosvojitev.
V ta namen smo kmetje na tozadevnem zborovanju 29. oktobra ustanovili gospodarsko poduzetje po imenu
„Ekonom."
»Ekonom" bo kmetijska delniška družba, katere namen ja prodaja vseh kmetijskih pridelkov in preskrbovanje kmetov z vsemi potrebščinami, dalje ustanavljanje kmetijskih pridelovalnih zadrug i družb, ustanavljanje in posredovanje za ustanavljanje tvornic v svrho podelavanja poljskih in gozdnih pridelkov.
„Ekonom" ima kmetu nuditi priliko, da bo lahko sam trgovec za svoje pridelke in potrebščine.
Radi lažjega in hitrejšega poslovanja se je osnovala pripravna trgovska oblika kot družba in ne kot zadruga. Pri tej družbi ni član nič vezan na poroštvo s svojim premoženjem in tudi ničesar ni treba podpisovati. Delnico vplača, več ne riskira.
Visokost deležev ali delnic objavimo v prihodnji številki. Prijave za delnice sprejemamo do konca decembra.
Naše krajevne odbore, zaupnike in pristaše opozorjamo, da pravočasno skrbe, da prijave ne zakasnijo.
Namen družbe je določanje enotnih cen izpod katerih kmet ne bo prodajal svojih pridelkov ter direktna prodaja istih — porabnikom.

Doma bomo prodajali konsumnim organizacijam direktno in brez posredovalnega dobička, preostanek pa prodamo v druge države s čim večjim dobičkom.
Družabnik ali član »Ekonoma" sme / biti le organizirani član Samostojne kmetijske stranke. Čiane, posesnike, ki so obenem na deželi kot kmečki trgovci je vpoštevati kot nakupovalce in prodajalce »Ekonoma".
Ti bodo delovali za določeno jim provizijo.
V to pa se lahko poverijo tudi drugi razumni člani, ki se hočejo s tem pečati.
Siliti ni nikogar, da pristopi k tej družbi kot član, kekor tudi ne otkloniti prijave. Vsak naj stori pa svoji volji in razsodnosti.
Polovico čistega dobička voii družba v kmetijsko dobrodelne namene naših strankinih, organiziranih članov, ostanek pa se porazdoli kakor sklepa vsakokratnt občni zbor.
Za pripravljalni odbor:
Fr. juvan, župan, Sred. Gameljne. predsednik. Odborniki: Fr. Kuralt, Šenčur pri Kranju, Fr. Pustotnik, Blagovica; V. Ogorelc Škofljica; |os Drofenik, Sv. |urij ob j. žel. Fr. H:inrihar, Škofja Loka; Fr. Demšar. Češnj ica; Fr. Demšar, Zalilog; 1. Kulovic, Valta vas; Ant. Kline, Gor. Polje; Lav. Bučar, Kostanjevica; Fr. Kene, Globoko; lv. Mermolja Pesmica; dipl, agr. A. )amnik, tajnik S. K. S. Ljubljana.
Otrobi in naša živinoreja.
Po kompenzacijski pogodbi z Nemško Avstrijo se namerava dovoliti izvoz 600 vagonov otrobov. Ti otrnbi bodo služili za vzrejo tuje živine, medtem ko naša mlada živina, vsled pomanjkanja otrobov strada in izgleda kot strašilo in spomin na svetopisemska suha leta.
Ne vemo sicer, v koliko se bo omenjeni sklep uresničil, —saj se ravno prizadeti krogi morejo in formirati le iz slučajnih, nekako poslanskih podatkov dnevnoga časopisja, gotovo pa je, da bi bili stem živinorejci udarjeni do kosti. Če želi vlada doseči znižanje cen, bo morala pač z želežno roko zgrabiti verižnike in navijalce cen, ne pa eksistence najbolj produktivne panoge kmetijstva izigravati.
Iz vsega je razvidno, da čaka našo uboža-no živinorejo trnjeva bodočnost. Živinorejci združite, posvetujte se in zahtevajte, da se bo varovalo tudi vaše koristi 1
Vseslovenska ljudska stranka.
Svoj čas smo že poročali s kakšnim zani-čevenjem so pozdravile stare stranke ustanovitev »Samostojne kmetijske stranke". Najhujša nasprotnica in bojevnica prori Samostojni Kmetijski Stranki je »Vseslovenska ljudska stranka". Radi sirahu, da zgubi kmečko ljudstvo, se niti sama več ne imenuju s pravim imenom, ampak imenuje le svojo podrejeno organizacijo »Kmečko zvezo", kakor bi to bila neodvisna stranka. »Samostojna kmetijska stranka" je za kmeta življen-ska potreba. V celi deželi ne dobimo kmeta, ki bi nasprotoval. Nasprotujejo ji ljudje, ki niso kmetje, ker se strašno boje izgubiti kmeta, katerega rabijo za svoje osebne in stanovske namene. Sicer gospodje so že vsi zbegani, in sami sebi več ne verjamejo, da bi mogli preprečiti našo kmečko vstajo. V tej zmedi pišejo v eni sapi, da je vse kmet in, da so oni le za kmeta ter, da imajo oni le čisto „Kmečko zvezo", istočasno pa zaničujejo kmeta in pravijo, da ga hočemo mi povzdigovati, kakor bi bil sam kmet na svetu in javkajo proti nam, da hočemo vse druge stanove potlačiti in jim delati krivico, ako osvobojujemo kmeta Tam, kjer jim je kmet vse, ga ob enem zaničujejo in pravijo, da ne more sam vladat', in kaj bo če bo Jože ta minister, Janez drugi i. t.d. Veni sipitorej povzd gujejo kmeta nad vse in ga zaničujejo čez vse. Hvalijo se, da so vse le oni za kmeta storili. Učijo in vodijo ga že 50 let, pa se mu še upajo reči, da je zabit, neveden, da se ne more sam voditi. T^ko ostanemo ^pri svojem. Učili so kmeta 50 let, in ga niso nič naučili. Toraj njih šola ni bila za kmeta ampak vedno za gospodo, ki je kmeta vodila, da si jež njim vzdrževala svojo moč. Naša stranka in nje voditelji naj bi bili vsi samo kmetje. Krčmar ali mlinar po mnenju gospode kmet ne bi smel biti. Kmetje bi morali poklica vati v svoj kraj za krčmarja, mlinarja in trgovca po nazorih gospode le žida f^er smo kmečki bojevniki za kmečko svobodo ter spominjamo kmeta na čase, ko se je dvigal za svojo svobodo s cepcem in koso, proti gosposkim tlačiteljern nam gospoda grozijo, da je klic za »Staro Pravdo !" danes še nevaren in bi kmetu radi natvezli, da je gospoda še danes v premoči. Pa ni tako I Vso moč ima kmet I
Tako vpošteva klerikalna stranka kmeta, njega svobodo in neodv snost V ist sap:, ko kmeta povzdiguje, ga tud^ zaničuje, mu grozi, in ga ob tla tepta, z eno besedo hoče reči: Kmet, ti nimaš n č govoriti, v javnosti nimaš nič vel;avati, le lepo molči in se pokori brez odpora svojim dosedanjim gosposkim t;ačiteljem.
Gospodarstvo.
Cene fižolu so se nekako uštalile. Plačujejo ga od 4 50 do 5 K za kilogram.
Cene vina za letošnji pridelek v Nemčiji rastejo glasom poročil .Frankfurter" Zei-tung" — v neizmernost. Cena 17 mark za 1 liter ni nobena radkost. Ena marka vela približno 2 76 K
Cene za ze|,e v glavah so zadnji čas vendar le nekoliko boljše. V začetku je bilo v Ljubljani 100 kg. težko prodati za 15—16 K Danes plačajo po 30—40 kron. Zunaj dežele bi se dalo zelje unovčitii po 60-70 kron.
Državno posojilo in boni. Vsled odredbe finančnega ministra se bodo isplačevali 4% državni boni v kronah v določonem času pri blagajni delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. Državne blagalne bodo sprejemale te bone tudi kot vrednost 7a plčevanje davkov. Bonom je potekel rok večinom 3. uovembra, a v jih lahko podaljša za nadalj-nih šest mescev. Za ta čas plačuje država zanje 6°/0 obresti.
Politične vesti.
/zpromenbe v dežnlni vladi za Slovenijo Či ru deželne vlade*za Slove-eijo so odstopili (dr Korošec pravi, da so bili njegovi pristaši vrženi na cesto). Sestava nove vlade je poverjena dosedanjemu podpredsedniku dr. Žerjavu. Kako se bo sestavila nova vlada se še prav ne ve. Svojih dol/nesti so istočasno odvezani vsi dosedanji Funkcijonarji v vladi, ki so delovali kot poverjeniki
Nota jugoslovanske mirovne delegacije Klemansoju kot predsedniku mirovne konference je bila predložena. V njej so obrazložene točke, ki so vplivale na to, da naša delegacija še ni podpi-št. žermenjske mirovne pogodbe, Te točke se nanašajo na dogovor o varstvu manjšin v katerega bi se imele dostaviti gotove modifikacije. Obenem so v noti obrapložene zahteve, ki se nanašajo na ladje, ki so privatna last Jugoslovanov ali jugostovanske države tn so pred vojno plule pod avsrijsko zastavo ter ei v smislu omenjene mirovne zo-godbe imele biti konficirane.. D' Annunzio je zasedel Zader, namerava pa zasdsti tudi Šibenik, Split, Volosko in Opatijo.
Posebni vlaki na tabor
bodo vozili na progah: Novomesto—Ljubljana in nazaj Jesenice—Ljubljana . „ Dobova -Ljubljana	„ „
Vozni red in cene bodo objavljene pri vseh železniških blagajnah.
Urednik: dipl. agr. A, Jaranik, Ljubljana.
Natisnil V. Novotni Zagreb.