DECEMBER 12 C Otilija 1.3 P Lucija 3E 1-) S Spiridijon ® 15 N 3. Adventna 16 P Adelajda 17 T Pelagija, spok. 18 S Kv.-Vunebalcl+ 19 C Timotej 20 P Kv.-Peter K1.+ 21 S Kv.-Tomaž +<£ NAJSTARRjf! IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN »LOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 22 N 4. Adventna ŠTEV. (NO.) 245 Do treh miljard bo zaupanih Angliji PONOVNO POROČILO O NEMCIH V ITALIJI Belgrad, Jugoslavija. —Kot je bilo že včeraj poročano, so prišle semkaj vesti, da Nemčija pošilja znatne čete svojega vojaštva v Italijo, in, da jih je tamkaj že okrog 50,000. Iz Berlina se je sicer zanikalo to število, ni pa se trdilo, da bi ne bilo v Italiji nič Nemcev. Ponovne vesti o transportaciji nemškega vojaštva v Italijo pa so prispele semkaj zopet v četrtek. Te vedo povedati, prvič, da so nemške čete v italijanskem pristanišču v Taran-to, dalje, da se vojaški vlaki še vedno pošiljajo preko Bre-nerja proti jugu, in končno, da so se v Trstu videli nemški vojaški transporti. Iz efrngoMimrije _ Nad vse pretkanega beraške&a tatu so imeli pred ljubljanskim senatom. — Nevaren požar v Trnovljah pri Celju, ki bi kmalu zahteval človeške žrtve. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti. Predsednik Roosevelt naročil Angliji, naj sklepa pogodbe v Ameriki do treh miljard dolarjev. — Kongres bo moral še odobriti predsednikov načrt o "posojilu" orožja. —— PREDSEDNIK VETIRAL ZAKONSKI PREDLOG Washington, D. C. — Tako-zvani Walter-Logan zakonski predlog, katerega je kongres sprejel pred nekaj dnevi, je zadnjo sredo splaval po vodi. Predsednik Roosevelt je namreč predlog vetiral. Kongres bi predlpg lahko uzakonil preko predsednikovega veta, ako bi za to glasovali dve tretjini obeh zbornic. V. poslanski zbornici se je glasovanje v resnici vršilo, a se ni dosegla omenjena večina. Po predlogu, ako 'bi bil uzakonjen, bi bile odredbe raznih vladnih departmentov podvržene sodni preiskavi, predno bi bile velja'vne. Predsednik pa je povdaril, da so časi preveč kritični, da bi se dajala prilika neštevjjnim sporom, ki bi na-sta.li iz tega. . ITALIJANI BODO ODPRAV-L JEN I V INDIJO Bombaj, Indija. — Kakih 20,000 italijanskih vojakov, ujetih od Angležev v Egiptu, bo poslanih v Indij p. Taborišča za-njih internacijo se že pripravljajo. f > Albansko prebivalstvo sodeluje z Grki Albanci dajejo grški vojski na razpolago svoje delovne sile in svoj živež. — Zasedeni del je bil svoječaano grška provinca Epir. Washington, D. C. — Angli- 1 ja lahko prične takoj sklepati pogodbe v Ameriki za vojni materijal, in sicer v vrednosti do treh miljard dolarjev. Ta- , ko je odredil zadnjo sredo predsednik Roosevelt. Vendar pa je zakladniški tajnik Mor-genthau naslednji dan dosta- ^ vil, da se te pogodbe bržkone s ne bodo podpisale prej, do- , kler kongres ne odobri predsednikovega načrta za pošilja-nje vojnega materijala Angli- 1 ji "na posodo," o čemer je bi- , Io poročano včerafj. Predsednik mora biti dokaj , . , i siguren, da ima večino kongresa na svoji strani, da bo ta i odobril njegov načrt, kajti drugače bi ne dal Angliji ta- ' .—kega naBoiiia«......jQhstoja pa še„, precejšnje vprašanje, ali se bo kongres res tako gladko zavzel za načrt. Ta je namreč vse bolj dalekosežen, kakor se vidi na prvi pogled, in se bo z £ijim usoda Amerika v resnici popolnoma zvezala z usodo Anglije. Predvsem bo morala Amerika sama založiti denar, s katerim se bo izdela- 1 lo orožje, ki se bo posodilo 1 Angliji, in tako bo Anglija vodila svojo vojno z ameriškim denarjem. Ako Anglija vojno . izgubi, bo tudi Amerika z njo izgubila vse svoje investicije; v slučaju angleške zmage pa Amerika vrnitve tega "posojila," namreč orožja, itak ne bo več potrebovala, in bo torej .tudi v tem slučaju na izgubi. Dalje pa je tudi vprašanje, ali se ne bo s tem kršil Johnsonov zakon, po katerem so posojila Angliji prepovedana. Zakon sicer govori samo o denarnih posojilih, toda nekateri krogi trdijo, da je posojati orožje isto kot posojati denar, kajti v knjigah bodo vpisane itak postavke,predstavljajoče vrednost tega orožja v dolarjih. Zagovorniki načrta, kakor tudi predsednik sam, pa pov-darjajo, da v teh kritičnih časih ni gledati na denar, četudi, ga Amerika izgubi, češ, da je varnost Amerike odvilna od angleške zmage, in, da mora torej biti ta pripravljena na vsake žrtve. Istočasno se vlada bavi z lažnimi načrti, kako bi se pospešila produkcija vojnega materijala, da bi Anglija čimprej lahko dobila vse, kar potrebuje. Eden teh načrtov predlaga, naj bi se ustanovila nekaka "vrhovna komanda" obrambnega programa, katera bi bila v rokah vojnega in mornariškega tajnika ter načelnika obrambne komisije. Kake funkcije bi imel ta odbor, se še ni objavilo, bržkone pa bi mu bila poverjena oblast, da na svojo roko lahko izdaja odredbe proti raznemu STALIŠČE NEMČIJE Pripravlja se na izjavo o ameriški pomoči Angliji. Berlin, Nemčija. — V četr-/ t"k se tukajšnji uradni krogi I še niso nič izjavili, kako stališče bo zavzela Nemčija napram novemu načrtu, ki ga je sprožil predsednik Roosevelt glede pomoči Angliji. Vendar pa ta molk ne bo več dolgo trajal, kakor se sliši iz nekaterih virov, kateri obenem omenjajo, da bo s tem načrtom Amerika jasno pokazala, da ni več nevtralna. Istočasno nazijski krogi tudi pov-darjajo, da nima Roosevelt nobenega dokaza, da Nemčija ogroža Zed. države. -o- PROTESTIRALI PROTI JADRANJU V VOJNO Chicago, 111. — Kakor že poročaho, se je v sredo večer vršilo tukaj javno zborovanje ehicaške podružnice organizacije "America First," pri čemer je bilo, kakof poročevalci trdijo, toliko udeležencev, da je bila Orchestra Hali nabito polna in je moralo biti kakih 2.000 oseb zavrnjenih pri vhodu, ker ni bilo prostora. Na zborovanju so govorniki obdolžili vladne m-adnike, kakor tudi razne organizacije in angleške agente, zarote, da skušajo po ovinkih spraviti Ameriko v vojno. SLOV. SODNIK IZPUSTIL "PRIČE JEHOVE" Joliet, 111.— K poročilu, objavljenim pred nekaj dnevi,da je bilo v tem mestu aretiranih 77 članov verske sekte "Jehovah Witnesses," ke)r po brez dovoljenja prodajali tukaj svojo "robo," je pripomniti, da so bili tudi izpuščeni, ker so položili zadostno poroštvo. K izpustitvi jim je pripomogel slovenski rojak Jos. Klepec, ki je mirovni sodnik. Storil je to iz povoda, ker bi jih drugače moralo mesto hraniti na stroške davkoplačevalcev, in pa, ker je v katekizmu tiskano, da je jetnike reševati telesno delo usmiljenja. -o- KRALJEVSKI OBISK V BELI HIŠI Washington, D. C. — V Belo hišo je prispela na obisk zadnjo sredo nizozemska pre-stolonaslednica Julijana in je tam ostala še naslednji dan. V četrtek večer je bil njej na čast prirejen svečan banket. zavlačevanju v produkciji, ka-' kor so delavske stavke in po- rlnhnn KRIZEMSVETA — Berlin, Nemčija. — Semkaj je prispel v sredo novi ruski poslanik, V. P. Dekanozov ki je predložil svoje poverilne listine Hitlerju naslednji dan. Obenem se širijo, tukaj govorice, da se bo kmalu sklenil? nova trgovinska pogodba z Rusijo. —, Ženeva, Švica. — 25 fan tov, ki so bili aretirani, ko sc zadnji torek skušali vprizori l i demonstracije pred angle okrajina, južna Albanija, je >!la svoječasno del Grčije pod menom Epir. Sla torej dva azloga, da je prebivalstvo naklonjeno Grkom; prvi je, ka-cor omenjeno, ta, da se Čuti cot del grškega naroda, dru->i pa izvira iz mržnje do Ita-ijanov, ki so nasilno zasedli \1 bapijo proti volji tamkajšnjega ljudstva. O tem sodelovanju je povedal min. pred* lednik Metaxas v nekem govoru, v katerem je rotil grške vrnete, naj do skrajnosti po-naga jo k grški zmagi ter o armadi na razpolago svlk) gautul .j^r^li.^^lSis« udi sami vpreči v voz. Dejal ie: "Kmetje v E))iru dajejo /zgled — stari možje, ženske n otroci nosijo municijo na ovojih ramah v bojne linije, kjer vozovi ne morejo doseči postojank. Svoj lastni kruh in kruh svojih otrok dajejo četam, ki so se pri prodiranju addaljile od svojih zalog." Istočasno se je objavilo, da so se v zasedenem delu Albanije zopet upostavili zakoni, ki so bili v veljavi pod režimom kralja Zoga. Med drugim so pričela poslovati tudi običajna lokalna civilna sodišča. -o- NAD NEUNIJSKIM BRIVCEM SE ZNESLI Chicago, 111. — Ker ni pristopil v brivsko unijo in, ker je za striženje las računal nižjo ceno, je bil brivec Emil Erickson, 2008 Sedgwick st., zadnjo sredo žrtev napada, p|i katerem je utrpel, kakor on ceni, okrog $175 škode, povrhu pa je s tremi moškimi, ki so bili tedaj v lokalu, prestal dosti strahu. Erickson je že prej prejel grožnje, a se na nje. ni oziral, omenjenega dne pa sta stopila v lokal dva mo-.r'ka, eden z revolverjem v roki, in njega in ostale tri moške potisnila v zadnjo sobo, na kar sta se spravila na van-dalsko delo. Razbila sta zrcala in steklenice s tonikami, us-rije na stolih pa razrezala z britvami. Končno sta pobrala še denar iz 'blagajne in aparat za striči, na kar sta se poslovila z grožnjo, da bosta brivca ubila, če bo še računal nižje cene. — Kakor se je brivec izrazil napram policiji, katero je obvestil, računa za striženje 85c, doČim je unijska c ti in praviti." Izrečena je bila sodba, ka- > \cor smo že omenili. Vinko po- > nižno: "Prosim, gospod pred-i sednik, vsaj en mesec dopusta , in odloga." Predsednik: "Ne! - Ste brez stalnega bivališča. Mi j vas ne bomo okrog lovili." Obtoženec ogorčen: "Moje stalno bivališče je Zgornji Kašelj št ' 2. Vprašajte mojo mater!" In Vinko Škrianc ie moral odro- mati iz dvorane naravno&t v zaporiTOgotil se je in mrmral. -o- Velik požar pri Celju Celje, 10. okt. -— Dopoldne I okrog 10. je izbruhnil požar v velikem 'gospodarskem poslopju posestnika in železničarja Gožana Cirila v Trnovljah pri Celju. Železničar se ie odpeljal zjutraj v Velenje, gospodinja pa je odšla v mlin ter pustila otroke zaprte v stanovanjski hiši. V sobi je ,lelo V peč k i Žaganje. Ogenj pa je bušnil iz peči in zajel stanovanjsko sobo. Otroci so kričali na pomoč. Prvi je zapazil ogenj sosed, ki je takoj pritekel na pomoč in rešM iz goreče hiše tri otroke. Ivmaiu m prihiteli trnoveljski gasilci, njimi k1 celjski m stopili v ! oldanskega vetra se je ogenj hitro in močno širil te • zajel vse poslopje. Zgorelo je orodje, seno, precej kmetijskih pridelkov, rešili pa so žito, nekaj pohištva in živil. Iz hleva so gasilci še ob pravem času rešili 3 krave, svinje in orodje. Iz gareče stanovanjske sobe se je posrečilo gasilcem rešiti iz namiznega predala 30.000 din v gotovini. Ogenj je pone-1 hal okrog poldneva. Škodo* cenijo na 80.000 din v gotovini. Gasilcem gre zahvala, da se ogenj kljub močnemu vetru ni razširil na bližnje poslopje Gožanovega očeta. n 1 -o- Nesreča pri delu Prste na levi nogi je zmečkal hlod pri delu 18 letnemu Alojzu Slemenšeku, ki je doma od Sv. Matevža pri Bras-lovčah. Smrtna kosa Na Verdu je umrl vitez . Ljudpmir pl. Za^urovicz, polkovnik v pokoju star 84 let. — ; V Ljubljani (Rožna dolina Ce-. sta 11.11) je umrla Jožefa Kri-i žaj, delavka tobačne tovarne - stara 58 let. — V ljubljanski ^ bolnici je umrla Neža Boga-; taj, posestnikova hči iz Fuži-! ne 12, občina Okelnica pri i Škof ji Loki stara 32 let. Nesreča Pri lesnem trgovcu Useniku - v Ljubljani je uslužbenec An- - ton Pleško skladal drva. Ko 3 je med delom stal na visoki ? skladovnici, se je ta nenado-? ma podrla. Pleško je padel - mecl polena in se močno poškodoval po vsem telesu, in so - ga odpeljali v bolnico. -o- [ Poparila se je a, Z vročo vodo se je poparila ! 40 letna tovarniška delavka i Filomena Janez v Marfboru. i- Zaradi poškodb, ki jih je do-o bila, so jo z reševalnim vo-: zom odpeljali v bolnico. Neti sreča se je zgodila v podjetju, i- kjer je bila zaposlena. AMERIKANSKI SLOVENEC mn SLOVENSKI LIST s AMERIKI Stoto; Za pero in narod — m pravico in ranico od boja do tsmag«} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ________ : CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 21. 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Stran 2 AMERIJiANSKJ SLOVENEC Sobota. 21. decembra 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: 7.a cclo leto ........................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol l?ta .......................................... 3 00 Za četrt lpta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Itor one year ......................................$5.00 For half a yeas-.................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ..............;................. 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Grčija po novem preporodu Ko je Grčija leta 1920 zgubila vojno z Turki, je bila gospodarsko in politično na tleh. Mnogi so mislili, da za Grčijo dolgo ne bo nikakega upanja. Toda pojavili so se v Grčiji novi možje, ki so vzeli v roke reorganizacijo države na znotraj in zunaj. Grčija je že poznala diktatorje ko v Srednji Evropi s tem pojmom še niso imeli kaj početi. Grčijo z njenimi okroglo 7 milijoni prebivalci formalno vlada kralj Jurij II. iz danske dinastije Schleswig-Hol-stein-Gliicksburg-Sonderburg. Toda general Metaxas ima, kakor njegov tovariš Antonescu v Rumuniji, vsa pooblastila, ki mu dajejo skoraj neomejeno vladarstvo nad narodom Helenov. Življenjski potek tega izrednega moža, ki je bil rojen na zapadnem grškem otoku Kefaloniji v Jonskem morju, je mogoče razumeti samo v zvezi z revolucijami, na katerih je grška zemlja tako bogata po ponesrečenem vojaškem pohodu v Mali Aziji in popolnem uničenju takratne vojne sile. Ta ponesrečeni pohod, kateremu je v svetovni zgodovini komaj najti enakega, je grško notranjo politiko spravil v tako strašno zmedo in je tako močno prizadejal celotno grško življenje, da je nastopila prava zlata doba za vso mogočo sodrgo, pustolovce in zločince. Toda tudi za velike politike in borce za enotno in združeno Grčijo. Konstantin, po drugi balkanski vojski Veni- zelos pognal s prestola, je prišel leta 1920 spet nazaj in je poskušal z vojsko proti Turčiji osvojiti one predele Male Azije, ki so bili obljudeni od Grkov. Uspeh je bil strahoten poraz, ki smo ga pravkar omenili in ki je pahnil v brezmejno revščino veliko milijonov ljudi. To je bil vzrok, da se je leta 1922 moral Konstantin spet odreči prestolu. Ker pa je maloazijska pustolovščina ugled monarhije omajala v temeljih, je bil tudi njegov sin Jurij II. prisiljen, da se je leto kasneje odpovedal prestolu. Grčija je postala republika. Zdaj so sledila leta, v katerih je revolucija sledila revoluciji. Tedaj so trdili, da ima grška vojska več generalov kakor vojakov. Upori so bili na dnevnem redu in vojaki so že kar prezirali višjega častnika, ki ni vsaj enkrat poizkusil z državnim prevratom. Tedaj je svet zvedel za imena Condyllisa, Pangallosa, Caldarisa in jih je kmalu zopet pozabil. v V tisti dobi se je Metaxas izredno živahno udeleževal strankarskih bojev v Atenah. Metaxas je bil častihlepen častnik, ki pa si je kmalu pred drugimi pridobil to prednost, da se je svojega posla temeljito priučil. Še mlad se Metaxas ni omejil le na sodelovanje pri vojaških zarotah, temveč je pridno proučeval tudi politične razmere. Znal si je pridobiti zaupanje predpostavljenih in je bil tako poslan v kadetsko šolo v Potsdam. To mu je omogočilo višjo izobrazbo in širši razgled po svetu. Leta 1905 je stopil v diplomatično službo in je v naslednjih letih služboval na Dunaju, v Londonu, Parizu in Varšavi. Od leta 1931 dalje pa je zastopal svojo državo v Rimu kot poslanik. Že med balkansko vojsko v letih 1912 in 1913 je dokazal, da ni neuk v vojaških poslih. Kot 40 letnik je bil postavljen za šefa generalnega štaba. Grki so pod njegovim poveljstvom osvojili severno obalo Egejskega morja. JCo pa je bila razglašena republika, se je Metaxas, pa čeprav je bil sicer pristaš Konstantina, vseeno živahno udeleževal novega republikanskega gibanja. Da ne bi zaostal Za drugimi vidnejšimi grškimi politiki, je tudi Metaxas leta 1923 poizkusil z državnim prevratom, s katerim je hotel strmoglaviti vlado Pangallosa. Toda stvar ni uspela. Metaxas je moral oditi v Moko vseh političnih izgnancev, to je v Pariz. Tu je poizkušal, da bi zbral okrog sebe večji krog tam živečih grških izseljencev in emigrantov, kar pa se mu ni posrečilo. Kajti tisti, ki so ga poslušali, so mogli prav tako malo vedeti, kaj prav za prav namerava, kakor malo si je bil tudi sam o svoji bodočnosti na jasnem. Pozneje je prišla pomilostitev in Metaxas se je spet lahko vrnil v Atene. Zdaj se je poizkusil kot časnikar in je tudi pridno hodil kot govornik na razne politične sestanke. To mu je prineslo poslanski mandat in mesto v poslanski zbornici. Venizelos je bil poražen na volitvah 1932—1933 in je bil na svoja stara leta pregnan h dežele. Umrl je v Parizu leta 1935. V tisti dobi Meta- xas sploh ni bil na Grškem, ampak je iz Rima v primerni razdalji motril dogodke v svoji domovini. Pozneje so začeli monarhisti -pod vodstvom generala Condyllisa spet zagovarjati obnovo kraljestva. Priredili so ljudsko glasovanje in njegov uspeh je bil, da je kralj Jurij II. v mesecu aprilu 1935 spet lahko zasedel prestol svojih očetov. Komaj pa se je to zgodilo, je nenadoma umrl Condyllis in takoj za njim drugi voditelj monarhistov Caldaris v dokaj skrivnostnih okoliščinah. Zdaj je od stare garde ostal samo še Metaxas, kateremu je vladar kazal očitne simpatije. Pravijo, da je bil nekoč Metaxas v avdijenci pri kralju, ki ga je ob tej priliki vprašal, kaj bi najprej storil, ko bi njemu bila zaupana sestava nove vlade. Metaxas je malo pomislil, nato pa baje odgovoril: "Nekaj stotin ljudi bi poslal na otoke sredi morja, razpustil bi poslansko zbornico, potem pa bi skušal skleniti z Italijani trgovsko pogodbo." Kralj mu je baje nato odgovoril, da ga sicer ne more imenovati za ministrskega predsednika, da pa mu lahko-svetuje, naj napravi državni udar in naj na ta način pride do položaja, ki ga sicer zakonito ne more doseči. Naj že bo kakor hoče, dejstvo je, da je 4. avgusta 1936 Metaxas v resnici postal ministrski predsednik. Kot voditelj države je res tudi postopal nekako v takem smislu, kakor naj bi bil njegov razgovor s kraljem. Takoj je razpustil zbornico, svoje politične nasprotnike je dal poloviti in jih poslati na otoke, potem pa je nemudoma sklenil trgovske pogodbe z Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Zadnja štiri leta, kar je Grčija živela pod malim, a neumornim diktatorjem, je uživala dežela mir, kakor ga sicer nikdar ni bila vajena. G nobeni revoluciji ni bilo. sli-ašti. Koliko stotin svojih prijateljev in sovražnikov je Ivletaxas poslal na otoke in koliko jih je poslal na Karo-nov čoln, ni mogoče natančno zvedeti. Toda splošno sodijo, da je njih število dosti manjše, kakor pa bi bilo število žrtev, ki bi jih upori in prevrati zahtevali, ako bi se njegovim sovražnikom posrečili njihovi načrti. Od 28. oktobra dalje pa je Grčija v vojni z Italijani. Metaxasovo delo je, da je mala Grčija v zaupanju na svojo novo armado imela pogum, odbiti Italiji zahtevo po vojaških oporiščih na grškem ozemlju. In kar je glavno, Grčija v tej vojni sijajno zmaguje. Ni dvoma, da s pomočjo Anglije in Amerike, bo Grčija še precej časa vzdržala in zna baš njen nastop zaustaviti svetovni pohod fašistov in nazijev s tem, da bo to dalo še drugim narodom poguma ^e zoperstaviti osišču. In če končno zmaga Anglija, bo Grčiji poverjena v južni Evropi še važna uloga. LORAINSKE NOVICE Lorain, O. Pretečeni teden je tukaj po mučni bolezni preminul Jack Janežič, v starosti 53 let. Ker je bil še tako srečen, da je bil v bolezni previden s sv. zakramenti, je bil pokopan iz domače cerkve po katoliškem obredu. Obrede je izvršil naš domači g. župnik Rev. Milan 31 a je. Pokojni je bil'v Ameriki let in je bil doma iz Vrhnike pri Ložu na Notranjskem. V Lorainu zapušča brata Franka, eno nečakinjo in dva nečaka. Naj v miru počiva. Tudi bolnikov je žalibog vedno kaj v fari. Mr. Ambro-žič, St., še vedno ni okreval od težke operacije. Frank Baraga pač že hodi okolu, vendar ga vsak iz srca pomiluje, ker je pri eksploziji v tovarni zaradi opeklin izgubil oko in še tako mlad fant. In koliko časa že trpi Mrs. Frances Juha, ker kar nikakor se ji bolezen noče izboljšati. Iz srca želim, da jo prijatelji in znanci kaj večkrat obiščejo in jo potolažijo v njenem težkem trpljenju. — Prav tako bosta morala še čez praznike ostati na bolniških posteljah Mr. Joseph Škrjanc ter Miss Anzelc, ki sta se ponesrečila na ledenih tleh vsak pri svojem domu. — Velika sirota je tudi Miss Tomažič na 32. cesti, ki ji zdravniki tajo tako žalostno dolgo dobo v postelji. Da bi se vsaj zdravniki zmotili in bi bila kmalu zdrava.—Pa je še mnogo dru gih, ki več ali manj bolehajo, saj, kdo se pa ne prehladi ob tako spreminjajočem se vremenu. — Skorajšnjega okrevanja želim iz srca vsem bolnikom ter vesel Božič in .srečno Novo leto! — Enako želi^n vesele praznike vsem bralcem in naročnikom, zastopnikom Amerikanskega Slovenca sirom vseh slovenskih naselbin. Prav posebno pa še tako požrtvovalni in neutrudni delavki, zastopnici Mrs. Mary Blai, ki je že toliko storila za razširjanje slovenskih ^katoliških listov. Naj ji ljubi Bog da zdravja in korajže še za naprej. — Pozdrav vsem! Justina Paul V JOLIETU SLOVENSKA DRAMATIKA ŠE ŽIVI IN USPEVA! t Joliet, 111. Ali slovenska dramatika in petje res umirata v Ameriki, kakor tožijo nekateri? Mogoče, da v kateri drugi slovenski naselbini, toda ne pri nas v Jolietu. Mi lahko rečemo, brez vsake baharije, da pri nas smo imeli ravno zadnja leta izvrsten uspeh s slovenskimi prireditvami. Pevski koncert, katerega so priredili združene pevski zbori leta 1938 v Jolietu, je še vsem tukajšnim Slovencem dobro v spominu. Ravno tako se spominjajo krasne spevoigre "Srce in denar," katero je priredil cerkveni pevski zbor lansko jesen. In kdo bo kedaj pozabil izborno prirejeno veseloigro "Micki je treba moža," katero je pevski zbor vprizoril zadnjo spomlad. Ne sama da so starejši fa-rani z veseljem prisostvovali pri teh prireditvah, ampak tudi tukaj rojeni fantje in dekleta so z zanimanjem sledili tem predstavam. Splošno rečeno, so bile naše igre, koncerti, in druge prireditve do sedaj bolj obiskano, ko so bile v slovenskem jeziku, kakor pa tedaj ko so bile v angleščini. Največja zasluga za ta uspeh gre cerkvenemu pevskemu zboru, ki je te prireditve tako spretno izvršil. Se po drugih naselbinah naj tako naredijo, pa ne bo slišati očitka: "ni več zanimanja za slovenske prireditve." Lepa beseda lepo mesto najde; krasna prireditev bo prejela pravo priznanje. Da ne bo kdo mislil, da se bahamo samo s tem kar smo enkrat poprej imeli, bodi tukaj povedano, da se naš cerkveni pevski zbor zopet pripravlja za krasno operetto "Slovenski Božjč," katero bo vprizoril v nedeljo dne 29. decembra popoldne in zvečer. V tej spevoigri bodete imeli priložnost slišati najlepše in milejše slovenske božične pesmi, videti žive slike Marijinega in Jožefove-ga prihoda v Betlehem, soču-stovati z' njima, ko prosita za prenočišče fljerperge,) .fih spremljati v mrzli hlevček. Slišali bodete lahko tudi angelčke, ko bodo peli, in videli pastirce pri jaslicah. Jolietski (Slovenci, in drugi v bližnjih naselbinah ste vabljeni, da udeležite te prireditve. privoščite si še enkrat mile slovenske pesmi in krasne predstave; ne bo vam žal. Cas prireditve 'bo: v nedeljo 29 decembra ob 2:30 popoldne, in zvečer ob 8:00. £eleč vsem vesele božične praznike in srečno novo leto polno božje ga blagbslova, vam kličemo: Na svidenje v farni dvorani pri krasni igri "Slovenski Božič." Odbor ' članice te organizacije delovali za napredek dobrega dela. Več blagoslova in sloge celokupnemu članstvu DSD. Vsi na delo in bomo napredovali. V slogi je moč! — Še enkrat vesele božične praznike glavnemu odboru in celokupnemu članstvu Družbe sv. Družine. Joseph Jerman, III. nadzornik Pripomba ured. — Ker smo voščilo dobili že ko je bila petkova številka v tisku, ga objavljamo v sobotni številki. IZ DOMOVINE Najvišji jugoslovanski policaj Najvišji policaj v Jugoslaviji živi v Bosanski Dubici in se piše Stojan Curin. Je občinski stražnik, ki meri 2 metra in pet centimetrov. Mož navadne velikosti mu niti do ramen ne sega. Curin je pred vojno živel v Ameriki, kjer si je prihranil lepo premoženje. Ko je pa izbruhnila svetovna vojna, se je vpisal med jugoslovanske prostovoljce in odšel na solunsko fronto. ta in da. pretrgajo vse vezi s slovensko organizacijo denti-stov ter prosijo, da bi hrvatska banska uprava osnovala za nje dentistično šolo. — Slovenski dentisti so si pa svojo šolo sami ustanovili in jo sami tudi vzdržujejo, zato je precej velika šolnina, proti kateri so se hrvatski dentisti tako čudno izrazili. Zagrebški dentisti proti slovenskim Kakor se poroča, je Zagrebško društvo zobnih tehnikov na svojem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri se izražajo zoper dentistično šolo v Ljubljani, ki je 'bila nedavno odpr- Nesrečen padec V Bukovnici v Prekmurju je Ignac Tivadar tako nesrečno padel z visoke oslice slame, da si je zlomil tilnik. Odpeljali so ga v bolnico, pa je že med prevozom umrl. -o- Odlikovanje Pi'edsednik Celjskega šahovskega kluba in starešina celjskih skavtov je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopinje. -o- Nov Prosvetni dom V Turnišču v Prekmurju so pred nedavnim slovesno blagoslovili in otvorili nov Prosvetni clom. Slovesno blagoslovitev je opravil dekan g. Jerič, ki ima tudi sam velike za-shige, da se danes Turnišče lahko ponaša z lastnim in lepo zgrajenim novim Prosvetnim domom. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" ZA $1. 'Širite amer. slovenca' VOŠČILO ZA PRAZNIKE Joliet, III. Bliža se praznik rojstva Gospodovega ali Božič, ko drug drugemu častitamo vesele božične praznike. Tako tudi jaz častitam vesele božične praznike vsem članom in članicam Družbe sv. Družine in tej želim več uspeha, da bi se širila po Ameriki in da bi člani in lahko pošljete brzojavni pozdrav in voščilo svojim domačim, ali znancem in prijateljem v Jugoslavijo za božične praznike in za Novo leto. Te brzojavne čestitke sprejema naš list in sicer do 6. januarja 1941 za zgoraj šn j o ceno. K zgorajšnji ceni je dodati 10 CENTOV za federalni davek. Skupaj pošljite $1.10. , Ko bote poslali naročilo za brzojavko samo omenite številko čestitke in voščila, pa bomo vedeli katero voščilo ste izbrali in želite, da se pošlje v stari kraj. Zraven pošljite pravilni naslov stranke, ki ima prejeti brzojavko, svoje ime in svoj naslov. Vse drugo bomo uredili Sni. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Eno katerokoli izmed IV. navedenih voščil in čestitk lahko pošljete v Jugoslavijo za samo $1. in 10c. federalnega davka. 1. Vesele božične praznike in srečno Novo leto. 2. Srčno čestitamo Božič. 3. Ob priliki božičnih praznikov in Novega leta voščimo vse najlepše. 4. Iskreno pozdravljamo in želimo srečen Božič in Novo leto. 5. Čestitamo vsem Božič in Novo leto in pošiljamo prijateljske pozdrave. 6. Sprejmite od vseh nas prijateljske pozdrave in srčne čestitke za Božič in Novo leto. 7. Vam in Vašim želimo vesel Božič in srečno Novo leto. 8. Ob priliki bližajočih praznikov pošiljamo Vam prijateljske pozdrave in najlepša voščila. 9. Želimo Vam srečen Božič in dobro zdravlje v Novem letu. 10. Želim, da bi bil poleg Vas, da Vam osebno čestitam srečen Božič in Novo leto. lil. Iskren pozdrav in najbolje želje za Novo leto. 12. Iz vsega srca zahvaljujemo na čestitkah in od naše strani želimo vse najlepše in najboljše. 13. Želimo Vam srečo in mnogo uspeha v Novem letu. 14. Dal Bog, da Vam Novo leto prinese mnogo sreče in veselja. 15. Iz vsega srca zahvaljujemo na dobrih željah naj Vam bo Novo leto srečno. 16. Našim prijateljem na oni strane morja pošiljamo naše najlepše pozdrave ob priliki božičnih praznikov in najboljše želje za srečo in uspeh v Novem letu. 17. Ob priliki teh praznikov hoteli bi, da Vam dokažemo koliko cenimo Vaše prijateljske odnose in da Vam voščimo srečno Novo leto. 18. Radi se spominjamo naših medsebojnih odnosov v prošlem letu pa Vas prosimo, da izvolite sprejeti naše najbolje želje za Novo leto. 19. Zahvaljujemo Vam na podarjenem nam poverjenju v preteklem letu in pošiljamo Vam najlepše želje za Novo leto. ALI SE M ti POSREČI (104) (Metropolitan Newspaper Service) ANGRILY THE GUARD RUSHED AT TARZAN. THE AFf.-MAN ROSE, THOUGH Hl5 FEET jWERE 5TILL ANCHORED. Napisal: Edgar Rice Burroughs 1%'NITBD FEATURE SYNDICATE, lnc.ij AS THE GUARD LIFTED HIS CLU3, TAR.2AN DUCKED, AND DSOVE H/5 HEAD INTO T4P FELLOW'S STOMACH. tarzan set to wor< briskly on His remaining bonds, wondering if he could free himself before his assailant recovered. Jezno se je stražnik zagnal proti Tarzanu, ki je tudi vstal, toda njegove noge os bile št- priklenjene. Ko je stražnik dvignit poleno, se je Tarzan pripomnil in z vso močjo butnil stražnika naravnost v želodec. Močan udarec je stražniku zaprl sapo, .tla je padel brez moči na tla. Sedaj je Tarzan pohitel, da si odveze noge, ki so bile trdno privezane k tlom. Ali se mu posreči, prtSdno se njegov napadalec zave? WAS Sobota, 21. decembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Ohajčani zmagali v kampanji "Novega Sveta" Rev Matija Jager glavni zmagovalec Država Ohio sama je dala v tej kampanji skoro 300 novih naročnikov "Novemu Svetu". — Vsa čast zavednim Slovencem v Clevelandu, ki se zavedajo velike važnosti slovenskega tiska med nami. Letošnji zmagovalci v kampanji "Novega Sveta" Kampanja za razširjenje družinskega mesečnika "Noveg'a Sveta" se je zaključila zadnji ponedeljek 16. decembra s sijajno zmago države Ohio. Zmagal je PREC. G. MATIJA JAGER, ki je dobil v tej letošnji kampanji "N. S." malo manj, kakor cel milijon glasov, namreč 948,000 glasov. K zmagi mu je največ pomagal Cleveland — okolica sv. Vida, kjer je preč. g. Jager deloval blizu 13 let na župniji sv. Vida in ostal med njimi močno priljubljen. S tem ogromnim številom glasov je fara sv. Vida pokazala svojo ljubezen do preč. g. Jagra, ki sedaj župnikuje na slovenski župniji. Presv. Srca v Barbertonu, Ohio. Drugi gjfavni zmagovalec je PREC. G. J. M. TRUNK, sloven-, ski župnik v Leadvillu, Colo, in pripoznan slovenski pisatelj tu ir| v starem kraju. On je prejel 762,400 glasov, kar je zelo visoko število in ker so ti glasovi večinoma od starih naročnikov, kateri so šteli petkrat manj, kakor glasovi novih naročnin, je to znamenje, da je glasovalo zanj veliko število naročnikov, ki so mu s tem izrazili svojo zahvalo in pripoznanje za njegovo pisateljevanje v naših publikacijah. Tretji glavni zmagovalec pa je PREC. G. MILAN SLAJE, slovenski župnik pri sv. Cirilu in Metodu v Lorain, Ohio in Duhovni svetovalec Slov. Ženske Zveze. Tudi on je prejel veliko število glasov, 326,750 glasov. Tudi njemu je narod izrazil svojo zahvalo in pripoznanje za njegovo delovanje kot odličnega člankarja v mesečniku "Zarja". Vsem trem glavnim zmagovalcem naše iskrene čestitke! Zdaj pa poglejmo, kako so zadnje dni agitirali v tej minuli kampanji. MRS. ROSE DEŽELAN iz Milwaukee, Wis., je poslala sama te dni 4 nove in 7 starih, kar da 27,000 NADALJNIH GLASOV. MR. JOŽEF FAJFAR iz Chicago, 111., je dobil te dni od: Mr. Joseph Gradishar iz So. Chicage, 1000 gl.; Mr. Jurica Biankini iz Chicage 20,000 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 1 novo, 5000 gl.; Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111. 2000 gl.; sam je dobil te dni 1 novo in 19 starih, kar da 24,000 gl.; skupaj to pot dobi 52,000 NADALJNIH GLASOV. REV. MATIJA JAGER, Barberton, Ohio, je dobil te dni od: Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio, 5,000 gl.; od Mrs. Mary Blai, ki je nabrala zadnje dni v Clevelandu in Barbertonu, O. 70 novih in 19 starih, kateri vsi so oddali glasove Rev. M. Jagru in znaša to 367,500 glasov; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 1,500 gl.; Mr. Joe Sabec, Galesburg, 111. 1,000 gl.; Mr. Jacob Resnik Cleveland, Ohio, 1 novo in 6 starih, kar da 10,500 gl.; Mrs. Anna Gliha, Cleveland, Ohio, 10 starih, kar da 10,000 gl.; Mr. J. Prisel, Cleveland, Ohio, 14 starih, kar da 14,500 gl.; skupaj to pot dobi 410,000 NADALJNIH GLASOV. REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio, je dobil te dni od: Mr. J. Prisel iz Clevelanda, 3 nove in 93 starih naročnikov, kateri so glasovali za Rev. M. Slajeta, kar da ravno 1'00,000 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio, 1 novo in 4 stare, kar da 9,000 gl.; Mrs Mary Blai je dobila 13 novih in 7 starih, ki so glasovali za Rev. M. Slajeta in da to 39,000 gl.; skupaj to pot je dobil 148,000 NADALJNIH 6LASOV. MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn, je dobil te dni od: Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn., 1 novo in 6 starih, kar da 11,000 gl.; Mr. J. Strah sam je poslal 3 nove in 14 starih, kar da 27,000 gl.; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 1,000 gl.; Mr. J. Pe-shell, Ely, Minn. 9,500 gl.; skupaj to pot dobi 47,500 NADALJNIH GLASOV. REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo, je dobil te dni od: Mr. Fr. Stavec, Bedford, Ohio, 2,000 gl.; Mr. Martin Golobich, Chicago, 111. 5,000 gl.; Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111. 47 starih, kar da 47,500 gl.; Mr. Joe Zaic, Hibbing, Minn. 5,000 gl.; Mrs. Joha-na Mohar, Sheboygan, Wis. 2,000 gl.; Miss Mary Klun, Leadville, Colo. 3,000 gl.; Mr. Mich. Kapsch, Colorado Springs, Colo. 2,000 gl.; Mrs. Mary Blai, je dobila v Clevelandu, Ohio, 4 nove in 5 starih naročnikov, ki so oddali glasove Rev. J. M. Trunku, kar da 23,000 gl.; Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 2,000 gl.; Miss Katie Triller, Whiting, Ind. 7,000 gl.; Mr. J. Prisel, Cleveland, O. je dobil 1 novo in 40 starih naročnikov, ki so glasovali za Rev. J. M. Trunka, kar da 44,500 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis. 6,500 gl.; Mr. Lud. Perušek, Willard, Wis. 2,000 gl.; Mr. John Golobich, Pittsburgh, Pa. 4 nove in 1 staro, kar da 16,000 gl.; Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 3,000 gl.; Mrs. Mary Kotze, Wal-kerville, Mont. 4,000 gl.; Mr. Frank Kokal, Universal, Pa. 3,000 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 2,000 gl.; Mr. John Sebat, Danville, 111. 1,000 gl.; Mrs. Tereza Blankis, Salida, Colo. 1,000 gl.; Mrs. Kat. Pristopec, Stauton, 111. 1,000 gl.; Mr. J. Staudohar, Worcester, N. Y. 1,000 gl.; Mrs. Kat. Yekovec, Canon City, Colo. 1,000 gl.; Mrs. Mary Prebelich, So. Rrange, Mich. 1,000 gl.; Mr. Karl Kovačič, Uniondale, Pa. 1,000 gl.; Mr. Ignatz Babich, Greaney, Minn. 1,000 gl.; Mrs. M. Usnick, Morgan, Pa. 3,000 gl.; Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo. 1 novo in 35 starih, kar da 37,400 gl.; Mrs. Ursula Ivsek, Rock Springs, Wyo. 2 nove in 5 starih, kar da 11,000 gl.; Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis. 500 gl.; skupaj to pot dobi 239,400 NADALJNIH GLASOV. MRS. MARY ZABUKOVEC, Peoria, 111. je dobila te dni od Mr. Johna Kramaricha, Joliet, 111. 1 novo in 14 starih, kar da 18,000 NADALJNIH GLASOV. Ob zaključku kampanje so kandid&tje dosegli sledeče število glasov: REV. MATIJA JAGER, Barberton Ohio........................948,000 glasov REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo,...,..........................762,400 " REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio...............................326,750 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111................................160,500 " MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn............................134,000 " MRS. MARY ZABUKOVEC, Peoria, 111.........................109,000 " MRS ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis..................107,000 " REV. J. TRUNK Novoizvoljeni podnačelnik zbora "Vitezov in Princezinj" mesečnika "Novi Svet", ki je prejel 762,400 glasov, ki je drugo .najvišje število prejetih glasov v letošnji kampanji. S tem je deležen lepe spominske medalje, ki mu bo podeljena. K njegovi izvolitvi najiskrenejše čestitke ! REV. MATIJA JAGER Novoizvoljeni načelnik zbora "Vitezov in Princezinj" mesečnika "Novi Svet" Prejel je tekom kampanje 948,000 glasov, ki je najviše število. S tem je deležen glavne kampanjske nagrade pozlačene Spominske Kupe, ki mu bo izročena v ta namen. K niegovi izvolitvi najiskrenejše čestitamo ! kjer si je žejo utolažil in umik V tistem času je pritekel jackrabit, da se napije vode, in Mr. Kožel kot prvovrstni strelec, ga je ustrelil in spekel in se ga do sitega najedel in kmalu trdno zaspal. Cez kake tri ure, ko se je prebudil, je pa na nasprotni strani ognja opazil medveda (Mr. Voglat in Mrs. Oblak, ali čujete,) ki se je tudi grel, in pečenko vohal. Mr. Kožel je puško pograbil in se počasi previdno nazaj pomikal toda medved se je mirnim potom poslovil od ognja, pečenke in tudi od Mr. Kožela, zato si je on mislil: kosmatinec je meni prizanese] jaz bom pa njemu. Zato se je pozneje Mr. Kožel bal spati na zemlji, spravil se je na hrast in tam sam sebe privezal, da ni doli padel. Drugo jutro ga je pa krdelo volkov čakalo pod hrastom, ki pa so se ga naveličali čakati, kajti Mr. Kožel je imel to jutro strašansko veliko potrpežljivosti, prav nič se mu ni mudilo doli s hrasta, vsaj tako dolgo ne, REV. MILAN SLAJE Novo izvoljeni drugi podnačelnik zbo^ ra "Vitezov in Princezinj" mesečnika "Novi Svet", ki je prejel 326,750 glasov, ki je tretje najvišje število prejetih glasov v letošnji kampanji. S tem je deležen lepe spominske medalje, ki mu bo podeljena. K njegovi izvolitvi najiskrenejše čestitke! MED CLEVELANDSKIM1 SLOVENCI M. Blai Z velikansko naglico mi je čas bežal v Clevelandu in to po vzroku, da Clevelandska slovenska naselbina je sloven-sko-ameriška metropola. Cez teden temo se trudili, da bi bj-la akcija za naš mesečnik Novi Svet popolen uspeh, ob nedeljah pa sem šla na razne prireditve, farne ali društvene, katerih je, sorazmerno po številu Slovencev,oziroma društev, toliko, da vseh niti obiskati nisem mogla, dasi bi rada. Bila sem na koncertu cerkvenega pevskega društva Lira, o tem sem že nekoliko pisala. Takoj drugo nedeljo, na 24, nov. sem bila pri popoldanskem programu , ob proslavi 30 letnice Slovenske Dobrodelne Zveze. Bil je to lep, v nekaterih točkah ganljiv in bogat program in — v moje začudenje, vstopnine prost. Obširno, talentirano moč ima Cleveland v Clevelandskih Slovencih in njega mladino. Vikico Hočevarjevo poznamo širom Amerike kot poznamo mlado v Ameriki rojeno Slovenko, po njenih pravilnih slovenskih spisih, največ mislim v mesečniku "Ave Maria." Sedaj sem jo čula, ko je dekla-mirala pozdravni nagovor. Pozneje sem jo obiskala na njenem domu in obžalujem, našla sem jo bolno v pojstelji. Pač ji iskreno želim skoraj šnega zdravja. Omeniti moram, dasi že pozno, pevske točke, ki jih je pel Glee klub, zlasti slovensko prestavljeno Johan Strausovo "Pripovedke iz dunajskega gozda." Občudovanja, je vredna ta sila, ki premesti vse ovire, katerih ni malo, in se zapoje takšna lepa in težka skladba v slovenskefn jeziku. Takole samo sedim in poslušam, pa sem že ponosna da sem Slovenka, kako se morete še počutiti tisti, ki vam res gre zasluga za vse to? Dobro znanko — prijateljico Mrs. Žagar, smo to pot zopet culi v solospevu, bili so še drugi pevski krožki iz Newburg-ha, vsi izvrstni, prekašali so drug drugega. Program je tra jal 3 ure, nemogoče mi ga je radi pomankanja časa, natan čno opisati, naj le še to omenim, da meni kot tujki, je šel do srca od prve do zadnje točke. Ne morem si pa, da ne bi posebej omenila deklet Častne straže, ki so seveda tudi članico S D. Z. One so v lepih uniformah zelo povečale že itak lep program tega popoldneva, posebno v točki ki je bila posvečena spominu že umrlega Sredi odra je bil postavljen oltarček spomina, na katerem je bil preprost zelen venec. Od vzhoda, zahoda, juga in severa pa so bile po teh dekletih Častne straže poslane raznobarvne cvetlice v spomin tem ki so že odšli v večnost. S pomembnimi deklamacijami so dekleta pokladala cvetje na ta zeleni venec, da se je od daleč videlo, kot da je pokrit z otrtimi solzami. V napolnjeni dvorani je zavladala grobna tišina, le tu in tam se je iz-vil pritajen vzdih. Oražmovi hčerki tam na odru je zdrknila solza po licu, saj je ta spomin veljal tudi njenemu očetu, zgubila ga je šele pred kakimi devetimi meseci. Res, pri takih spominskih 'programih se človek ne more vzdržati solz, pa življenje zemljana je pač tako, da je veselje pomešano z žalostjo. Zvečer prav istega dne sem pa šla pogledati v Knausovi dvorano igro, ki jo je priredila, podružnica S. Z- Z. štev. 25. Igrali so igro "Denar" in bila je sicer preproste a priljubljene vsebine in dobro igrana. Zlasti sta se odlikovala Mrs. F. Brancel v ulogi Neža in Mr. Domijan Tomazin kot nje soprog. Mr. Tomazina sem že videla preje v igri "Mala Pevka" v ulogi meniha, on je res izboren igralec, a Mrs. Brancel sem videla to pot prvič. V njunem igranju ni bilo nič prisiljenega, bila sta preprosto, iskreno domača, in to kar stori igro pristno. Vsi drugi so častno rešili svoje vloge. Mrs. Tomazin je bila zelo v skrbeh ob ženitni ponudbi, a jo je vseeno modi'o ikpeljala. Miss Bogovich kot Amalija je bila ljubka, nje zaljubljenec je imel pa kar preveč sreče. Suzi je bila 'fest' prekanjena, Amalijin snubač pa je .potrt vzbujal vsmiljenje pri gledalcih. Meni se je igra dopadla, če le mogoče, dobila jo bodem za v Chicago, da jo bodemo še tu enkrat videli. I Čez teden je pa bilo zopet treba hiteti za novimi naročniki. Dasi težavno delo človek vseeno doživi marsikaj zanimivega in če hočete no, včasih seveda tudi kaj pikrega. Toda 98 procentna prijaznost naših ljudi spravi tisto pikrost v nič. N. pr. kadar so ljudje prijazni kot so že naši stari naročniki Kodričevi, ja, človek bi kar v Clevelandu ostal za vedno. Prijazna beseda Mrs. Roitz človeku dobro dene, misleč da pozna to ženo že vse svoje življenje. Ko sem obiskala Mr. in Mrs. Menard iz Norwood Rd. pohvalila se je s šestmesečnim sinčkom, ki je. bil označen v časopisih ko je bil rojen kot njuni sinček, seveda, bil pa je le od sina sin. Mrs. Urbani s Carl ave. pozdravljajo naše Chikažane Tone Banič-evo družino, To mažič-evo in Auguštinovo in John Pičmanovo družino in sorodnike. Prišli smo do Koželo-vih na Carl ave. Mr. Kožela bi se lahko poslušalo cele dneve toliko doživljajev ima za povedati. Bili smo pri njih na Zahvalni dan, zato smo se malo lažje dlej pomudili. Povedal je, da je bil vojak v Ameriki več let in n. pr. v Meksiki je bil kot vojak za časa Villa-ta in Coranzatovega režima.Tam se je bilo treba mnogokrat bolj proti kačam bojevati kot proti banditom. Enkrat se je bila ovila ena 8 čevljev dolga kača okrog noge in jo stiskala tako, da je že docela kri ustavila. N.ekdo, ki je bil z Mr. Ko-želom.je umoril kačo z bajonetom. V drugem slučaju je bil Mr. Kožel zgubil pot do svoje armade, tri dni je že taval po Meksikanskem gozdu. Prišli so enkrat mimo Meksi-kanski vojaki, katere ni mogel razločiti ali so Coranzovi vojaki ali Villa-tovi pristaše, zato se jim ni upal pokazati. Ko je tako že taval 3 dni po gozdu, je prišel do nekega potoka,- da so se volkovi odpodili. Ko je pozneje vendar zopet prišel do svoje armade, je bila ta in on neizrečeno veseli. Zanimivo je tudi, da precl več leti ko je prišel njegov oče še kot mlad fant od vojakov na dopust, so ga tedaj v Maškov-cu naprosili, naj bi nesel neko novo rojeno deklico h krstu, kar je tudi storil in krstili so jo za Zofko Princ-ovo katero je ravno ta vojak, oče prej-omenjenega Kožela, čez 16 let poročil. Tako vidite, sem bila na Zahvalni dan poslušala "dogodbe .vojaka" in pri tem čisto pozafoila da sem za ta dan povabljena na vse strani na "Thanksgiving dinner." Uvidela sem da sem pozna in šla sem h moji prijateljici še iz Chicage, Mrs. Klemenčič. Malo se je hudovala, da puran bo mrzel, pa mi je kmalu odpustila in "dinner" je bil prvovrsten. MODER PAŠA Pred nekega pašo so privedli mohamedanca, ki je bil zažgal hišo nekega kristjana. Ker je po koranu mogoče nekoga obsoditi le tedaj, če ga nekdo obtoži, je sodnik velel, naj privedejo kristjana. Ta pa je bil s svojci vred v hiši zgorel. "Vsi so na onem svetu," je spox*očil sodni sluga lakonično. "Brez obtožbe ne smem soditi," je dejal paša. "V koranu pa stoji: "Če oškodovane ne more pred sodnika, a je \ znanem kraju, tedaj je posla ti zločinca tj a, da ga obsod tamkajšnje sodišče. — Ker s kristjani sedaj v večnosti, n:' ne ostane drugo, nego da tf ga moža isto tako tja pošljen Rabelj naj to stori." -o- PSI IN MAČKE V GIBRAL TARJU Civilno prebivalstvo se j zaradi vojne moralo izseliti i: Gibraltarja, Vse je šlo želi naglo in .tudi razmere so take, da še za ljudi ni dovolj hra ne, pa so morali mačke in! pse pustiti v Gibraltarju. Za živa ii nihče >ni več skrbel in jil hranil. Lahko bi se pripetilo da bi postali psi in mačke ne varni prenašalci nalezljivi! bolezni. Ni pomagalo drugo kot vse pobiti. To je izzvak pri lastnikih veliko žalost. Vojaške oblasti so obljubile, d: jih bodo poklale na najbol. človečanski način pod nadzor stvom zoološke družbe. Ljudje: pa le žalujejo za starimi ljubljenci. Nekateri so celo sklenili, da bodo svojim vojnim "žrtvam" med živalmi postavili spomenik. PRODA SE najvišjemu ponudniku hiša na 2048 W. Coulter st„ Chicago; zidana, dve nadstropji; v ozadju zidan "cottage." Vprašajte na 1848 W. 23rd St., drugo nadstropje, spredaj. Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem našim odjemaloem in prijateljem! MATH KREME SEC SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 1912 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon CANAL 6319 Slovenskim gospodinjam se priporočamo za praznike. Pri nas dobite vse vrste sveže in suho meso. Vse vrste perutnino za praznike in vse vrste grocerijo. Doma delane krvave in mesene klobase. ,< Naznanilo in zahvala Z globoko potrtim srcem sporočamo vsem našim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nas dne 1. decembra 1940 za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in brat Frank Vidmar, st. doma od Sv. Lenarta nad Škofjo Loko, na Gorenjskem, odkjer je prišel v Ameriko prvič 1901 in drugič 1913 in bival ves čas v Chicago, 111., kjer je 1. dec. t. 1. umrl v bolnišnici sv. Ane. Pogreb pokojnika se je vršil dne 4. decembra 1940 iz cerkve sv. Štefana, :ia Resurrection pokopališče v Summit, 111., kjer je bil položen k večnemu počitku. Ob tej priliki želimo iskreno zahvaliti najprvo vse preč. gg. duhovnike, predvsem č. g. p. Leonarda Bogolina, ki je previdel pokojnika v bolnišnici; potem č. g. župnika p. Edwarda Gabra-nja, ki je opravil pri glavnem altarju pogrebno sv. mašo ob azi-stenci č. g. p. Aleksandra Urankarja in č. g. p. Leonarda Bogcl-lina, kakor tudi č. g. župnika Rudolfa Potočnik iz Shcboygana, Wis. in č. g. p. Ferlina, ki sta opravila pogrebne maše pri stranskih oltarjih. Dalje najlepša zahvala č. g. Aleksandru Urankarju za obisk pokojnika v. bolnici in č. g. p. Bernardu Ambrožiču, ki so obiskali pokojnika in molili, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prisrčno naj zahvalimo tudi vse one, ki so položili na krsto pokojnika toliko duhovnih šopkov v obliki sv. maš, ki so jih naročili za pokojnika. Najlepša zahvala tudi vsem onim, ki so položili na krsto vence in cvetlice. Dalje najlepša hvala vsem društvom, posebno pa Tretjemu Redu; Družbi sv. Mohorja ter društvu Modern Woodmen, ki so Dbiskavali pokojnika ob času, ko je ležal na mrtvaškem odru, molili zanj, culi ob njem in se udeležili tudi pogrebne maše Ln sprevoda za pokojnim. Na«?risrčnejša zahvala tudi vsem sorodnikom naše rodbine, bližnjim in daljnim, ki so nam vsestransko pomagali v teh žalostnih dneh preizkušnje. Posebna hvala sestri pokojnika, ki je dospela na pogreb iz daljnega Pittsburgha, Pa. Dalje najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Bernard Muth, ki jc.imsi v oskrbi pogreb in vse najlepše uredil. Končno najprisrčnejša zahvala vsem in vsakem", karkoli je kdo storil v teh žalostnih urah naše preizkušnje za pokojnika ali nas, vsem, ki so prihajali pokojnika kropit in molit k rakvi, vsem, ki so se udeležili pogrebne ma&e in vsenj, ki so ae udeležili pogreba. Vsem želimo izraziti našo globoko zahvalo. Posebno še enkrat naj zahvalimo vše, ki so naklonili pokojniku sv. maše, vence in cvetlice. Ne navajamo imen, ksr jih je veliko in bi morda kdo izostal. Zato pa zahvaljujemo na splošno vse skupaj. Vaša sočustvovanja z nami v teh dneh bodo ostala nam v trajnem spominu. Ti, predragi soprog in ljubljeni oče, ki si končal pot svojega trpljenja polnega živlejnja, pa spavaj in počivaj v miru v Bogu, dokler se ne snidemo s Teboj gori nad, zvezdami, kakor nam to govori sv. Križ. Žalujoči ostali: MRS. TOHANA VIDMAR, soproga; FRANK ml. in IVANKA, sin in sinaha; JENNIE ml. in GABRIEL, hči in zet; MARIJA HAFFNER, sestra (v Pittsburghu); LUKA VIDMAR, brat uliuau)lliiiil»ui\uiilliia so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. .Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $4.00................200 Din /a $5.80..........?.....300 Din Za $7.55................400 Din Za $9.25................500 Din Za $11.00............ 600 Din Za $12.75............ 700 Din Za $14.50............ 800 Din Za $16.25............ 900 Din Za $17.75............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, da nakazujejo svoje-pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravno po sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cene veljajo za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1.00. CENE LIRAM: Za $5.00..................100 lir Za $22.50.. Pošiljatve naslovite na: Za $9.50.. .......500 lir ...........200 lir JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS 9T8 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 'Pfeone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAW — Najboljši automobili pogreb«, krste in ženitovanj* Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene cnaerne.