Saša Šantel
ANTON FOERSTER
1837 — 1937
' UUBIJANA J
PROSLAVA STOLETNICE SKLADATELJEVEGA ROJSTVA
OD 7. DO 20. NOVEMBRA 1937 V LJUBLJANI
PRIREDITELJI:
Glasbena Matica Cecilijino društvo Pevska zveza Narodno gledališče
PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA VSE KONCERTE V KNJIGARNI GLASBENE MATICE NA KONGRESNEM TRGU
Cene za cerkveni koncert: sedeži ä 8 din, stojišča 4 din, dijaška 2 din
Cene za koncert Pevske zveze: sedeži ä 20, 15, 10 in 8 din, stojišča 5 din, dijaška 3 din
Cene za koncert Glasbene Matice: sedeži ä 30, 25, 20, 15 in 12 din, stojišča 7 din, dijaška 5 din
SPORED
7. 11. 1937 nedelja
ob 11. uri Otvoritev razstave
Mala Filharmonična dvorana
ob Vz 18. uri Cerkveni koncert
Stolnica
8. 11. 1937 ponedeljek
ob 10. uri Slovesna sv. maša
Stolnica
ob 11. uri Slavnostni občni zbor Cecilijinega društva
Škofijski dvorec
ob 20. uri Koncert Pevske zveze
Velika Unionska dvorana
14. 11. 1937 nedelja
ob 1/212. uri Odkritje Foersterjevega spomenika
Vegova ulica
15. 11. 1937 ponedeljek
ob 20. uri Koncert Glasbene Matice
Velika Filharmonična dvorana
20. 11. 1937 sobota
ob 20. uri Gorenjski slavček
Narodno gledališče — opera
Foerster, prvi vsestranski orač naše glasbene ledine, je temeljna postava slovenske umetne glasbe. Ob prvi zarji naše narodne prebude je zahteval in postavil nujne in potrebne premise našega glasbenega življenja; s svojim stvariteljskim in organizato-ričnim delom jih je programatično razširil, poglobil ter sistematično utrdil, s trajnimi dobrinami posvetil. Do nastopa Mateja Hubada in Frana Gerbiča v svetni glasbi ter nasledstva Stanka Premrla v cerkveni glasbi vse do razmaha slovenske moderne Novih akordov je Foerster misel — volja našega glasbenega snovanja in oblikovanj a.
Nesebičen poštenjak, mož silne, neupogljive volje, a slovanske dobrosrčnosti, obdarjen z globokim in širokim talentom je z neumornim delom premaknil v polstoletju našo glasbo iz negotovega diletantskega oklevanja na pot visoke glasbe. Doumel je naše glasbene prvine, vzljubil slovensko pesem in jo soustvarjal; presadil je na našo gredo ideje svetlih evropskih vzorov, pojoč nam njih visoko pesem po naše. Oblikoval nam je našo glasbo, njegova idejna .stremljenja so nam dvignila obzorje in pokazala v svet.
Dal nam je prvo pomembno opero, sinfonično pesnitev in vzorne zbore. Zložil je maše svetovnega priznanja ter ustvaril bogato literaturo klenih cerkvenih skladb. Reformiral je slovensko cerkveno glasbo ter jo dvignil na mednarodno ugledno višino. Foersterjev preporod in misijonsko prizadevanje njegovih cecili-jancev je zbudilo med Slovenci tako močen zmisel za čisto cerkveno glasbo kakor malokje.
Iz svojih bogatih izkustev je spisal Slovencem prva resna teoretično-praktična glasbeno pedagoška dela, po katerih se je do predvojne dobe vežbal pevski in klavirski naraščaj. Bil je kapelnik ljubljanskega Dramatičnega društva, pevovodja Čitalnice, 33 let pevski učitelj semeniščnikov ter vsega ljubljanskega srednješolskega naraščaja, 41 let je vodil glasbo v ljubljanski stolnici. Ustanovil je Orglarsko šolo, jo vodil 32 let ter vzgojil okrog 200 organistov. Izdal je prvi slovenski glasbeni list Cerkveni glasbenik ter mu urejeval glasbeno prilogo 31 let.
Ob stoletnici Foerster j evega rojstva, v času razdvojenosti brez svetlih vzorov, ko se preveč podira in premalo ustvarja, nam bodi njegova velika osebnost resen pomnik. Čas je prekril njegovo glasbo, ki je postala zgodovina. Njegovo delo pa je proniknilo kakor živa voda v našo glasbeno žit, jo oplodilo in rodilo obilo dobrih sadov. Gojimo in množimo jih z resnim delom za našo glasbo po njegovem svetlem zgledu, da nas čas ne prehiti!
Opera Gorenjski slavček; sinfonična pesnitev Turki na Slevici; zbori: Ljubica, Z glasnim šumom s kora, Večerni Ave, Samo, Spak, Umrl je mož.
Missa Solemnis, Missa Quilisma; 2 57 gradualov, ofertorijev in motetov; okrog 300 slovenskih cerkvenih pesmi; Cecilija; Cantica sacra.
Pevska šola, Nauk o harmoniji in kontrapunktu, Teoretično-praktična klavirska šola.
Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo, Cerkveni glasbenik, Orglarska šola, naraščaj organistov in pevovodij 1877 — 1909, cerkvenoglasbeni tečaji.
Nedelja, 7. novembra 1937
Ob 11. uri
Otvoritev Foersterjev e razstave
Foerster: Povejte ve planine
Poje Slovenski vokalni kvintet
Foerster: Iz skladb za klavir: Kolo Melodije Etuda Impromptu Husitska
Igra na klavirju ga. Marta Osterc
Foerster: Morska zvezda Zapuščena Poletuje golobica
Poje gdč. Ljudmila Polajnar Pri klavirju ga. Marta Osterc
Otvoritev razstave po predsedniku Glasbene Matice dr. Vladimirju Ravniharju
Kratek pregled razstave poda France Marolt,
vodja Folklornega instituta Glasbene Matice
Nedelja, 7. novembra 1937
Ob ‘k 18. uri
Cerkveni koncert
Premrl: Preludij in fuga v Es-duru
Igra skladatelj
Foerster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije Slava r Sv. Cecilija - Svet
Poje skupni zbor - Vodi prof. Matija Tomc
Foerster: Zaupno, glej, prihajamo Slava nebes Kraljici Prisrčno nam bodi pozdravljen
Poje zbor sv. Jožefa - Vodi Anton Lavrič
Foerster: Očitanja
Regina coeli Sv. Ciril in Metod
Poje zbor sv. Cirila in Metoda - Vodi Lud. Puš
M. Tomc: Uvod in fuga na temo „Ite missa est“
Igra skladatelj
Foerster: Ofertorij „Justorum animor“
Gradual „Omnes de Saba venient“ Credo iz maše „Quilisma“
Poje stolni zbor - Vodi dr. Fr. Kimovec
Ign. Hladnik: Meditacija za orgle
Igra msgr. St. Premrl
Foerster: Ave Maria
(7 glasni mešani zbor)
V Zakramentu, št. 5 Tebe Boga hvalimo
(Po Haydnovem napevu)
Pojo vsi zbori - Vodi prof. Matija Tomc
Ponedeljek, 8. novembra 1937
Ob 10. uri
Slovesna sveta maša
Introitus (koral)
Foerster: Missa Quilisma:
Kyrie
Gloria
Graduale
Credo
Ofertorij
Sanctus
Benedictus
Agnus
Škofijski dvorec
Ponedeljek, 8. novembra 1937
Ob 11. uri
Slavnostni občni zbor
Cecilijinega društva
v proslavo 100 letnice rojstva Antona Foersterja in 60 letnice društvenega obstoja
Govor prof. Matije Tomca in poročila društvenega vodstva
Ponedeljek, 8. novembra 1937
Ob 20. uri
Koncert Pevske zveze
Anton Foerster
Govori stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec
Foerster: Gorenjci
Razbita čaša Spak Samo Njega ni
Povejte ve planine Planinska
Moški zbori - Poje zbor pevovodij
Foerster: Pevec
Ah, ni li zemljica krasna Žalost (ženski zbor)
Ljubica Mladi mornar Ave Marija Naše gore
Mešani zbori - Poje zbor okrožja Pevske zveze (3 00 pevcev)
Pevovodja: prof. Marko Bajuk
Park pred Glasbeno Matico
v Vegovi ulici
Nedelja, 14. novembra 1937
Ob ‘/212. uri
Odkritje Foersterjevega spomenika
Foerster: Koračnica na narodne motive Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice Dirigent: L. M. Škerjanc
Pozdrav predsednika Glasbene Matice dr. Vlad. Ravniharja
Anton Foerster Govori stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec
Polaganje vencev in govori zastopnikov
Govor zastopnika mestne občine ljubljanske
Foerster: Mogočno se dvigajo naše gore
Poje zbor Glasbene Matice Dirigent: M. Polič
Ponedeljek, 15. novembra 1937
Ob 20. uri
Koncert Glasbene Matice
Foerster: Naše gore Ljubica Z glasnim šumom s kora
Mešani zbor Glasbene Matice
Foerster: Zagorska Po jezeru
Igra na klavirju prof. M.- Lipovšek
Foerster: Njega ni Milica Večerni a ve Poje Slovenski vokalni kvintet
Foerster: Turki na Slevici
Kantata za soli, zbor in orkester Izvajajo:
Pevski zbor Glasbene Matice Operni orkester
Dirigent: ravnatelj Mirko Polič
Sobota, 20. novembra 1937
Ob 20. uri
Foerster-Polič
Gorenjski slavček
Opera v 3 dejanjih
Dirigent: ravnatelj Mirko Polič Režiser: profesor O. Šest
Osebe:
Miha, kmet......................
Neža, njegova žena..............
Minka, hči......................
Janko, vojak v avstrijski vojski .
Štrukelj, grajski upravitelj ....
Rajdl, pisar ...................
Champigny, francoski častnik . .
Ninon, marketenderica.............
Sergeant .......................
Dekleta - ljudstvo - vojaki
A. Kolacio F. Golobova K. Vidalijeva I. Franci J. Betetto k. g. S. Banovec V. Janko St. Poličeva F. Hvastja
JU6OSLOVANSKA TISKARNA, UUOUAKA.