'-VfAND
f-yuStice..*
NO; 46

rK N V •	AM SM'SPIRIT
rCr- 1(X)3 LAHGUA©€ ONLY
'm ■ 'š®

Seizing Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNiNG N€WSPAP€R

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 7, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Repullikanec izgub!! pri foi'iali v Ohiu
(
ti 0 Vl GROBOVI
V 1. kongresnem okrožju Ohia je v torek zmagal Thomas A. Luken nad republikancem Willisom D. Grandisonom.
CINCINNATI, O. — Pri kongresnih nadomestnih volitvah pretekli torek j e ob sorazmerno veliki udeležbi zmagal demokrat Thomas A. Luken, bivši župan in mestni odbornik. On je dobil 55,171 glasov, njegov tekmec republikanec Willis D. Gradison pa 51,057 glasov.
Pri volitvah novembra 1972 je debil republikanec W. J. Keating 70.30 vseh glasov, preje pa so povprečno republikanci zmagovali v tem volivnem okrožju z okoli 65% glasov. Edino leta 1968 je bila razlika sorazmerno majhna, ko sta si stala nasproti sedanji guv. J. Gilligan in sedanji senator R. Taft. Zmagal je Taft.
Republikanci pripisujejo glavno zaslugo za zmago demokrata pomoči delavskih unij, ki so tisoče neodvisnih volivcev pridobile za demokrata. Trdijo, da so vsi republikanci ostali pri svojem kandidatu, da pa jih je precej ostalo doma. ker so bili nejevoljni na Gradisona od primarnih volitev, pri katerih je zadnji mesec njegov republikanski tekmec W. Flax dobil 40%' glasov.
Izguba trdnega republikanskega votivnega okraja je brez dvoma pustila svoj vtis, saj je sledila republikanskima porazoma v Pennsy Ivani ji in v Michiganu. Republikanci se edino lahko tolažijo z zmago pri nadomestnih kongresnih volitvah v Kalifor-nji, kjer je njihov kandidat zmagal z absolutno večino okoli 53',; in s tem bil izvoljen brez ožjih volitev.
Helen Yurkovich
V	Western Reserve nego volišču je včeraj umrla 83 let stara Helen Yurkovich, roj. Gozda-novich, vdova po pok. Michaelu, mati Mary Dragas, pok. Caroline Tiedman, Emily Kolka in Milana E., S-krat stara mati, 8-krat prastara mati. Pokojna je bila rojena v Jeleniču v Jugoslaviji in je prišla v ZDA 1 .1910. Živela je preje na 436 E. 152 St. in je bila članica ADZ št. 27. Pogreb bo v soboto popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 1. popoldne. Parastos bo v petek ob 7.30 zvečer. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Michael Brown
V	negovališču v Akronu je umrl v torek 88 let stari Michael Brown s 14216 Jenne Avenue, vdovec po 1. 1946 umrli ženi Sarah, roj. Lydon, rojen na Irskem, od koder je prišel v
_ ZDA 1. 1906, oče Mrs. John (Mary) Zaller, 3-krat stari oče in 3-krat prastari oče. Pogreb bo jutri, v petek, ob 9.15 iz Grdi-inovega pogrebnega zavoda na | Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
Victor Jakopič
V	torek je umrl v St. Augustine negovališču 64 let stari Victor Jakopič, rojen v Clevelandu, vdovec po 1. 1965 umrli ženi Jean, roj. Kozel, oče Mrs. James (Linda) Adams, 3-krat stari oče, brat Mrs. Antoinette Golob, .pok. Anthony j a, Maxa in Mrs. Joseph (Anna) Ribic. Bil je član KS-KJ in ADZ št. 9. Pogreb bo iz
¥ IfafflMiš za predajo
Velja skupina nteiih	GR0MIK0 PO RAZGOVORIH!
WASHINGTON, D.C. - Bela i hiša je sporočila vsem vladnim
v Phnom Penhu trdijo, da | oddelkom in agencijam, naj po-	______
je okoli 3600 rdečih pri-; rabijo vsa odobrena denarna govjetski zunanji minister je po 5-dnevnih razgovorih vi pravi jenih preiti na vladno sredstva, med tem ko je lani Egiptu odletel ponovno v Sirijo. Sovjetska zveza hoče stran.	j skušala porabo cme j iti, kjer je	očitno pri urejanju Srednjega vzhoda ohraniti svojo :
bilo le možno, predsednik Ni-	besedo in svoje koristi. ----——— —:-i
■J
¥ KAIRU SPIT ¥ DAMASKU
Iz Clevelanda in okolice |
AFL-CIO za nacionalizacijo oljnih družb?
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz vodstva AFL-CIO napovedujejo obsežno kampanjo za nacionalizacijo oljnih družb, če se oskrba z gasolinom in drugimi oljnimi produkti ne bo izboljšala.
Nezadovoljstvo z delom oljnih družb je tako naraslo med organiziranim delastvom, da se unije utegnejo res odločiti za tako kampanjo, četudi je AFL-CIO sicer zagovornica svobodnega gospodarstva.
mežno. predsednik Ni-| xon se je zaradi tega lani za-: pletel celo v odprt spor s Kon-
I gresem.	;
, i Letos je Nixon ubral prav na-ti ali preiti na vladno stran, ker ; Sprotno
PHNOM PENH, Kamb. — V glavnem mestu so že dolgo krožile vesti, da so se nekatere rdeče enote pripravljene preda-
site nadzora Severnih Viet-
smer, vsa v proračunu odobrena sredstva ie naročil u-
j porabiti. Trdijo, da je predsed-; nik v skrbeh radi gospodarskega
namcev in Vietkonga. Lani so nekajkrat poročali, da je prišlo
med kambodžanskimi enotami, ^ kQ ge	2anj odlcčil_
in Vietnamci do spopadov, io-l . -	...
krat trdijo, da je 3,600 Kambod-
na doba v pogledu impeachmen-
ta in ko se bliža čas kongresnih
in drugih volitev.
Vsak večii gospodarski zastoj „
,	'	.	.	.. , Sovietsko zvezo,
v času, ko se vse yezi zaradi dra-	j --i	„
ginje in naravnost divjajočih
; cen ter zaradi pomanjkanja ga-
I solina in prenekaterih drugih
žancev, ki so v sestavu rdečih oboroženih sil v okolici glavnega mesta, voljnih preiti na vladno stran.
Razgovori se vrše na nevtralnem ozemlju in če bodo uspeli, bo to največje število borcev, ki bo prešlo na vladno stran tekom 4 let državljanske vojne. Tisti, ki vodijo razgovore, pripovedujejo, da je 9 bataljonov Kam-bodžancev ustavilo boj in čaka na izid razgovorov.
Uporniki zahtevajo za prehod na vladno stran, da jih pustijo skupaj in jim dovolijo, da se z vsem orožjem vrnejo v okrožje Sre Ambil ob cesti št. 4, ki vodi od glavnega mesta proti morju.
Če jim vlada Lon Nola to dovoli, se bodo tam naselili in varovali vse okolje pred rdečimi. U-porniki imajo.s seboj žene in o- • Singerja, ko bi m,-* u- obiskal O-trokg	r	j marjevo mošejo v Damasku te-
kom svojega obiska v Siriji. Rešil naj bi se bil zaradi tega,
vsakdanjih potrebščin, bi brez dvorna nejevoljo na predsednika Nixona .še povečal. Ta sedaj potrebuje vso podporo, ki jo more dobiti. Če jo že ne more pove-' čati, noče izgubiti še te, kar jo je ostalo.
I’rija lanika larol© m raes- ICissii!gerja
DAMASK, Sir. -- Vlada Sirije, je zanikala vesli o zaroti palestinskih gverilcev, ki naj bi zadnji teden v sredo pripravili umor državnega tunika H. Kis-
Uporne oborožene sile, skup-
Grdinovega pogrebnega zavoda !	» »W*	^
na Lake Shore Blvd. v soboto
ob 9.15, v cerkev 10., nato na duš.
! Stašev princa Sihanuka in iz le- : rednikom Asadom zavlekel in je
Kambodžancev, kijih °bisk	°Pustil’ ko
pokopahsce Vermh	^	^	,e muddo v Izrael.
KAIRO, Egipt. — Sovjetski Moskva bi rada imela vse raz-zunanji minister Andrej Gro- govore med Arabci in Izraelci v miko je pretekli teden obiskal Ženevi, kjer skupaj z Washing-najprej Sirijo in ostal tam dva tenom sodeluje pri konferenci, dni, pa nato odletel v Egipt, ki ki pa je od lanskega decembra ga je prav tedaj zapustil ameri- na počitnicah. Za enkrat je Kis-ški državni tajnik Kissinger, singer dosegel, da se bodo voja-Rus je ostal v Egiptu 5 dni in ški razgovori med Sirijo in Izra-se na dolgo razgovarjal s Sada- elom vršili v Washingtonu ob tom in njegovimi sodelavci. Bi- njegovem posredovanju. Razgo-lo je očitno, da hoče obnoviti vori bodo vrnjeni v Ženevo še-tesnejše vezi med Egiptom in le. ko bodo prešli na politična
j vprašanja in na dokončno ure-V zadnjih mesecih je bil na janje meja. Dotlej, pravijo, bo Srednjem vzhodu v glavnem a- minilo se dosti časa. meriški državni tajnik. Njemu:	Dolgi razgovori Gromika v
je uspelo doseči sporazum med Kairu in njegov povratek v Da-Egiptom in Izraelom, ki je pri- mask pomenijo, da v Moskvi ni-vedel do izraelskega umika iz 30 pripravljeni prepustiti Wa-Egipta na vzhodni breg Sueške- shingtonu urejanje razmer na ga prekopa in nato od tega dalje Srednjem vzhodu po njegovih v notranjost, s čimer je nevar- načrtih, hočejo pri vsem imeti nest obnove vojskovanja na tem; svojo besedo in seveda zavaro-področju odstranjena.	j vane svoje — koristi.
Ko je zadnji teden odletel na 1	^	~ °
Srednji vzhod Kissinger znova, BfGXRJSV J@ ERFSiIg! da poskusi pomiriti tudi Sirijo in Izrael, so se v Moskvi odlo čili, da ne smejo vsega prepustiti samo Kissinger ju. Tako je priletel v Damask zunanji minister Gromiko, ko je od tam odletel Kissinger. Po razgovorih_s predsednikom Asaaom in vlado je Gromiko odletel v Kairo, ki ga je Kissinger nekaj ur preje zapustil. Ameriški državni taj-mk je obiskal savdskega kralja •
Misijonski sestanek—
P. Lovro Tomažin S J, misijonar v afriški Zambiji, bo imel jv nedeljo ob 8. zjutraj sv. mašo j pri Mariji Vnebovzeti, ob 10.30 j pa pri Sv. Vidu. Popoldne po križevem potu pri Mariji Vnebovzeti (ob 2.30) bo predaval v dvorani pod staro cerkvijo. Vsi prijatelji misijonov vabljeni!
Seja—
Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo, 10. marca, ob 1.30 redno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Podružnica št. 25 SŽZ. ima v nedeljo, 10. marca, ob 1.30 popoldne sejo v šoli sv. Vida. Vse članice vabljene. Po seji bo zabava.
Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 10. marca, ob dveh popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights.
° movega pssfaniRa IM
V bolnišnici—
Mrs. Antonia ■ Šuštar, 20561 Lindbergh Avenue, je že tretji • teden v Euclid General bolnišnici, soba št. 803. Obiski so do-
MOSKVA, ZSSR. — Novi po- volieni-slanik ZDA Walter J. Stoessel c;eja
Jr. je v ponedeljek predložil Podružnica št. 10 SŽZ ima v svoje uradne papirje predsedni- nedeijo, 10. marca, ob dveh poku ZSSR Nikolu -odgemiju polane sejo v Slovenskem domu 111 se 2 niim dfui časa razgovar- na Holmes Avenue, jal. Poudaril je, da hočejo ZDA
nadaljevati delo za pomiritev in Policija v Clevelandu
sodelovala z vlomilci—
zvezo in povedal, da bo Preiskava je odkrila, da je
tisoč
Vietnamcev in Vietkongovcev.
mu Fejsala v Riadu, jordanijskega predsednik Nixon storil vse, da bilo vsaj 5 elanov mestne poli-
Preveč besedi, premalo dejanj!
WASHINGTON, D.C. — Trdijo, da je zvezni urad za energi- gencija TASS je objavila, da je jo v težavah, ker so se nekateri Sovjetska zveza včeraj zaključi-
3 c« v jeti ja končala preskušanje raket
MOŠKA, ZSSR. — Uradna a-
kralja Huseina v Amanu, bil po-Omarjevo mošejo je namera- novno v Izraelu in Siriji, pa se val Kissinger nato obiskati v nato preko Zahodne Nemčije in soboto, ko se je vrnil v Sirijo z Belgije vrnil domov, izraelskimi predlogi za umik na A. Gromiko je ostal 5 dni v Golanskem višavju. Ko je zve- Kairu in razpravljal z egiptski-del za zaroto proti njemu, je mi vodniki. V skupni izjavi ob Kissinger obisk mošeje opustil, koncu razgovorov sta vladi E-
to delo uspe.	! cije povezanih z vlomilci v 6.
; Naslednji dan je bil novi po- policijskem okrožju, ki obsega ! slanik pri L. Brežnjevu, glavne- Collinwood- Vlomilska tolpa, mu tajniku Komunistične par- ki Je bila Povezana s policijo, ti j e ZSSR, in mu izročil pismo naj bi izvedla 8 do 9 vlomov predsednika Nixona. V tem med dru§im tudi onega v
V Washingtonu vztrajajo pri	gipta in ZSSR izjavili, da sta si
odločili zapustiti	la sedanje preskušanje medce-	poročilu o zaroti in o slučajni re-	edini v tem, da mora Sovjetska
So nezadovoljni,	linskih raket na severnem Pači-	šitvi Kissinger j a, četudi v Da-	zveza tesno sodelovati pri vsem
je ves napor u-	fiku.	masku te vesti zanikajo in iz-	delu za reševanje arabsko-izra-
smerjen v	urejanje odnosov z	Po ameriških podatkih je ZS-	javljajo, da vztrajanje pri njih	elskega spora. Egipt je s tem
javnostjo,	vse premalo pa se	SR preskušala novo medcelinsko	pomeni namero nekaterih za-	hotel poudariti svojo neodvis-	zvezi	J*2	doI(>čcn	za	junij,	tekom
stori za resnično reševanje krize	raketo SS-18 z večbombnimi gla-	vreti “dplomatski razvoj, ki se	nost od obeh glavnih sil, ZDA	n;'ega	na-Š	bi	podpisali	končni
strokovnjaki svoja mesta, ker vidijo, da
sprejemu vidijo željo sovjetskega vodstva, da se odnosi med ZDA in ZSSR zopet zganejo, ko se bliža obisk predsednika Nixona v Sovjetski zvezi.
Nixonov obisk v Sovjetski
energije.
vami vrste MIRV.
je začel med ZDA in Sirijo’
in ZSSR.
0BN3V0 ARABSKEM
IM PRIČAKUJEJO ¥ ENEM TEDNU
"Ameriški imperializem’ zanima kongresnike
WASHINGTON, D.C. — Znana levičarska filmska igralka Jane Fonda in njen mož Tom Hayden sta organizirala tečaj o “ameriškem i m p e r ializmu” v prostorih Kongresnega odbora za District of Columbia. Tečaja se je baje udeležilo preko 60 članov Kongresa.
Konservativci, ki so spravili ta tečaj v javnost, so hudo jezni, da se je povabilu obeh znanih levičarjev odzvalo toliko članov Kongresa.
ramenski prerok
PARTLY CLOUDY
Pretežno oblačno in deževno 2 naj višjo temperaturo čez dan okoli 45 F (8 C).
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik H. Kissinger ni nič povedal, kaj je opravil v Kairu in v Riadu pri kralju Fejsalu v pogledu obnove dobav arabskega olja ZDA, toda časnikarji, ki so bili z njim na potovanju, so prepričani, da bodo arabski vodniki ukinili zaporo olja ZDA na sestanku v Tripolisu v Libiji v nedeljo, 10. marca. Sestanek je predložil egiptski predsednik Sadat.
Slični sestanek pretekli mesec je bil odpovedan na predlog Sadata in savdskega kralja Fejsala, ko je predsednik Nixon o njem javno spregovoril in spravil oba arabska vodnika v neugoden položaj doma. Tokrat trdijo, da se je položaj spremenil v taki meri, da je pot k ukinitvi zapore odprta, četudi pričakujejo še nekaj odpora od strani Libije in Iraka.
Egipt je zadnji teden obnovil redne in polne diplomatske odnose z ZDA in Sadat sam je predstavil novinarjem ameriškega državnega tajnika Kissinger j a kot svojega prija-
telja. Kissinger je pripravil vse potrebno za začetek razgovorov med Izraelom in Sirijo. Ti se bedo začeli verjetno že prihodnji teden'v Washingtonu, D.C., kamor bosta obe državi poslali svoje zastopnike. Kissinger bo imel tako lažje opravilo, ker bo posredovanje opravljal kar doma. Računajo, da bo ponovno odletel na Srednji vzhod, ko bodo razgovori tako daleč, da bo mogel računati na njihov uspešni konec. Tega bo skušal doseči na način, kot ga je v razgovorih med Egiptom in Izraelom.
Izrael in Egipt sta dogovor v začetku tedna v celoti izvedla in ves Sueški prekop je v oblasti Egipta, ko so se Izraelci umaknili na prelaze v notranjost Sinajskega polotoka. Egipt je že naprosil ZDA in Veliko Britanijo za pomoč pri čiščenju prekopa. V Kairu govorijo samo o obnovi, govorica o vojni je utihnila.
Tudi v Siriji so prenehali govoriti o obnovi vojne, ko so spoznali, da je Egipt vse misli na to opustil in je odločen u-
porabiti priložnost ter se posvetiti gospodarski obnovi in razvoju. Pri tem računa na pomoč svojih arabskih zaveznikov, ki so povečali svoje dohodke od olja, pa tudi na pomoč Zahoda. Prvič od leta 1848 se je pokazala možnost pomiritve Srednjega vzhoda. Sirija se v novo razpoloženje nekam težko oživlja, vendar ne vidi trenutno nobene druge boljše poti.
Tako prevladuje v Washingtonu prepričanje, da bo arabske oljne zapore kmalu konec, po vsem sodeč že v nedeljo, če ne pa čez dva tedna, ko se bodo začeli razgovori med Sirijo in Izraelom v Washingtonu.
Poznavalci razmer opozarjajo, da je prav tako važno, da arabske države povečajo črpanje olja. To naj bi se dvignilo znova na raven lanskega septembra. Povečana produkcija olja bo začela pritiskati na cene olja, ki so po sodbi gospodarskih strokovnjakov previsoke in v škodo tako producentov kot potrošnikov. Savdski oljni minister
decembru 1971 v Uncle Bill’s trgovino na 16300 Lake Shore, ko so roparji odnesli preko $30,C0u v gotovini in čekih. Prav sodelovanje pri tem ropu naj bi razkrilo povezavo vlomilcev in roparjev s policijo.
Štrajk v Lordstownu—
Sinoči je 2,800 članov UAW 1714 začelo štrajk v GMC tovarnah v Lordstownu, kjer izdelujejo znane male Vega avtomobile. Delavstvo zahteva uredi-
Yamani je to sam priznal in povedal, da je Savdija voljna cene znižati do znosne mere. Sedijo, da bo ta nekje okoli $7 za sod olja, med tem ko je zdaj uradno na $11.65.
Napovedujejo, da Iran, Libija, pa tudi drugi producenti olja ne bodo radi pristali na znižanje cen olja, pa jim drugo ne bo ostalo, če bo Savdska Arabija povečala njegovo črpanje in mu znižala ceno. Olja bo na trgu dovolj in cena bo tako nujno tiščala navzdol. Savdija in druge države, ki izvažajo olje, bodo za tega še vedno dobivale več kot še enkrat toliko kot lani, industrijsko razvite države pa bedo sposobne novo ceno plačati, ne da bi bile v nevarnosti gospodarskega poloma.
Če se vse te napovedi uresničijo, potem je možno računati na umirjen j e in ustalitev gospodstva svobodnega sveta in z izgledi za mir na Srednjem vzhodu tudi na pomiritev sveta. Žal, moramo še vedno računati s “če” ...
dogovor o omejitvi jedrskega strateškega orožja, o čimer se sedaj ZDA in ZSSR pogajajo v švicarski Ženevi. Razgovori so bili dolgo v zastoju in je vpraša-nje, če jih bo mogoče tako naglo tev krajevnih sporov, ki se vlečejo že mesece in mesece, četudi je bila kolektivna pogodba sprejeta in je v veljavi.
uspešno zaključiti.

£adnje vest
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je sinoči na svoji drugi tiskovni konferenci v 9 dneh izjavil, da je pri razgovori z J. Deanom in Halde-manom 21. marca 1973 povedal jasno, da bi bilo napak doseči z denarjem ali z obljubo pomilostitve molk vlomilcev v Watergate. Obljubil je pravosodnemu odboru Pred-strtvniškega doma vse za preiskavo potrebno gradivo in pristal celo na osebni razgovor pod prisego, če bi bilo potrebno. Izrazil je upanje, da bo odbor naglo vršil svoje delo in ga končal do 1. maja. Nixon je izjavil, da ni storil nič protizakonitega in da zato pričakuje, da ga Predstavniški dom ne bo obtožil, ampak ga rešil vseh sumničenj v zvezi z Watergate zadevami.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada H. Wilsona, ki jo v glavnem sestavljajo stari, znani člani delavske stranke, se je včeraj
pobotala s štrajkuječimi pre-mogarji, ko je pristala na povišanje njihovih zaslužkov za 35%. Premogarji se bodo v ponedeljek vrnili na delo. S tem bo v nekaj dneh tudi konec omejenega obratovanja britanske industrije.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj odklonil podpis zakonskemu predlogu za reševanje energetske krize. Senat ni uspel veta preglasovati in je zato ta obveljal. Predsednik se je v prvi vrsti uprl določilu zakonskega predloga za vrnitev cen olja na raven v preteklem letu.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odklonil povišanje plač članom Kongresa, zveznim sodnikom in članom zvezne vlade, kot ga je predložil predsednik Nixon. Kongres se je odpovedal povišanju, ko je videl močan odpor javnosti proti temu.
/bUEMŠK 1
\o\nm

6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
“Tako je minila kriza v ameriški politični in pravni zgodovini,” pravi Law and Fact pregled. In z malo častjo
za Kongres, ki kdo lahko dodal!
* *
Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 46 Thurs., March 7, 1974
Je v “impeachmentn” Nixona rešitev?
Odkar je velika zvezna porota obtožila 7 bivših Nixo-novih ožjih sodelavcev kovanja zarote in zaviranja pravice, všečna splošno razpravljajo o “impeachmentu” predsednika Nixona. Predsednikovi nasprotniki so tako delavni na tem področju, da se nekaj Nixonovih pristašev že kar boji ugovarjati tem zahtevam. “Impeachment” sam po sebi ne bi bil nič hudega, bil bi sodni proces, ki bi predsednika obtožil in obsodil ter ga tako spravil z njegovega položaja, če je res kriv, ali pa ga oprostil, če ni kriv.
Nesreča pri vsej zadevi je v tem, da se lahko celoten postopek vleče mesece in mesece, v katerih bo dežela brez uspešnega vodstva in z njo ves svoboden svet. To je huda odgovornost, ki jo ni mogoče jemati lahko, ne gre niti samo za našo deželo, saj smo kot vodilna sila svobodnega sveta odgovorni tudi za druge, za prenekatere tudi na temelju pogodb.
Vzemimo, da bi Predstavniški dom predsednika Nixona obtožil in bi nato Senat kot sodna porota odločal o njegovi krivdi in nekrivdi. Če bi Senat odločil z dvotretjinsko večino, da je Nixon kriv v okviru obtožbe, bi bil odstavljen in sledil bi mu v Beli hiši podpredsednik Gerald Ford.
Kaj pa če Nixon ne bi bil obsojen? Kaj če bi do obsodbe manjkalo le par glasov? Nixon bi ostal v Beli niši, ostal s tega spominja, predsednik 5!l)A do konca svoje poslovne dobe januarja j Ne prezrimo prošnje p. Leo-1977! Le kako naj bi v dobi po neuspelem poskusu spraviti j polda Grčarja OFM, gvardijana, ga iz Bele hiše vodil našo deželo in svet? Njegov ugled bi skahhca 17, 6101 Nova Gorica’ bil ubit, njegova moč na tleh!
Tisti, ki toliko kriče in pozivajo Kongres, naj predsednika Nixona obtoži in postavi pred sodbo, bi storili modro, če bi premislili, kaj je naša dežela doživljala pred dobrimi sto leti, ko so nasprotniki v svojem fanatizmu hoteli pognati iz Bele hiše tedanjega predsednika ZDA Andrewa Johnsona.
O tem je v zadnji številki “The Catholic Universe Bulletin” 1. marca 1974 razpravljal Joseph A. Breig. Naj v prostem prevodu posredujemo to razpravljanje našim čita-teljem. Breig pravi:
Kongres v času predsednika A. Johnsona je bil v rokah radikalnih republikancev, med tem ko je bil A. Johnson demokrat. Njegova pomirljiva politika, četudi je bila v soglasju s politiko njegovega prednika A. Lincolna, severnim skrajnežem, ki so hoteli “južne upornike kaznovati”, ni bila sprejemljiva.
Predsednik Nixon si je ustvaril najbolj zagrizene politične nasprotnike s svojo vietnamsko politiko, zdi se, da jih najbolj jezi to, da je z njo vsaj do neke mere uspel. Za to se mu hočejo sedaj maščevati. Priložnost jim je res dal sam, ko je dovolil svojim najožjim sodelavcem tako “o-hlapno” politično moralo, pa bil sam v tem pogledu komaj kaj natančnejši!
Pri vsem tem je treba navesti le še, da po podatkih u-gotavljalcev javnega razpoloženja odobrava Nixonovo delo v Beli hiši okoli 30% volivcev, delo Kongresa pa le — 21 %!
BESEDA IZ NARODA
nudila misijonska vrtnarij a
ve točno, za kaj jih zdraviti. Za j smejo sedaj stari ljudje večkrat ! s]avija z uspehi njegovo delova-zdravnika je tudi mnogo težje j prejeti sv. maziljenje. Ni treba i nje_
Pomagajmo $¥i Oorf pri Herici!
CLEVELAND, O. — Glas Sv. Gore pri Gorici naj ne bo glas vpijočega v puščavi!
V zadnjem poletju sem videla, da Marijina cerkev potrebuje veliko^ poprave, s katero' so že začeli. Naj se kdo, ki je tam blizu Sv. Gore doma, zavzame za nabirko, jaz sem pripravljena pomagati. Tolminci, Vipavci in Kraševci, ki smo nekdaj tako radi romali na to božjo pot, čeprav ni bilo lahko, kot je sedaj!
Zgodovinska knjiga Sv. Gore, ki je izšla 1. 1967, pravi, da so v prejšnjih letih organizirali Salezijanci v Ljubljani velika romanja ob Marijinih praznikih. Gotovo je tudi tukaj kdo, ki se
Jugoslavija.
Mary Strancar 833 E. 156 St. Cleveland, Ohio tel. 761-6707
44110
Hram na lilsipnsfcs kasšlol
Franklin iz Ljubljane.
Lepo prosi in se že v naprej zahvaljuje MZA ženam za darovano domače pecivo!
Doprinesimo spet malo žrtvi-co in jo darujmo za naše misijone z vero, da nam bo onkraj povrnjeno.
MZA pričakuje, da bo farna dvorana pri Sv. Vidu 17. marca polno zasedena in nam obenem zagotavlja, da se bomo ob pečenih piščancih s prikuhami prav lepo imeli.
Za obisk tega kosila vsem lepa hvala in Bog plačaj vsem, ki kakorkoli pomagate! —- In za kosilo domač “Bog požegnaj”.
J. P.
icjaldfija sz Hicaga
piše
CLEVELAND, O.
v	— že skozi
, ,, f*.	časopisi so^ čudijo,^kako je mogoče, da po po- nekaj let v postnem času pri-
ča odn povpraševanj večina dežele smatra, da je Nixon pravi Misijonska zna mkarskaj zdravnika. Le eden je, pa je ta-
CHICAGO, 111. — Danes, na drugo nedeljo v februarju,, ko zunaj padajo ?9ele muhe in belina pokriva naše mesto, me je pripravilo, da napišem tole.
Le rekdokdaj v polnem zdravju ljudje mislijo na bolnike, ki jih ob slabem počutju tarejo skrbi: kako daleč je moj zdravnik, kako mi bo priti do njega, ko bo potrebna pomoč? Odkar nas je zapustil dr. Gril radi šibkega zdravja na srcu, res nimamo več v naselbini svojega
‘kriv’
ko obremenjen, da je težko bol-nemu dočakati njegovo pomoč.
da pa je večina kljub temu proti “impeachmentu”. akcija kosilo, katerega čisti do-Eden od vzrokov tega čudnega razpoloženja javnosti bi u- biček gre vsem slovenskim mi-
tegm!0 b,tl nezaupanje ljudstva V Senat, ki bi predsednika sijonarjem! ki v nerazvitih in še Vendar imamo več svojih roja-socul v slučaju impeachmenta. Javnost ne verjame, da bi	J
bil Senat kot porota nestrankarski, nepristranski, da bi se pri odločitvi ravnal samo po resnici in pravici in ne v mazanju predsednika nasprotne stranke in te stranke same.
Temeljno poučna so dejstva iz edinega dosedanjega postopka impeachmenta v zgodovini ZDA. Našel sem jih v pregledu 3 knjige obsegajočega dela “Trial of Andrew John- ^7 TA1:111 UCi , 1V . , son” izišlem v “I	Hern PnvcW, rLnur ;^ k^ujte, - smo dolzm, da
precej poganskih deželah orjejo vinograd Gospodov. Mi vsi, ki smo bili že krščeni in smo v krščanskem nauku poučeni in verujemo v besede: Pojdite po vsem svet in učite vse narode in
po svojih močeh pomagamo o-nim, ki delajo med pogani na terenu. Veliko načinov je, s katerimi lahko v misijonih pomagamo. Molitev, vdano trpljenje, premagovanje in zatajevanje,
v “Law and Fact”, listu Cuyahoga County Bar Association.
Podpredsednik Johnson je nasledil Abrahama Lincolna kot predsednik, ko je bil Lincoln umorjen. V tem času so Kongres obvladovali skrajneži, ki so zahtevali trdo politiko proti Jugu namesto zmerne in pomirljive politike Lin-colna-Johnsona.
Vojni (obrambni) tajnik Stanton je bil zastopnik skrajnežev v Johnsonovi vladi. Kongres je hotel preprečiti odpust Stantona in je izglasoval poseben zakon “Tenure of Office Act”, ki naj bi onemogočil predsedniku A. Johnsonu odpust kateregakoli člana vlade brez predhodnega dovoljenja Senata.
Predsednik Johnson je ta zakonski predlog smatral za neustaven, kar je brez dvoma tudi bil, ker je proti določilom ustave omejeval predsednikove pravice. Johnson je odstavil Stantona kot vojnega tajnika, ta pa ni maral svojega mesta zapustiti.
Skrajneži v Predstavniškem domu so nato 2. marca 1868 obtožili Johnsona, da je zakrivil “hude zločine in ka- ... zenske prekrške” s tem, da je kršil Tenure Act in v svojih misij°nsko kosilo (Chicken Din-govorih kritiziral Kongres.	ner), ki bo pripravljeno 17. mar-
Predsednik Johnson ni nikdar prišel osebno pred Se-: ^ v solskl dvorani pri Sv. Vidu. nat, ki je vodil sodno razpravo proti njemu. Senatovi od- “i 0Sl*° koc*0 servirali od 11.30 do vetniki so trdili, da je to politični proces in da zato ni do-; 1'30 m vstoPnice za odrasle so voljeno nobeno pričanje v podporo Johnsonovega stališča. po ■ 00; za otroke pa po $1.50. Zahtevali so takojšnje glasovanje.	^	| Se lahko pripeti, da bi komu
Glavni predsednikov pravni svetovalec William E. vstoPnice po pomoti ne bile po-Evarts je odgovoril, da “če to ni sodišče, potem je morišče”. inudene> Pav bi na kosilo prišel. Njegovo stališče skozi vso razpravo je bilo, da je razprava ;V tem slučaju kličite R. Knez, preskušanje načela ločitve oblasti, ki jo določa ustava ZDA j 45l-4256 ali M. Tekavec, 481-med izvršno, zakonodajno in sodno vejo vlade.	i 3437 in vstopnice bodo dostav-
Tri mesece po začetku razprave je Senat 26. maja po ljene ali vsaj rezervirane, obsežnem političnem manevriranju med senatorji odločil z ’ Za velikonočni okras bodo enim glasom večine, da Johnson — ni kriv. Le en glas manj prijateljice cvetja ob priliki te-kot dve tretjini Senata je predsednika Johnsona obsodil, Sa k°sila lahko dobile cvetlice-pa je ta ostal v Beli hiši.	, lončnice “primule”, ki jih bo
kov, ki so zdravniki. Res, da so vsi daleč v predmestju; po bolnicah ali svojih uradih vrše svoje poklice.
Tak dober zdravnik je mladi dr. Banich, sin znane Baničeve družine pri fari Sv. Štefana. To sta kar dva sinova, ki sta bodočnost dobro znanih bolnic. Takšna bodočnost je v Bolnici sv. Ane. Ako stopiš v to bolnico, na zvočniku slišiš ves dan največkrat: Dr. Gril, dr. Banich! Vsa
narjev podpremo. Taka prilika se ponuja v temle prostnem času.
Vsaj ducat sivolasih mladeni-| čev in mladenk se je razkropilo po vseh vaseh širnega Clevelan-I da in vabijo verno ljudstvo na
vse to mnogi darujejo Bogu, ki! čast dr. Banichu, ki se je posve-naj obrne v dobro misijonar- (til kot nečak dr. Grila tako ple-jem — od nas pa, ki se nam kaj : menitemu poklicu, da posveča prida moliti ne da, smo še zdra- svoje sposobnosti s krščansko vi in nekaj prislužimo, se priča- ’ vestjo zdravnika življenju solju-! kuie) da finančno delo misijo- di. Njegov mlajši brat vrši v St.
Luke Presbiterian bolnici srčne operacije.
Naj omenim pogovor nekoga, ki je večkrat v stiski radi prihoda do zdravniške pomoči. Pravi: Toliko svojih zdravnikov imamo, pa moramo iskati tuje zdravnike, s katerimi se še pogovoriti ne moreš. Mar ne bi se vsi ti naši zdravniki združili ter v osrčju naselbine pri fari na 22. cesti, kjer je prazen prostor župnijska last, postavili primerno poslopje, ki bi se imenovalo “Slovenian Medical Center”. V tem poslopju bi vsaj nekaj naših zdravnikov po nekaj ur ha dan uradovalo za svoje- rojake on farane. Lepa zamisel, toda to so računi brez krčmarja! Imamo rojake, ki še v angleščini niso sigurni, da bi se pogovorili z zdravnikom. Ne morejo mu razložiti bolezni, ta pa radi tega ne
ter potrebuje mnogo več časa, da se prava bolezen odkrije.
Na vse drugo se večkrat misli, kar obenem prinese več škode kot koristi za ljudi, ki žive v posredni okolici fare, v naselbini splošno. To lahko rečemo, je trgovina, katera privabi vedno več tujih ljudi z vseh strani mesta. Mnogim je dana priložnost s tem, da si ogledajo sigurne, primerne prostore za napade na ljudi, ki mirno žive. Tako je bila napadena ga. Ana Gaber, učiteljica slovenske sobotne Slomškove šole. !še ob rani večerni uri je mirno šla proti svojemu domu; pograbil jo je za roko tako močno, da ji je izpahnil to v rami, nato jo vrgel na tla, iztrgal torbico in ušel.
V nedeljo ob 1. uri ponoči so šolske sestre Sv. Štefana zbudile po telefonu sosedno hišo druži-;ne g. Lojzeta Gregoriča. Močan j dim jih je prebudil. Zagledale ; so ogenj zadaj za hišo Gregori-I čevih. Absolutni zločin, namerno storjen, ker je polil vžigalno tekočino, da bi se ogenj hitreje J razširil. Ako bi sestre tega ne 'začutile, prav lahko bi zgorela vsa hiša in tudi - družina. Mirna Gregoričeva družina nikogar ne žali in ne zasluži, da bi živeli v takem strahu.
Ponosni in spoštovanja vredni ne morejo biti tisti, ki so dolžni skrbeti za red, pa zagovarjajo s potrpljenjem takšne zločine! Ako imamo ljudi brez zrelosti, zdrave, modre presoje za zlo in ne zlo, ki se dogaja okrog nas, ter ničesar z resnostjo ne ukrenejo, temveč vedno več prepuščajo sumljivim priseljencem v naselbino-, potem je res bolje, da čim prej gremo v krtovo deželo. Majhen, čokat Mehikanec, ki je napadel go. Gabrovo, bo nadaljeval s svojim početjem.
Kadar se pritožimo, nas ne more utolažiti samo “potrpljenje”, je treba moči. Kdo pa je oni, ki je krivec, da ta oblast nadvladuje? Mnogi od teh imajo velike koristi, so brez vesti, toda življenje je prekratko v dolini solz in vsak, ki ga je čez več kot polovico preživel, bi moral sam sebi reči: Tako dolgo ne bo več, ni vredno, da si služim pekel v večeru življenja! Bližje in bližje hočem biti Bogu, ker bo sodil moja dela za mojo večnost.
Sedaj naj se dotaknem še dobrih strani, dobrih ljudi, plemenitih del. To naj bi štela naše Savane, le škoda, da leta zrelega življenja število članov vedno krčijo. Kako skrbno so zbirali, prosili ljudi, ki bi darovali kri za smrtno bolno gospo- v Minnesoti. Občudovala sem njih gorečnost do bližnjega ali prijatelja. Vsekakor nadvse lepi zgledi vredni posnemanja! Mislim, da so nekateri kri kar sami darovali, pa čeprav za nje -to ni bilo najbolj priporočljivo. Hoteli so rešiti življenje te matere. Vsekakor je bilo storjeno brez pričakovanja osebnih koristi Sava-nov. Bog naj ohranja njih dela!
To leto je pozna Velika noč, upajmo, da bo kaj zelena.
Lep pozdrav!
M. Hr.
Ia§isašla diroMšnm©
1. Sveto maziljenje.
Ravnokar sem čitala v marče-vi Ave Mariji pismo naše sestre Serafine Černe, ki je tri in trideset let delovala v Južni Ameriki med Čulupi Indijanci. Sedaj je goreča misijonarka bolna in živi v Rosario, slovesen Marijin dom za bolnike. “Stolnica je bila premajhna, zato je bila sv. maša v parku pred njo. Med sv. mašo so podelili sv. maziljenje 580 bolnikom. Tudi jaz sem bila med njimi in še pet naših sester. Bilo je zelo lepo- in ganljivo. Še mnogo drugih je želelo prejeti sv. maziljenje, a žal, niso bili dovolj poučeni in pripravljeni.’
čakati resne bolezni — starost je že sama bolezen. Kaka neprecenljiva škoda, če se ljudje ne okoristijo s to lepo priložnostjo. Spomnim se, da je lani p. Ata-nazij ofm. podelil našim starim sestram v Alvernia Manor ta zakrament. Če pride potem božji tat nenadoma, je duša pripravljena. Ima moč, da lažje prenaša bolečine ali tegobe starosti.
Ko- je bila moja mati bolna in smo vsi mislili, da se bo zadušila, smo poklicali duhovnika. Prejela je vse sv. zakramente in kmalu potem, ko je duhovnik odšel, ji je odleglo. Zaspala je in vsi smo si oddahnili. Sv. maziljenje je velika milost! Odpusti tudi smrtne grehe, če se bolnik ne more spovedati, a v srcu obžaluje grehe. Zato je vedno treba v vsaki nesreči poklicati duhovnika, da umirajočemu podeli sv. maziljenje. Sv. maziljenje smemo večkrat prejeti. Kolika dobrota božja in usmiljenje presv. Srca! Okoristimo se z milostmi, ki nam jih Bog ponuja v sv. maziljenju!
2. Smrt pri sv. Družini.
Zopet smo izgubili v naši župniji zvesto, dolgoletno faranko Mrs. Ivano Dragoš. Bila je vdova čez 38 let. Z njo je živela, za njo. skrbela in ji lepo stregla v zadnji bolezni njena najmlajša hčerka Viktorija. Lani oktobra je izpolnila 94 let. ..Bila je naj-starejša žena v župniji. Smrt jo je rešila tegob starosti 6. feb. 1974. K večnemu počitku na Mt. Calvary pokopališču smo jo spremili 8. feb. ob obilni udeležbi -sorodnikov in prijateljev. Ker je bila članica Oltarnega društva, so ji žene priredile časten sprejem z banderom in jo tudi tako -spremile -do cerkvenih vrat, ko je krsta zapuščala cerkev. Med sv. mašo so peli šolski otroci in dobila je veliko sv. obhajil od udeležencev. Maševal je Rev. H. Mejak, župnik.
Mrs. Ivana Dragosh je bila rojena 3l. okt. 1879 v Peržanju, ša. 6, Gorenja šiška pri Ljubljani v Sloveniji. Njeno dekliško ime je bilo- Ivana Cerar. V A-meriko je prišla 1. 1903 v Council Bluffs, Iowa. Tam je dobila službo v hotelu in je bila kuharica. Poročila je Mr. Joe Drago-sha 1. 1905 v cerkvi sv. Petra. Z možem je- prišla v Kansas City; kjer je ostala vse življenje.
Bog jima je dal 6 otrok — 2 fanta in 4 deklice. Joe Dragosh, naj starejši sin je že pred mnogo leti odšel v večnost. Albert živi v Kansas City. Hčerke: Mrs. Frances Kelly, Mrs. j Christina Stanton in Mrs. Wilma Kure žive vse v Wea, Kans. — 30 milj od nas. Victoria, najmlajša, je še doma. Rajna zapušča 14 vnukov in 19 pravnukov.
Rajna Mrs. Dragoš je veliko storila za našo cerkev. Ko še nismo imeli oskrbnika, je ona ob sobotah čistila cerkev. -Sodelovala je pri vseh farnih podvigih. Z denarjem je podpirala cerkev do zadnjega diha. Upamo, da jo je sv. Družina vzela k sebi v nebesa, saj jo je tako rada obiskovala na zemlji. Do jeseni smo jo še vedno- videli v cerkvi cib nedeljah. Naj v miru počiva! Molimo za njo!
3. Katoličan leta.
Škofija Albany v New Yorku je izvolila Fr. Peytona kot katoličana leta. On to častno priznanje zasluži, saj neutrudljivo dela za Marijo. Nji je posvetil svoje življenje. Prepotoval je že vse zemljine, da pridobi narode za Marijo. Poznamo ga po njegovih govorih na radio in TV. On je, se mi zdi, za škofom Sheenom najbolj priljubljena katoliška osebnost v ZDA. Skoval je rečenico, ki jo citira ves svet, ki še veruje: “Družina, ki skupaj moli, tudi skupaj ostane.” Fr. Peyton je apostol rož-
Sedaj je spisal “All for Her” (Vse za Njo). Priporočimo jo vsem, ki se- zanimajo za apostolat širjenja češčenja Marije. Prav bo prišla vsem, ki hočejo poglobiti svoje duhovno življenje, ki bi si radi prisvojili ljubezen do Marije in boljše, bolj zbrane molitve rožnega venca. Knjiga stane $1.50 in jo lahko dolbite v katoliških trgovinah z devocijonalijami ali -pa na naslovu: Family Theater Production, 7201 Sunset Blvd., Hollywood, California 90046.
4.	Še uekaj o “Exorcist”-u.
Učenka (nekdanja) me vpraša:	“Kaj mislite o Exoreistu?”
To, kar vsak človek, ki je še duševno zdrav, misli:	Ta film je
nesreča za deželo. Ljudje bi ga morali bojkotirati, ne pa plačevati dolarjev za nekaj, ki jih živčno, duhovno in telesno ubija. Ni samo katoliški, tudi svetni tisk ga obsoja. Ženske in možje omedlevajo, da jih morajo z ambulanco voziti v bolnice. Večina pa je od grozot, ki jih gledajo, tako pretresena, da morajo ven na ulice bruhat, ker ni za vse prostora po straniščih. Psihologi, psihiatri imajo sedaj polne čakalnice ljudi, ki so blizu živčnega zloma.
Tudi katoliški duhovniki so zaskrbljeni, ko jih ljudje sprašujejo, če so morda obsedeni in jih prosijo-, naj izženejo iz njih hudiča. Razburjenje, zmešnjava, kar je v škodo verskemu življenju. Kaj vse film pokaže, ni za opisovati. Tudi “sexa” je veliko, pravijo.
Film je naprosil Rev. Nicola, katoliškega duhovnika, naj svetuj e, kar se vere tiče. Ko je zahteval, da naj izrežejo iz filma vse, kar je v škodo morali, navedel je vse — pa so denarni mogotci odklonili njegovo zahtevo. “He left in disgust,” to je: Podal je ostavko. Saj drugače katoliški duhovnik ni mogel ravnati.
Bojkotiramo “Exorcista”!
5.	Nekaj za dobro voljo.
Filmska igralka je iskala službo. Predstavila se je direktorju kot pripravna za neko posebno vlogo. Mož jo je pogledal: “Zdite se mi malo prestari...” — “Ampak, saj se bližam šele štiridesetim letom!” — “O,” vzklikne direktor, “od katere strani?”
*
Ženska je stopila v avtobus v Chicagu in neki gentleman je vstal. “Jaz rajše stojim,” je dejala in ga rahlo potisnila nazaj na sedež. On je še večkrat poskusil . vstati, pa mu ni pustila. Nazadnje je zavpil: “Prosim gospa! Že eno miljo nazaj je bil moj ‘stop’! Prosim, pustite me.”
V kliniko v mestu Phoenix, Arizona, je prišel mož, ki je povedal zdravniku, da ne more plačati računa.
“Svetovali ste mi, naj bolj polagoma delam. Ubogal sem vas — in izgubil delo.”
6.	Nekaj za slabo voljo.
Lani smo Rusom prodali pšenico po $2 mernik. Letos jo bomo morali uvažati iz Kanade, pravijo, po $7 mernik.
Ali nismo Amerikanci originalni, izvrstni ekonomi.
s. M. Lavo-slava
ZA SMEH
Vse je pospravil
“Milan, ali si olupil jabolko, predno si ga pojedel?”
“Sem, mama.”
“Kaj pa si napravil z olupki?” “Pojedel sem jih!”
Eno ali drugo
Zidar: “Hitro mi prinesi opeko.”
Pomagač: “Ne morem, se tako nega venca. Pridobiti družine za j slabo počutim, kar ves se tre-molitev rožnega venca je smo- sem.”
ter njegovega truda, potovanj,
Po novih cerkvenih določbah Pridig in govorov. Bog -blago-
Zidar:	“No potem pa vzemi
rešeto in presej pesek.”

't. Jaklič:
ZA MOŽEM
‘Hej, rožica!... Izberi! ... ko nimaš denarja, dam ti za-°tij, samo ...”
Lenčika zardi in ga tleskne umazani roki, ter pahne Hnjico, da se je vse preme-io...
‘Ti Žid! .. ”
‘Nič!... Nič!... Ako nečeš,” smeje Žid, “ti pa ničesar ne atn ... Viž li prstane? ...”
Zidek vklada premešano bla-11H Lenčika od daleč gleda one ^tle stvari.. . Pa ji vstaja podnje za prstanom. Približa zopet in si izbere prstan z ^eim kamenčkom. Primeri si a> iztegne prste, pa jih zopet kfči in gleda prstan in gal gle-. Hej, kako ji je bil všeč, 4ko se ji je podal! ...
“Koliko je ta prstan?”
“Ako hočeš, nič!. .
“Od tebe ga nečem, umaza-6cj»
“Tako pa, za te samo dve kro-ki, Bog me varuj izgube dru-“d! Vreden je najmanj deset tonie, pa tebi bi ga dal tudi za-°nj, a ker ga nečeš, plačaj!” Lenčika je bila v zadregi, ^ela ni toliko, a ker bi bila Ntan vendar rada imela, je Židek velikodušen, ga ji je v za toliko, kolikor je imela ...
Lenčika je bila vesela, da je Lbila prstan tako poceni, Zid bil zadovoljen, ker ga je tako rago prodal in je šel dalje za— “bičkom.
Skendrova Lenčika je nosila |°slej ob nedeljah, ali kadar je L malo bolj oblečena z doma— tstan. . .
VII
“Cak!” ... Tako se jej grozila Hojnikova dekla Marta Šken-drovi Lenčiki in je povsod pripovedovala, kako tišči Lenčika za Markom.
Snide se Marta ob priliki z Markovo svakinjo Jerico, ki je tudi nekdaj nosila prstan... pa vpraša hinavsko: “I, kaj pa vaši pravijo, da sta si vaš zet Marko in Škendrova Lenčika tako?” “I, kako?” se začudi Jerica. “I, tako, da se imata.”
“Ta dva? ... Beži, beži! ...” “I — tako, res ne veste? ... O, saj se mi je precej zdelo!”
“Saj tudi nič ni!”
“I, seveda ne!... Pa je!... Pa se imata!... Pa jaz vem!... Zakaj pa nosi prstan?”
“Kdo?”
Za Slovenski siaresisii dom so darovali
CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele se zahvaljuje za sledeče spominske darove:
V spomin Anne Opeka:
$100: Micro Lapping & Grinding Co., Inc.
Po $15: Družina Candon, Jean in Charles Lees, Mr. in Mrs.
William Schlarb.
Po $10: Frances Bogolin, Mr. in Mrs. Joseph Foster, Jack in Emma Kinnear, Upokojenci v Euclidu, Družine Zele-Girod,
Mr. in Mrs. Frank J. Modic,
SNPJ No. 5 Naprej, Mrs. Joseph Zorman, Mary Zolar Dorch, Elizabeth Hostnik, Sv. Ana No. 4 ADZ, Mr. in Mrs. John Bergles in Vicki, Joseph A. Može, Mrs.
Jursinovic in Anne, Josie Zakrajšek, Christine E. Lisch, Helena Engel in Eleanor, Sylvia in Erna Kodromaz, Antonia Sker-lep, Mr. in Mrs. Michael Roce-wicz, Mr. in Mrs. Lenar d Zdo-,	.
“Ta Lenčika!... In Marko ga novereZ) Mr. in Mrs. Joe Post in j tolažbo m globoko sožalje!
ji je dal.”	_ j družina’ Mr. in Mrs. Tony Pry-1
“Naš Marko? ... Ne bodi, ne ateiy, Anton in Mary Wapotich, bodi tako poredna, pa me nikar ]Mr_ ^ Mrs< Carl Samanich, Mr.
I in Mrs. Joseph Novak, Mr. in •j Mrs. Robert Klancher, Mr. in Naposled jjrrank Ilc, Joe in Joyce
Agnes Turkovich, Mr. in Mrs. Anthony J. Obreza, Renee E. E-vans, Mary Obreza, Margaret in Rita Fullerton, Mr. in Mrs. D. Stupica, Mr. in Mrs. Joe Manning, Mr. in Mrs. Fred Spelic, Mr. in Mrs. N. Sayatovc, Frances Krašovec, Josephine Mac-kar.
$3: Angela Mišic.
$2: Joe Krantz.
V	spomin Vere Shepec:
$10: Charles in Anna Škufca.
V	spomin Johna Kog-a:
$25: Helen in Josephine Levstik.
V	spomin Stelle Peltz:
$10: Mr. in Mrs. Joe Korencic.
V	spomin Anne Music Rada-sek:
$10: Mr. in Mrs. Leonard C. Girod.
V	spomin Franka Lipar-ja: $10: Joseph in Lillian Mat-
teucci.
V	spomin Josepha C. Sturma: $20: Howard in Loretta Baker. Za vsak dar najlepša hvala!
Prizadetim družinam iskreno
VES
Za odbor:
Vida Shiffrer
Ker je bil prstan nov in se je
5	bleščal, je zbodel marsikoga oči, in dekleta so si kmalu šepala: “Viž jo... Viž jo!...
ga!... Ni tako sveta ne, “kor se dela ...”
La so od nevoščljivosti kar ‘Lale.
Hojnikova dekla Marta je bila ll:stan kmalu ovohala. Takoj
6	bila prepričana, da ga ji je samo ta Marko in nihče dru-
L Zato se je srdila na Lenčiko 11 Marka.
“Viž, zopet te je ena prehi-ji je dejal neki glas in kri 6 Vrela po njej. “Tako, prstan 1 je dal!... O, to je tisto ‘srce’ Cedilo!... Le zakaj ga tudi ^ nisem kupila. Ej, kako bi hiaščevala na to Lenčiko ...” Keke nedelje so srečale Mar-in tovarišice Lenčiko za va-'k Marti se zablisnejo oči to-Ktno, in zaničljiv smeh ji zai-^ na obrazu.
“Sedaj boste videle!” namig-6 Marta tovarišicam, v Ko se srečajo, Marta ustavi ehčiko.
“Kje si bila?”
Klartine oči obvise na prsta-k Zareži se zlobno in se za-Kdi; “Lej!... Lej!... Pa imaš
'J prstan? . .. Kdo ti ga je pa 'tal?”
Lenčika zardi in izkuša skriti Ho.
, ‘Beži! ... Beži! ... Kdo bi mi K prstan?”
. Ba Marta ugrabi njeno roko kaže prstan tovarišicam: “Vi-ke ga? ... A—ha, ti ga je dal? '•O, saj sem vedela!”
‘Sama sem ga kupila...”
v ‘Nikar ne taji!... Vsa fara K Ve... Komanov Marko ti ga K dal!”
Jej!” zavrisne Lenčika.
I “Ti si dala njemu ‘srce’, on pa H prstan!”
v ‘Hehehe!” prasnejo v vHta in tovarišice.
ne draži!"
“No, saj pravim!... Tega nihče ne verjame!... bom pa jaz na laži... Pa ga; nosi, in Marko ga ji je dal,” pou-; dar j a Marta jezno, ker ji ni verjela.
V Jeričinem srcu vstane sum-nja.
“I, kakšen pa je tisti prstan,
0	katerem praviš?”
“Zlat, pa precej širok in z rdečim kamenčkom na vrhu.”
“Pa si ga videla?”
“I, kajpak! Drugače bi pa ne mogla govoriti. Oni dan sem Lenčiko za roko prijela, pa sem si ga ogledala. Prav tak je.”
“Pa ga je on dal?”
“I, kdo pak? — Saj sem ji tudi povedala, ker jaz več vem kakor drugi ljudje... O, ta dva se imata! Pa še kako!...”
“Kaj pa veš? .. .”
Marte ni bilo treba prositi. Jerica je kmalu vse vedela, zakaj Marta ji je na drobno razložila, kaj je videla, in povrhu, kar si je še izmislila.
“Torej zato ni privoščil prstana meni, da ga je dal njej... O, jaz vama zmešam!” si misli Jerica, in jeza jo je oblivala.
“Pa so vaši zadovoljni, da jo vzame?” izprašuje Marta na dalje.
“Naši? ... O, da le zvedo, mu bodo že pokazali!”
“Kaj mu morejo? — Nič!”
“O, boš videla! — Tako?... Prstan ji je dal! ...”
“Dal... dal!...”
“Pa ga bo tudi nazaj dala .. ■ Njegov prstan bom jaz nosila.” “Ti? . ..”	^
“Jaz!... Saj so naši rekli, da mora vzeti mene, pa me tudi bo,
. zakaj sem mu pa delala?” j “Tebe bo vzel?... A, zato!”
1	se začudi Marta, in obraz se ji j podaljša. -
“Zato! Zato!... Viž, tako je, in prstan bo moj
“Tvoj?” se zareži Marta škodoželjno.
“Moj!”
“Saj ti ga ne bo dala nazaj! “Ga ji bom pa vzela!”
“Ti? ... Hehehe! ...”
“Jaz! ... Boš videla ... Ko jo dobim, pa jo razčesnem, da me bo pomnila.”
“Hehehe ... Pa se udarita .. • za moža!”
To rekši gre Marta svojo pot in modruje: “Lej, lej, pa ga dobi, ako moreš! ... Dve šiita vanj! O, ko bi bil Marko pameten! Od teh nobene, prav nobene, saj je smeh nas drugih dosti, ki smo gorše in pametnejše. Ej, kako1 se ti ta
Plemel, Mr. in Mrs. Fred Rea-chek, Matt in Rose Križman.
Po $5: William N. Plavan, Mr. in Mrs. Pryately, Mr. in Mrs. Matthew J. Debevec, Josephine Borsos, Mr. in Mrs. Joseph Birk, Mr. in Mrs. John Tushar, Mr. in Mrs. John A. Latkowski, Družina Shawen, Albina Gruden, A. F. Kaminskas, Michael Klemenčič, Carl in Mary Primosch, Mr. in Mrs. Albert Koporc, Mr. in Mrs. John E. Price, Frank Bradach, Dorothy Struna, John in Fran Mauric, Mr. in Mrs. Stan Bencina, Mr. in Mrs. Joseph Okorn, Mr. in Mrs. Andrew Kranjc, Mr. in Mrs. Tony Pavlovec, Mr., in Mrs. Joseph Am-brosic in Marie Orazem. Mr. in Mrs. Frank Krainz, P h i 1 i p D zanko. Mr. in Mrs. Tony Kri-stavnik, Anna Rossman, Lucigo Dzanko in družina, Jennie in E-leanor Suhadolnik, Jennie Pa-wali, Ida Johnson, Mr. in Mrs.
SPREMENJEN — H. R. Halde-man, do lanskega aprila Nixo-nov glavni pomočnik v Beli hiši se je pri zadnjem zaslišanju v Washingtonu pojavil z novo frizuro, ki je močno spremenila
Turizem
V	minulem letu je obiskalo Jugoslavijo 47 milijonov tujcev. Največ je bilo Italijanov, Zah. Nemcev in Avstrijcev. Število avtomobilov, ki so pripeljali tujce k nam, je bilo za 12% večje kot v letu 1972, potnikov pa za 16%. Večji je bil tudi maloobmejni promet.
Zdravila
Z januarjem 1974 je začel veljati enotni zakon za vso Slovenijo, ki ureja prispevek 5 ndin za zdravila na recept. Čeprav ga opravičujejo z mnogimi razlogi, ki je za bolnike, ki nujno potrebujejo zdravila, to velik izdatek.
S tem si zdravstvena služba krije stroške, ki so večji od zmogljivosti z d r avstveno-socialnega varstva.
Priznanje gledališkemu delavcu v Celju
V	veži celjskega gledališča so odkrili kip Fedorju Gradišniku, znanemu gledališkemu delavcu, ki ima največ zaslug, da je Celje dobilo poklicno gledališko hišo. Kot režiser in vodja je posvetil vse svoje sile za kulturno življenje.
Koroški gostje v Dolenjskih Toplicah
Prebivalce topliške doline so obiskali koroški Slovenci s svojim prosvetnim društvom “Zarja” iz Železne Kaple. V dvorani prosvetnega doma so koroški gostje izvedli kulturni spored, v katerem so se predstavili pevci, in folklorni plesalci.
Ves nastop je prežemala domačnost in ljubezen do materinega jezika. V bodoče si bosta oba kraja izmenjavala kulturne prireditve in tako krepila medsebojne vezi.
danjih 600,000 ton na dva milijona letno.
Po letu 1976 načrtujejo bistveno povečanje proizvodnje meta-lona, umetnih lepil in formalina. Pripravljajo pa tudi načrte za zgraditev termoelektrarne z močjo 300 megavatov.
Nova tovarna bo zrastla v Breginju
Pri razvoju obmejnih tolminskih naselij ima posebno mesto načrtovana tovarna v Breginju. Zgradila jo bo s pomočjo Ljubljanske banke in kranjske Iskre kobariška tovarna igle. V novi tovarni bo v začetku dobilo delo kakih 80 ljudi, pozneje pa še več. Iz Breginjskega kota se je izselilo v zadnjih 10 letih okoli tisoč ljudi) sedaj jih živi tam še okoli 1500. Nova tovarna naj bi zaustavila izseljevanje iz obmejnih hribovskih vasi, v katerih so se Slovenci tako dolgo in vztrajno upirali italij anskemu pritisku.
vo. Tekom upora je prišlo do spopadov med policijo in civilisti, pri čemer sta bili dve osebi mrtvi.
Poveljnik policije podpolk. Antonio Domingo Navarro je dejal, da bodo odstavljenega guvernerja, njegovega namestnika in 80 prijetih njunih sodelavcev izročili' sodišču. Obtoženi so, da so dali svojim pristašem nezakonito orožje, policijo pa skušali izrabljati v politične namene.
V vsej Argentini je prišlo do ostrih trenj in napetosti med levičarskimi in desničarskimi skupinami. Levičarji so upali, da bodo dobili podporo predsedniku Juanu Peronu, ta pa se skuša še vedno držati ob strani, četudi svoje simpatije do desnice ne skriva preveč dosledno.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2237
'	--7	7	j
John Strancar, Mary A. Cooney, ’ njegov zunanji izgled.
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
Kamnik napreduje
V tej občini se prizadevno trudijo za hitrejši napredek turizma. Poleg gostinskih objektov raziskujejo tudi vrelec Va-seno in Tuhinjsko dolino. Lani so prenovili in razširili Malo-grajski dvor, ki je sedaj naj lepši gostinski objekt na tem področju. Prav tako so vložili veliko sredstev v razvoj Velike planine: v žičnice, smučišča in gradnjo hotela ob spodnji postaji vlečnice v Kamniški Bistrici.
Duhovniki dobe pokojnine
Zavarovanje duhovnikov (zdravstveno in pokojninsko) je v Sloveniji urejeno s posebno pogodbo, ki je bila nedavno podpisana med slovenskimi škofi in predstavniki Pokojninskega zavarovanja.
Prispevki za zavarovanje znašajo okrog 45-50 starih tisočakov na mesec.
Razburjenje zaradi železniške nesreče
Zaradi trčenja dveh vlakov na bohinjski železniški postaji pretekli mesec, o čemer so že poročali, je prišlo do splošne nejevolje in razburjanja. Ljudje ne morejo razumeti, kako je mogoče, da pride do take nesreče in da ni bilo možno vlakov ustaviti med dvema postajama, oddaljenima 20 km.
Ugotavljajo, da je vzrok nesreče v prvi vrsti premajhna varnost. Železniška uprava je u-kinila vrsto postaj in čuvajnic, ni pa poskrbela za nobeno drugo sredstvo, ki naj bi omogočilo ustavitev vlakov v izrednih slučajih. Kot znano je nekdo skušal vlak ujeti z avtom in ga u-staviti!
Preiskava o vzrokih nesreče, ki je zahtevala pet mrtvih, še ni končana.
Kruha še dovolj
Iskra iz Železnikov je v Idriji zaposlila vse razpoložljive delavce. Potrebovali bo tudi več strokovnjakov, je sporočil “Delu” Janez Jeran. Poroča, kako je bilo v Idriji precej ljudi brez dela, ko sta se Iskra iz Železnikov in občinska skupščina Idrija dogovorili poleti 1971, da bo tovarna Iskra iz Železnikov odprla v Idriji nov obrat. Že po nekaj mesecih je bil obrat u-rejen v nekdanjih prostorih bivše rudniške delavnice in je tovarna sprejela prve delavce.
Decembra 1972 so se preselili v nove prostore v Spodnji Idriji in zdaj je v tovarni zaposlenih 253 žensk in 22 moških. Potrebovali bi tudi več strokov njakov.
MALI OGLASI
WANTED
U.S. Silver coins and silver dollars. Will pay $150 for each $100 in silver, and $3 each for silver dollars. Will pay cash. Also buying gold. Call 9 AM to 4:30 PM. — 382-9328
(feb 28,mar 1,5,7)
EUCLID
Sv. Viljema okolica, zidan bungalow z tremi spalnicami, rekreacijska soba, 2% garaža posebej, velik lot in v najčištej-šem stanju.
BEVERLY HILLS
Euclid ranč na hribu, tri velike spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, dve kopalnice, klet in garaža za dva avta.
SE LAMKO TAKOJ VSELITE
$34,900, novi ranč z tremi spalnicami. Polna klet. vdelana peč.
EUCLID
od E. 260 St. z aluminij am obita 3ungalow z tremi spalnicami. Cenjeno za hitro prodajo. Rabi nekaj nova dekoriranja. $25,900.
UPSON REALTY
499 E. 260 St. ,	731-1070
ODPRTO OD 9. DO 9. ZVEČER
(50)
Lendava gradi novo čistilnico olja
Letos bodo začeli graditi novo rafinerijo nafte. Ko bo čez dve leti končan tudi zahodni krak jugoslovanskega naftovoda, bodo povečali proizvodnjo od se-
Lenčika bi bila od sramote1 Jerina nese, kakor bi nosila :°raj skoprnela. Nikamor ni Marka že v žepu! ... O, ko bi jaz i0gla pogledati, niti odgovoriti mogla Marku oči odpreti! . .
^ Znala, kaj. Iztrga se in zbeži1 Jerica je pa odslej imela dru-^hiov.	j ge večje skrbi.
Vidite jo!... Vidite jo!...l “Moj prstan!... Moj prstan!
ga!” se grohotajo za njo In ta mleza ga nosi! ... Uh! . .. &kleta.	j Razčesnem jo, ko jo dobim, pa
‘Ba ga ne bo dobila!” se gro- ga ji vzamem! ...”
[ Marta.	I	(Dalje prihodnjič)
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Odda se
pet sobno stanovanje spodaj, vse na novo dekorirano, z garažo, na E. 74 St. Kličite 781-8206.
(46)
, For Rent
off Lake Shore Blvd. E. 146 St. Four rooms up, couples only. No pets. $85 per month.
Call 729-1155
(47)
Help Wanted Male
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
ELECTRICIANS
Experienced in general machine and electrical maintenance, wiring, trouble shooting, etc. Excellent company paid benefits including pension program. Apply in person or call 481-3050 for appointment.
Superior Die Casting Corp.
1001 London Rd.
(471
PRIPRAVA ZA NASTOP — Baletke v TifHsu v ZSSR si pritrjujejo plesne copate, predno bodo začele z nastopom v baletni šoli. Baleta se uče ponekod v ZSSR v šoli, tiste. ki se izkažejo posebno sposobne in imajo zato veselje, pa gredo nato lahko v posebne baletne šole.
Polidjski upor v Oordoli! v Argentini
CORDOBA, Arg. — Sredi zadnjega tedna se je uprla desničarsko usmerjena policija proti levičarskemu pokrajinskemu guvernerju in njegovi javni u-pravi. To mesto je znano po močnih, hudo na levo usmerjenih delavskih unijah, ki so ponovno v preteklih letih skušale svoje cilje doseči s štrajki.
Tokrat so položaj izkoristili desničarji in z uporom dosegli imenovanje novega začasnega guvernerja in objavo novih volitev, ki naj dajo pokrajini spet redno, voljeno javno upra-
Machinist
Company paid benefits, overtime, day or night shift, clean shop.
FREDON CORP.
1400 E. 222 St.
Euclid, O. — 531-1780
(48)
SAMSKI MOŠKI
zaposlen pri Kollander Travel išče opremljeno malo stanovanje ali sobo s kopalnico v okolici E. 185 ceste. Kličite 692-2225
(50)
Help wanted — female
Seamstress Wanted General sewing — full time. JAY-DEE CLEANERS
878 E. 222 St. — 731-7060
(48).
fit
ggjfc Johan Bojer:
IZSELJENCI
							
“Marljiva si bila, Karen.” “Ah, ne govori tako. Ko pa je še toliko stvari, ki bi jih morala storiti.”
“Neumnost. Kmalu se bova oba preselila na pokopališče.”
In to je bilo spet res, tako da je Karen morala še dalje strmeti predse.
Ko sta se tako pogovarjala, sta bila v resnici čim dalje bolj mirna. Najprej so bili tu otroci. Oluf je bil pisal in prosil, da bi rad dobil v dediščino uro ali pa kladivo iz Skareta. In Siri je hotela imeti izseljenski zaboj.
“Hm.” Obrnil se je z glavo proti njej, kakor da bi videl s steklenimi očmi skozi naočnike. “Težko je nam Norvežanom živeti v ravnini. Bergitta tega ni zmogla, ne.”
“Naslednjemu rodu, Morten, je laže kakor nam.”
“Kar se tiče denarja, da. In z vsemi stroji in avtomobili, Bog pomagaj, kako ne! Ampak ali bi menjala z njimi? Saj jim manjka tega, kar je najvažnejše.”
“In kaj je to, Morten?” “Pogled v daljavo, Elza. ali
Ali Kal se je praskal po bradi pa domotožje, če hočeš. Ameri-in rekel, da si je treba vse to še ! kanci so, ki znajo nekoliko normalo premisliti.	i veško. To je vse.
Nazadnje je razgrnil konjsko odejo in legla sta k majhnemu opoldanskemu spancu. Tudi Karen se je končno umirila. Zleknila se je in mežikaj e strmela v
“Ali se ti še toži po domu, Morten?”
“He, he. Še vprašaš me. Ali misliš, da je bil v vseh teh letih en sam dan, ko ne bi bil mislil:
neskončno globoko in širno pre- j Zidaj pa se kmalu vrnem domov rijsko nebo — dokler se jima' in odkupim Kvidal.” veke niso zaprle.	■ uTi, ki si bil tako dober Ame-
Spita in jutri jima ob jutra- j rikanec?”
njem svitu ne bo treba vstati.
Ko se bosta zbudila, jima ne bo treba drugega kakor počivati.
X
Leta so pretekla in večji del starih naseljencev je počival na pokopališču.
Neka žena z belimi lasmi in zlatimi naočniki je vodila svoj avto proti veliki farmi Kvidalu.
Bil je pomladen dan in nebo je bilo sinje in visoko. Krog in krog belega, vili podobnega glavnega poslopja so bile zelene trate s cementiranimi stezami.
Ali ni se ustavila tamkaj, zavila je na dvorišče s celo množico rdečih gospodarskih poslopij v ozadju — zdaj so imele večje farme svoj lastni žitni elevator, ki je visoko štrlel v nebo — in zapeljala k majhni pritlični beli hišici, ki je stala v bližini gaja.
Tam se je ustavila, stopila z avta in odšla noter.
Notri je stal star mož z modrimi naočniki in v temni delovni obleki in je mizaril. Bela brada mu je bila štirikotno pristrižena, beli lasje so bili gosti in so mu štrleli v šopu iznad čela.
Okrenil je glavo, ker so se vrata odpirala.
“Dober dan, Morten.”
“Dober dan. Menda si to ti,
Elza.”
“Kako je s teboj, dragi prija- j telj?”
“No da, enako dan za dnem. ,,	_ ,	, , ..
Opazovala je tega brezbramb-'bo- Roke df RO z leti svoje lastnega moža, ki je stal tam in si ^ °ci. Vdelal 3e ze marsikak preganjal dolg čas z izdelovanjem majhnih predmetov. Ne- j kaj čudnega je z usodo. Njega, j ki je bil našel tukaj v Ameriki j tako polje delavnosti — ki je izvršil toliko različnih stvari, bolj in bolj bogatel, se vzpenjal od enega zaupnega mesta do drugega, je zadela nesreča prav v trenotku, ko je stal tik pred svojim končnim ciljem, da bi bil postal član' kongresa. Eksplozija karbidne svetilke, ki jo je držal v roki, je bila dovolj — oslepel je. Bilo je dokončano. Že kakih deset let je postajal tako okrog in po malem mizaril in bil vdovec. Knjige v pisavi za slepce niso zadostovale. Najhuje je bilo, da ni mogel brati časnikov. Ali odkar je odrastel mali Morten, njegov vnuk, je bilo nekoliko bolje. Bral mu je naglas iz ameriških in norveških časnikov, kolikor je utegnil izven šole.
“Ali prihajaš iz bolnišnice?” jo je vprašal.
“Da, imeli smo neko sejo. Povem ti, zadnja razširitev poslopja je izpremenila bolnišnico naravnost v zgleden zavod. Škoda — ah, škoda, da ni Bergitta doživela, da bi to videla dogotov-Ijeno.”
Da, vidiš, mi, ki smo prišli od doma semkaj, imamo dve duši. In dve domovini. Kajpada sem danes dober Amerikanec. Ko sta odšla oba moja sinova v vojno, sem dejal: Prav je. To je za Ameriko. Ampak kaj vse bi bil moral napraviti v Norveški!”
“Prav tako je bilo z Olom.”
Morten se ni nasmehnil. Odkar je bila ta žena vdova, je hodila okrog in negovala spomin na svojega moža. Nihče ni smel reči, da je imel kako napako. Vselej, kadar je slišala kaj, kar ji je ugajalo, je odgovorila: Da, tako je bilo tudi z Olom.
Morten je rekel: “Škoda, da ni več doživel, kako je bila Amerika ‘osušena’.”
Vzdihnila je.
“Da, ko se je tako boril za to stvar.”
“In kako je z norveškim vseučiliščem tukaj v Nidarosu?”
“Zbiramo denar. In lahko povem, da gre mnogo bolje, kakor smo pričakovali. To je vse, kar morem reči.”
Potem je vstala, iztegnila roko in prijela njegovo: “Zbogom, dragi prijatelj. In naj se ti dobro godi.”
“Hvala lepa za obisk. In ne pozabi me.”
] Potem je slišal, kako je od-| hajala.
In spet je stal tam in poskušal mizariti. In ni mu šlo tako sla-
BRITANSKI PREMOGAR -Spor s premogarji je pripravil predsednika vlade E. Heatha do razpusta parlamenta in razpisa novih volitev, ki so se končale pretekli teden s porazom konservativne stranke.
predmet, ki se je dal uporabiti. Ljudje so bili prijazni z njim. Če je prišel kak slaven Norvežan predavat v Nidaros, je sedel Morten v prvi klopi in bil kakor Mojzes med svojim ljudstvom. “Tamle je,” je dejal ta in oni. Če je moral biti pokopan kak znan rojak, so domači oblekli starca in v gosposki obleki in z visokim klobukom je šel za pogrebom. Ob grobu je potem stopil naprej, se odkril, slep in častitljiv, in imel majhen govor. Počasi se je priučil gibati se po vsem posestvu. Imel je svojo posebno drsajočo hojo, in kadar se je približal kaki steni ali drugi oviri, ga je neki nov čut opozoril, da naj tipa z roko predse. Najrajši pa je bil, v sobi in zunaj, v družbi malega Mortena, svojega prijatelja, ki ga je na daljših sprehodih vodil za roko, mu bral naglas in bil v vsem z njim istega mnenja. In
fant se nikoli ni naveličal poslušati, ko mu je stari oče pripovedoval o domovini in o svojem domačem kraju.
In ko je prišel fant iz šole, je najprej stekel v delavnico. Ves dan je bil govoril angleško in slišal samo angleško od učiteljev in tovarišev, ali tedaj mu je naenkrat prišlo narečje starega očeta na jezik, govorica pokrajine, v kateri še nikoli ni bil. “Poslušaj — spet je nekaj no-
vega. Andrew Skaret je izvoljen za senatorja.”
“Ne, ali res!” Starec je prijel fanta za šop. “Da, da. Vesel sem tega. Dovolj je delal vsa ta leta za to.” In Morten se je spominil fanta iz Skareta s širokimi usti, ki so bile kakor ustvarjene zato, da vriskajo v gorah. Ali nekega lepega dne bo zdaj govoril z govorniških tri-Ibun Združenih držav.
.Dalje prihodnjič)
MOTOCIKLISTKA — Debbie Lawler, bivša manekinka, stara 21 let, je navdušena za avtomobile in- motocikle. Posebno rada se vozi na motociklu, težkem 220 juntov, ko tehta sama le 106 funtov.
ZAPRTO IN BREZ LUČI! — Tovarna Chrysler korporacije v Detroitu je zaprta in temna, ko so ustavili obrat, ki je pošiljal na trg velike avtomobile. Ti za enkrat ne gredo dobro v denar in okoli 10,000 delavcev v tem obratu je moralo zo-časno ostati doma.


“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet ogiaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
/
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
prodaja trajnih!
regularno
$12.75
sedaj po krasni^1 prihrankih in' zajamčeno!
6.89
vključno Striženje, umivanje in polaganje
ljubka	«>
Femme-Fair	t i S J O ci
Krasno kodranje, ki bo obdržalo vašo priljubljeno pri' češko z mehko in nežno prepričevalnostjo. Strokovno narejeno, tako kot vi želite.
TRAJNA KODRANJA druga fina, splošno poznana kodranja cd	i UMIVANJE IN iSJij ki res traja		POLAGANJE $2.95
BARVANJE naj ga Vam naši strokovnjaki store, samo od	SSJ1	STRIŽENJE •nadvse izkušene oblike	$2.15
TRAJNE TREPALNICE za trajni čar oči		$Š1	Nadomestki 25c vsaka
Cene so ob petkih in sobotah samo 50c več
©rtor«

uval
NA VZHODU
a 40 C Euclid A ve. 2nd fl. 781-3161 O Southgate 5399 Warrensvi.le 663-6346 'j pposite Eastgate, 449-3435 a Severance Center 382-2800, 382.2569 O Shoregate. 944-6700, Lake Shore Blvd © Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s
NA ZAHODU
o Opposite South'and, 845-3400 O Opposite vVestgate, 333-6546 a North Olmsted, 777-SG86 0» Parma town, 8S4-63C0 $ Elyria Midway Mall,. E’.yria 324-5742, Lorain 233-8020
mm mmm in mmm
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvers obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške-Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvU; Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite nas list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA

Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupuieu rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ati oddajate stanovanje.
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.	'
EUCLID POULTRY
V zalqgj imamo vedno • očiščene piščance, na kose zrezane, P°' polnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187	-