/nrfca/a v*t OmrtftU
UREDNIŠTVA IN UPRAVA: Trst. ul. Covnmcrciale 5/1. Tel. 28 770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Poaamoana št. 30. _ Ur
nakucnina:
rromesečna lir 350 • polletna lir 650 ■ letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlone In abb. postale I. gr.
ŠT. 164
TRST, ČETRTEK 25. JULIJA 1957, GORICA
LET. VI.
SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE PRED RIMSKIM PARLAMENTOM
Kam se nagiba politika Kršč. demokracije
Katoličani in Nennijevi socialisti - Bodoči družbeni razvoj v Evropi
Pred dobrim (tednom je imelo vodstvo Ital. kr.še. demokracije v Valllombrosi blizu Rima večdnevno zasedanje, ki je vzbudilo precejšnjo pozornost v italijanski in tudi v inozemski javnosti. Saj je šlo za sklepe in smernice najmočnejše ini najbolj vplivne stranke v državi, od katere je v bistvu odvisna vsa notranja in zunanja: politika Italije.
Razen tega je glavni tajnik stranke Fan-fa-ni imel v Vallomlb-rosi govor, v katerem je zavzeli stališče do najbolj kočljivega in težkega vprašanja, ki danes razdvaja1 vrste italijanskih katoličanov: klalkše-n naj bo namreč njihov odnos do levičarskih marksistov, organiziranih v ‘Nennijevi socialistični stranki, ki se že let a vztrajno zavzemajo za sporazum in sodelovanje s katoliškim (delavstvom v državni politiki.
Zavoljo tega važnega in usodnega vprašanja je nastal, kot smo že pisali, tudi javen spor med predsednikom republike Gronchi-jem in senatorjem Sturzom.
GRONCHIJEVA MISEL ZMAGUJE
Zasedanje v Vaillombrosi je bilo pomembno zastran tega, 'ker je voditelj Kršč. demokracije Fanfani tu povedal svoje mnenje o sp‘oru.
Kot smernico strankine politike je proglasil načelo, da mora Kršč. demokracija sodelovati » z vsemi demokratičnimi silami« v državi. To je dolžna storiti zato, da zagotovi Italiji vse večja jamstva resnično svobodnega živl jenj a. Demokratične temel je, na katerih so slonele dosedanje italijanske vlade, je treba čimbolj razširiti.
To je vzrok, zalklaj je Fanfani izjavil, da je potrebno podpreti Saragatove socialne demokrate v njihovih naporih, da bi se »na podlagi resnične demokracije im dejanske neodvisnosti od komunistov« združili z nennijev-ei v eno samo stranko. S tako stranko, je dal Fanfani razumeti, bi Kršč. demokracija lahko sodelovala. Pripravljena je torej sodelovati tudi z Nemn-ijem. Fanfani ne zahteva od nennijevcev, naj se prej skregajo s komunisti, temveč mu zadostuje, da so od komunistov dejansko neodvisni. To je misel, ki jo je stalno zagovarjal Gron-chi.
BRANIK PROTI DIKTATURI
Glavni tajnik Kršč. demokracije se pri tem dobro zaveda nevarnih strani -take politike. Pobudo za združenje italijanskih socialistov kakor tudi marksističnib strank v drugih deželah, je rekel, je dala Socialistična internacional a. To je zanj eden najvažnejših dogodkov v .političnem življenju Evrope v zadnjem patletju.
Internacionala seveda nii izbrala te polti, da bi podpirala katoličane, temveč s ciljem, da bi ojačene in razširjene socialistične stranke v raznih (deželah zap-a-da miogle s časom prevzeti vladno oblast namesto krščanskih demokratov.
Toda nevarnost, dai bi združenje italijanskih socialistov »moglo oslabiti Kršč. demokracijo«, je rekel Fanfani, »nas še ne opravičuje, da združenju nasprotujemo, ako je Kršč. demokracija res prepričana', da je prava demokratičnost socializma 'učinkovito sredstvo’, s (katerim se dokončno- lahko zastavi pot prodiranja komunizma«.
ZANIMIVE PELLINE IZJAVE
Nadvse pomembno je tudi, kar je rekel v Vallombrosi zunanji minister Giuseppe Pella, kii ga imajo vsi za izrazitega desničarja.
V zunanjem svetu-, je dejal, imamo trenutno posl a z dvema važnima pojavoma : najprej s postopnim razvojem ruskega komunizma v vse bolj socialistične oblike družbene-
ga življenja. Ta razvoj moramo brez pridržkov podpirati.
Istočasno- opažamo v Evropi resna prizadevanja, da bi se ustanovila nova razširjena Socialistična internacionala, ki bo po Pelli-nem prepričanju pospeševala nezadržni razvoj dogodkov v Sovjetski zvezi. Pella meni, da 'bosta na politični pozo-rnici Evro-pe prej ali slej zmagali -dve veliki sili: demokracija iin socializem.
‘Kristjani bodo imeli s -predstavniki novih Strank in gibanj en, slkuipen cilj in program, to je idejo večje socialne pravičnosti1. Neizogibno bodo pa z njimi v sporu »na področju ideologije -in duhovnih vrednot«, skratka v vprašanjih svetovnega na-ziranja.
Iz teli izjav lahko spoznamo, 'kako se celo desničarski Pella začenja približevati nazorom, (ki j-ih ima Gro-nchi o bo-d-očem razvoju družbenih in političnih razmer v Italiji in po svetu. Tudi Pella ne nasprotuje načeloma sodelovanju z Nennijem.
Skupno tržišče in Evratom
Vendar resnično in iskreno sodelovanje z Nenn-ijevimi socialisti ni taiko enostavna zadeva, kakor si kdo morda misli. Četudi bi Nenni sprejel vse Sa-ragatove pogoje za zedinjenje ter se zatem -odločil, da se z njim skupno zveže s Kršč. demokracijo, bi danes tega ne mogel izpeljati.
Na zadnjem občnem zboru stranke v Benetkah je namreč, kot vemo, ostal v manjšini. V novem vodstvu stranke je le ena tretjina članov, sestavljena iz njegovih ožjih somišljenikov, medtem ko so vsi ostali več ali m-an-j še zmerom zagovorniki tesnega sodelovanja s komunisti.
To se je očitno pokazalo ravno te dni, ko je vlada predložila parlamentu v obravnavo mednarodne pogodbe o skupnem evropskem tržišču in o Evratomu ter je morala- stranka skleniti, kako maj njeni poslanci in senatorji glasujejo.
Nenni je bil mnenja, da je treba pogodbe od-obriti, večina je pa zahtevala, naj se odbijejo-, trdeč ravno tako kot komunisti, da bi skupno evropsko tržišče samo škodovalo gospodarstvu Italije: če se med evropskimi državami odpravijo carinske meje, bodo napredne za-padne dežele s svojimi boljšimi in cenejšimi izdelki in pridelki uduš-ile italijansko industrijo in poljedelstvo.
Nenni je doka-zoval nasprotno: carinske meje se bodo po pogodbah podrle šele po 12 letih in v tem času bo Italija prejemala milijardna posojila in podpore, da lahko po-
polnoma preobrazi in modernizira svoje gospodarstvo. Nastala bo-do nova, večja in donosnejša industrijska podjetja-, v katerih bodo na-šl-i kruha vsi sedaj brezposelni delavci. Ravno tako se bo močno razvilo in napredovalo kmetijstvo, ki tudi ne bo več poznalo brezposelnosti.
POLITIKA POTRPEŽLJIVOSTI
Skupno evropsko tržišče, je dokazoval -Nenni, je edino sredstvo, s katerim je mogoče izenačiti Italijo z naprednimi -deželami za-pad-a, kar je samo v Iklorist italijanskemu ljudstvu.
Toda Nenni je kljub vsemu ostal v manjšini. Tedaj se je odločil za kompromis: predlagal je, naj se poslanci in senatorji glede skupnega tržišča glasovanja vzdrže, od ob r e pa naj -pogodbo o Evratomu, to je o skupnem upravljanju atomske sile v zapadni Ev-roipi.
Zanimivo je, da Nenni niti s tem predlogom ni mogel izlahka -prodreti. Sele ko je zagrozil, da bo moral, če ostane v manjšini, odložiti glavno -tajništvo, se je večina vdala.
In tako se je zgodilo prvič po vojni, da so komunisti in nennijevci v važnem zunanjepolitičnem vprašanju različnega mišljenja ter bo v parlamentu vsaka stranka drugače glasovala. Že to dejstvo je vzbudilo zelo hudo kri pri komunistih, ki se močno jeze na Nennij-a-.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
PIJ XII. O AFRIKI
Papež je v nedeljo nagovoril skupino tako imenovanih Belili menihov, ki delujejo- med zaostalimi, še barbarskimi rodovi Afrike. Ljudstva Afrilke, jie dejial, dandanašnji kar hlepc po napredku iin omiki. Grajati pa je treba, da »na svoji nagli poti k napredku« zadevajo olb nerazumevanje, nasprotovanje in odpor sdbičnih ljudi rajnih narodnosti.
(Pij XII. je pozval Bele menihe, naj se z »juniatSko, vesoljno, nesebično krščansko ljubeznijo« trudijo, da spopade omilijo in, če le mogoče, preprečijo. Poglavar Cerkve se je s svojo izjiavo izrekel nedvoumno zoper krivice Ikoilonialnega gospostva Evropejcev nad aftfiijfkliimii plemeni.
Redovnike je pira,v posebej pob valil zavoljo te.<ra, ker vzgajajo med afriškimi; ljudstvi čedalje več domačih (hišnih pastirjev.
Ko človek to heire in se spornimi Beneške Slovenije, ga moraio papeževe besede globoko presuniti. Med ondotnimi našimi brati sta namreč več ko dve tretjimi slovenskih duhovni j v rok,alb tujcev, ki ne razumejo jezika vermlkiov in se ga tudi nočejo ali ne morejo* naučiti. Duštio pastirstvo je tiu politično sredstvo raznarodovanja1 našega ljudstva.
Za te sraimotne raizmere nosi odgovornost polkoini nadškof No-trara. kiii je pod Mussolinijevim Tiriitiskom imenoval v s.lovemslke kraje tuie diuliovnike, ■dlotiwwiinie p« premeščal v Furlanijo, a mi po- padeu fašizma storil ničesar. da (bi težlko krivico popravil.
Od notvepa nadškofa ms»T. Zaiffonata pri-čalkhiiemio. dia bo čiimrirei odpravil stanje, ki bi ie v obiram bcscdinim sv. očeta, ter da bo ra v. n ali z nagimi b ra t J vsa-i tako. 'kakor d H a i o miilsiljonarji s črnimi p l cim eni v Afriki,
VZOREN ŠKOF
Bivši tr»a?iki škof ms<rr. T.uiod Ffwar nraz-riuie v petelk, 26. t. m., zlato maSo v Ritmi, kier ?t» do1 "a leta prebiva. Slavlienec. ki se je ro^il v Pcntni pri GoriH, ie znan »iroma po naših krajih po svoji srčni dobroti in pravičnosti.
Kot sin 7fvlo limovitih staršev je vse svoje bogastvo razdal revežem in kot procesor v Gorifi omogočil študiram i e tmdi marsikatere-miii slovenskemu diiaikn. Ko ."a ie n-ane-ž imenoval za tr žaške<ra «kofa, je bil že ‘brez vsakega premoženia. Kljmb teimm ie «e vedno slkušnl na vse načine momiamati ubogim in zapostavljenim slojem. V Trstu so mu prijatelji darovali lep avto. toda on na je prodal in izkupiček razdelil med reveže.
Ni torej čudno, da je bil sfltof Fo^ar zelo prilinblien pri 1 iudstvru in da so (■'a globoko spoštovali tudi delavci. Ko je pred nekaj leti prišel v Trst in so liudie zvedeli, kie mašuje, se je pred cerkvijo zbrala velika množica ter ra z burnim navdušenjem pozdravljal n : »Živel paš škof!«
Msirr. Fogarja visoko cenijo tudi Slovenci, ker jih je za časa fašizma, (kolikor je Je mogel, hranil in bil z njimi vselej pravičen. Čeprav je bil po rodu Italijan, so Slovenci imeli občutek, da je tudi njihov škof, h kateremu se lahko v vsiaki stiski zatečejo. Bil je naravnost vzoren škof za naše kraje.
/Slavljencu iz srca čestitamo ter mu želimo, da bi ga Bog še dolgo lot ohranil zdravega in čilega!
PROTEST JUŽNIH TIROLCEV
Vodstvo nemške manjšine je v ponedeljek imelo v Bocnu sejo, na kateri je zelo ostro protestiralo, da se v deželi še danes, 11 let po podpisu Gruber-De Gasperijeve pogodbe, ne spoštuje enakopravnost jezika manjšine z italijanščino v drža vrni h uradih in še posebej na sodiščih.
»Prva pravica vsakega človeka«, pravi resolucija, »je, da sme moliti v svojem jeziku. Druga pa je, da se sme v Ikiazemski obravnavi v materinem jeziku zagovarjati«. To človeško pravico bi morala država spoštovati ne glede na to, .ali je podpisala povrhu še kako posebno pogodbo o zaščiti manjšin.
Južni Tirolci strnejo sicer na sodniji govoriti nemški in njihovi odvetniki jih simejo v nemščini braniti, toda zapisniki so sestavljeni v italijanščini, kar se zdi njihovemu vodstvu težka krivica. Saj je večkrat od ene same besede odvisno, ali dobi obtoženec več ali manj let ječe.
Zato poziva vodstvo manjšine vse rojafke, naj ne podpišejo zapisnikov, ki so sestavljeni v italijanščini. Zavedajo naj se, da obtožencev po zakonu nihče ne more prisiliti, da podpišejo zapisnik, ki ga popolnoma ne razumejo.
Primerjajmo 9 stanjem v Južnem Tirolu razmere na sodiščih v naših krajih! Naše razmere so stokrat slabše, saj je pri nas sleherna uporaba našega jezika pred sodišči po sramotnem, še vedno veljavnem Mussolinijem zakonu celo kazniva.
FRANCIJA V VSE VEČJIH TEŽAVAH
Novi ministrski predsednik Bourges - Ma-noury je dobil pretekli petek v parlamentu zaupnico: zanj je glasovalo 280 poslancev, proti njemu pa le 183.
Značilno je, da je dosegel veliko večino v vprašanju Alžerije, kjer hoče za vsako ceno udušiti upor Arabcev. Zbornica mu je v ta namen podaljšala izredna pooblastila ter jih povrhu raztegnila še na samo Francijo.
Vladi je bila dana med drugim pravica, da sme nekim osebam nakazati prisilno bivališče v Franciji in da sime odpreti zanje, če treba, tudi koncentracijska taborišča. Sumljive ljudi lahko iz previdnosti vtakne za mesec dni v — ječo. Razen tega sme policija delati hišne preiskave tudi v nočnih urah.
Pooblastila so bila raztegnjena na Francijo zavoljo tega, ker so alžirski nacionalisti izvrševali zadnje čase tudi v Franciji vse pogostejše atentate.
Da je demokratična in svobodoljubna republika prisiljena seči po sredstvih, iki se jih je nekoč posluževal nasilni Mussolini, je vsekakor slabo znamenje. Je dokaz njene šibkosti. Iz težav, v katere je zabredla, jo lahko reši samo pravočasen in širokosrčen sporazum z alžirskimi narodnjaki.
STANOVANJSKA STISKA
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta so rapravljali o hudi stanovanjski (krizi, ki danes vlada v mestu. Položaj se je znatno poslabšal, odkar je generalni komisar Pala-m»ra izdal odlok, po katerem sme gospodar iz določenih razlogov odpovedati najemniku stanovanje. Lastnik sme, če treba, stranko tudi s silo pognati iz hiše.
V prvih 6 mesecih lega leta je na ta način prišlo oh stanovanje 205 druižin in dlo konca decembra bi jih moralo- bili izgnanih še 250. Mnogim med njimi grozi resna nevarnost, da ostanejo na cesti.
Zaradi tega je občinski svet sprejel resolucijo, v faateri zahteva, naj generalni komisar prepreči nadaljnje izgone ter naj dovoli, da občina .vseli brezdomce v prazna zasebna stanovanja iin tudi v javna poslopjia. Svetovalci nadalje zahtevajo, naj zavod IACP, INA-Ca-sa in slične ustanove čiimiprej sezidajo- tolilko hiš, kolikor jih je potrebnih, da se vsaj po-sitopoma zadovoljivo reši stanovanjska kriza.
MONARHIJE ODMIRAJO
Bivša francoska .kolonija Tunizija v severni Afriki je poslala, kot znano-, samostojna država, v kateri danes dejan.siko gospodari Ilabih Burghiba, voditelj nacionalistične stranke Nco-Desluir, ki je -zaradi svojega prepričanja prebil dolga leta v ječi in izgnanstvu. Tamikajšnji vladar Beg Si-di Lamin je samo na papirju poglavar države in ne more ovirati Bunghibe v njegovi politiki.
Kljub temu je t-unizijska ustavodajna skupščina niu tem, da vladarja odstavi in proglasi republiko. Ljudje se sprašujejo, zakaj se je Burghiba odločil za ta korak.
Kdor hoče stvar razumeti, mora upoštevati velilkie socialne spremembe, -ki se odigravajo v prebujajočem se arabskem svetu. Prva borba je v vsaki arabski deželi najprej uperjena zoper gospostvo Evropejcev. Po narodni osamosvojitvi se pa revolucionarji obrnejo skoro redno tudi proti- domačim begom veleposestnikom, ki so v dobi tuje nadvlade uživali vse mogoče ugodnosti ter bili zelo bogati.
Tako se je zgodilo n. pr. v Egiptu, .kjer so razdelili veleposestniško zemljo med 'kmete, mogočne bege in paše pa izključili iz vodistva države. Ker je biil kralj Faruk zaveznik veleposestnikov, so ga odstavili in oklicali -republiko.
Sličen položaj je v Tuniziji. Tudi tu se je vladar vselej oslanjal na domače bese in paše. Zato so mu sedaj ure štete in Burghiba bo postal predsednik republike. Tako odmirajo povsod v svetu monarhije: zgodovinski razvoj, ki ga nihče ne more trajno zaustaviti.
KULTURNI DOM V TRSTU
Prejšnjo nedeljo so v ulici PeHronio v Trstu, kjer, kalkor znano, že nad eno leto grade slovenski kulturni dom-, vzidali v temelje novega poslopja spomin siko listino. Svečanosti so med drugimi prisostvovali i podip-re-fefkit Macliotta, zastopnik kvestorja in jugoslovanski sreneralni konzul Mitja Vošnjak.
Listino ie prisotnim prečita! dr. Jože Dekleva, ki je obenem predsednilki odbora za cradinjo kulturnega d orna.
Kam se nagiba politika Krščanske demokracije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Življenje samo sili torej k ločitvi duhov: Togliatti, ki je navezan na Moskvo, se osla-nja v zunanji politiki na Sovjetsko zvezo, Nenini pa začenja hoditi svojo lastno pot, kar seveda močno olajšuje zedinjenje s Sa-ragatovimi socialnimi demokrati.
iNovosit v poilitilkfi Italije jo p® v tem, da sedaj tudi Kršč. demokracija to zedinjenje odkrito iin uradno podpira.
"novice
DIVJI VRTINEC
Furlansko vas Tetrramova cFIsonzo je prejšnji teden udaril iznenada velik zračni vrtinec, ki se je razdivjal na prostoru, dolgem 1 (kilometer in širokem 150 metrov. Razrušil je vse liiše, pobil živino, izruval sadna drevesa in uničil posevke. Škodo cenijo na 200 milijonov lir. — Taki pojavi so bili doslej v naših krajih nepoznani.
ODLIKOVAN SLOVENEC
V Krminu so zaključili deseto pokrajinsko razstavo pohištva. Komisija je prisodila nagrado za najboljšo izdelavo g. Ivu Prinčiču. Na ogled je postavil opremo iz mahagonija za tri pisarniške sobe, ki je zbujala splošno zanimanje. G. Prinčiču iskreno če-elitam o!
ZBOROVANJE V MERANU
Med znanstveniki se zmerom bolj širi spoznanje, da bi ljudje lahko mnogo več let doživeli, če bi zdravniki posvečali posebno skrb starajočemu se človeku. In res se je zadnje čase razvila prava veda, ger ontologija, kii preučuje vzroke staranja in sredstva, (kako podaljšali človeško življenjsko dobo*. Ustanovilo se je celo Mednarodno društvo gerontologov, ki so te dni zaključili svoje zborovanje v Meranu na Južnem Tirolskem.
Ameriški zdravnik Edvard Bortz je mnenja, da bi človek bodočnosti, če bi se pravilno hranil in pravilno živel, z lahkoto doživeli starost 125 let. Sodobni čilo vek se navadno umakne iz poklicnega življenja v 65. letu, čeprav bi v tej dobi bil lahko še poln energije.
Profesor dr. Polil iiz Innsbrucka je v Meranu dokazoval, d!a dolgost življenja ni odvisna samo od telesnega zdravja, temveč tudi od človekovega duhat: vedeti mora, kaj je pravi smisel življenja in se ga veseliti.
STARE ZIDINE
V Čedadu so pred dnevi odkrili sledove starega obzidja. Arheologi sodijo, da gre za ostanke rimskega obzidja mesta Forum Julii (današnjega Čedada) iz prvega stoletja po Kristusovem rojstvu. Čedad postaja zadnje čase zgodovinsko vedno bolj zanimiv ravno talko za Furlane kot za Slovence, saj so naši predniki oh prihodu v Italijo v 6. stoletju imeli v Čedadu svoje središče.
PROSVETNO DELO NA — LUNI
Ravnatelj zvezdarne v Filadelfiji dr. J)e-vvitt je imel predavanje, v katerem je razlagal, da ho človek že čez nekaj let lahko potoval na mesec. Po letu 2000 bodo pa dani že vsi pogoji, da se na luni razvije nova omika. Od tod se ho lahko razširila še na druge planete. Govoril je povsem resno, ne da bi ga pri tem t d kal a luna.
POKLICNI ŠPORTNIKI
Med dirko psov v Wigamu je hogvedi od kod treščil mednje zajec. Ko je zagledal pse, jo je pobrisal, 'kar so ga nesle noge, in drl klat nor pred njimi po dirkališču. Toda glej čudo, psi se miiso zanj zmenili. Gnali so se vztrajno le za lesenim zajcem, na katerega so bili navajeni. Nov dokaz, kako profesionalni ali poklicni športniki zgubljajo naravni čut.
POSEBNA POLICIJA
V Italiji, ki zasluži od tujskega prometa letno na stotine milijard liir, so uvedli poseben oddelek policistov, katerih naloga je, da ščitijo potnike pred odiranjem.
Tako so pred kratkim zaprli v Florenci znano restavracijo Buoa di San Ruffilo, ker so lastniki bili tako nesramni, da so zaračunali trem Amerikankam za mrzli narezek kar 15.000 lir. Tudi pri nas bi bilo potrebno gledati nekaterim gostilničarjem malo na prste.
ULICE V BARVAH
Vse kaže, da bodo cestišča evropskih mest kmalu spremenila svoje enolično podobo. Poti, ki vodijo v predmestja, bodo imele rdeči tlak, one, ki gredo okoli mesta, pa svetlomodrega. Cestišče v rumeni barvi bo že od daleč opozarjalo vozače, da tu ne smejo parkirati.
V Zahodni Nemčiji že izdelujejo tak cestni beton. Njegovim barvam ne moreta niti prah niti dež dio živega.
Petelinjek v Karavankah
PRAKTIČNI NEMCI
V nekaterih nemških mestih so avtomatizirali tudi delo vodičev po muzejih. Ob vhodu obiskovalec ali obiskovalci pritisnejo na gumb in sproži se plošča, ki gostom natanko opiše razstavljene predmete.
ČEBELE ZAPRLE POŠTO
Na osrednji pošti v New Yorku se je odprla škatla, iz katere je zletelo več stotin čebel. Živailice so bile zavoljo dolge poti razdražene in so se besno zakadile v nameščence. V hipu so bili uradi prazni in poslovanje se je na mali ustavilo. Red je bil upo-stavljen šele po nekaj urah, ko je začel učinkovati strup proti mrčesu. Tedaj so opikani uradniki prilezli iz skrivališč ter prijeli spet za delo.
IZ SOVRAŠTVA DO MOŠKIH
Ker se je v ameriški državi Floridi pred 6 meseci smrtno ponesrečil državni rabelj, so razpisali natečaj za njegovega naslednika. Oblastva so se bala, da se nihče ne ho javil. Toda glej, oglasilo se je kar 200 prosilcev in med njimi 188 žensk. Ko so preiskovali, kaj žene ženske k rabeljskemu poklicu, jih je nekaj odgovorilo da pomanjkanje, druge so rekle, da iščejo razburljivih senzacij, 12 jih je pa izjavilo, da se hočejo maščevati nad moškim spolom, ker so bile v življenju tež-
ko ogoljufane. Oblastva je imenovalo za državnega rablja enega od 12 moških.
LE NEKAJ MINUT VESELJA
Gospa Ana Becher iz Essena na Nemškem je 1. 1939 nenadoma oslepela. Po 18 letih trpljenja so jo te dni drugič operirali in žena je spet spregledala. Ko so ji odstranili obveze z očes, je od veselja začela vpiti in naštevati predmete, ki jih spet vidi. Ob pogledu na svojih 11 otrok, ki so medtem dorasli v krepke fante in dekleta, je mater prevzela taka ginjenost, da ji je od sreče počilo srce.
V DOBRODELNE NAMENE
Stari Churchill je objavil oglas, da si za 2 šilinga lahko vsakdo ogleda ob sredah njegovo posestvo v Chartvvellu. Z bližnje postaje vozijo posebni avtobusi. Čez nekaj dni je tudi ministrski predsednik Maomillam razglasil, da je njegova vila odprta občinstvu za 2 šilinga in pol in da je izkupiček namenjen revnim bolniškim sestram. V kakšne namene bo Churchill uporabil denar, ni povedal.
Po svetu
5000-LETNICA
Ni prav točno dognano, kdaj se je človek začeli posluževati voza kot sredstva za prenašanje tovorov. Gotovo pa je, da je poleg ognja izum kolesa ena temeljnih iznajdb v človeškem razvoju. Uporaba kolesa sega prav gotovo v leta 3000 pred Kristusom.
Že pri giradbi piramid so prevažali velikanske Iklaimuite kocke na ta način, da so podstavljali debele hlodle lin na njih valili ogromne skalle h gradišču. Premikanje lesenih valjev je dalo človeku idejo kolesa. Odrezal je od debla ožji kos in to je bilo prvo-kolio. Bilo je seveda piollno in brez žarkov. Tako kollo, ikli se je vrtelo z osjo vred, so pritrdili pod samokolnico, ki je že pri najstarejših narodih prva oblika voza.
Trettji korak od valja - debla preko enoko-lesnaka je bila dvokolnica s polnimi Ikolesi. Ta so bila 'tesno pritrjena na ob in so se z njo vred vrtela. Talke Vozove na dve kolesi so uporabljali že Egipčani. Vpregali so vanje vole. Stari Grki so iz te oblike naredili bojne vozove s konjsko vprego. Uporalb-'Ijiallii so jih že v trojanski vojni. Težki leseni dvokolni vozovi s polnimi Ikiolesi so še danes v rabi na Kavkazu, v Turčiji, na Filipinih in tudi v južni Evropi.
Toda že Rimljani so izdelovali za tekme v cirkusih prav lahke vozove mat kolesih, ki so limielia žarke. Vanje so vpregali tudi po štiri konje. Vendar pa so še v srednjem veku po vsej južni in srednji Evropi škripali le tež|ki lesami dvokoliniki.
Tedaj je vozna tehnika že toliko napredovala, da se je kolo vrtelo oboli osi. Vendar se je v severnih krajih od polovice srednjega veka dalje uveljavljali voz na štiri kolesa in z dvovprego.
Od srede devetnajstega stoletja dalje pa že zginjaita voz in konj čedalje bolj z naših cest. Železnice, avtli in traktorji so jih izpodrinili. Ne bo dolgo, kd bo prihodnji rod samo še iz Iknjig in podob poznal, kakšni so bili vozovi z vprežno živino. Oblika kolesa se pa bo še dolgo vzdržala.
pihl h
BARKOVLJE
Ker se v Novem listu sam,o pritožujemo, naim bo ikdo morda očital, da smo godrnjači. Barkovljani pa ne moremo biti drugačni, če vidimo, da je piovsod vse narobe. Naša občina ima n. pr. ogromne stroške za vzdrževanje vrla, drevoredov in ceste ob obali. Tam se namreč sprehaja gospoda, ki ji je treba dobro postreči. Če pa kreneš na stransko pot proiti hribu, je vse zanemarjeno, da se ti obrača želodec. Dovolj je, da greš od srednjega Boveda do Tabra, p<a; boš ugotovil, da se Bovedčani upravičemo ^pritožujemo. Na obeh straneh ceste iraste visoka tirava kot na ikalki kraški ali istrski zapuščeni poti. Od Ceneta do Kuncev je siieer pot kratka, a naravnost v obupnem stanju. Po vsakem dežju je tako razrita, da bi morale naše ženske no-sitli gojzarice namesto modernih čevljev, ki imajo lesene žeblje na petah. Iz ceste štrlijo povsod kamni, ki te ponoči lahko spravijo iz ravnotežja, če se jim ne izogneš.
Tudi cestne žarnice nam niso preveč naklonjene, saj moramo večlkrat v temi tavati proti domu.
Kaj je s širjenjem ceste pri Kuncih? Dejali so, da se bodo dela začela že v zgodnji pomladi, a bo prav gotovo prešla tudi zima, ko bo še vse pri starem,. Nabrali so denar, da so lahko odkupili zemljišče tastih neved-nežev, ki se ne zavedajo, kaj pomeni široka cesta pired hišo. Nekateri so zemljo darovali, medtem ko bi danes veljala nad sto tisoč lir. Požrtvovalni ljudje so stalno drezali na tehničnem uradti, a zadeva se do danes še ni zganila z mrtve točke. Bil bi skrajni čas, da se ozlkli klainec popravi, kajti tudi v Bovadu živi gospoda. Po večeirjli je sicer večkrat lačna, a davke plačuje ravno tako, kakor tisti, ki so siti.
DOLINA
Po številnih vaseh dolinske občine ne vidimo nilkjer živahne gradbene dejavnosti, čeprav se nahajamo v poletnem času, ki je najbolj ugoden za taka dela. Le tu pa tam najdeš kakega zasebnika, ki si z velikimi težavami zidia majhno hišo ali popravlja Staro.
V Riomanjiih še vedno urejujejo šolsko poslopje, kjer se zdi, da gredo dela h kraju. Tu so staro šolo razširili, tako da bo v njej imel sedež tudi otročki vrtec. Prav tako se bliža koncu gradnja vodovoda za Jezero, ki je brez dvomia eno najvažnejših del v zadnjih letih. V Dolinii postavljajo novo ograjo okoli otroškega vrtca ter zidajo obenem primerno igrišče za otroke. Od nedavno zaključenih javnih del naj omenimo napeljavo telefona v Boršt, Riomanje, Domjo, Mačkov-lje ter na Pesek, tako da je brez njega ostal le Prcboneg, ki ga bo pa dobiil s sredstvi iz letošnjega proračuna. Ni dolgo tega, ko so tudi zaključili popravljalna dela na cesti iz Ricmainj proiti Dom j«.
Občina namerava čimipreij zgraditi novo poslopje v Boljumcu, v katerem bo poštnii urad, posvetovalnica za matere ter pisarna tamkajšnje srenje. Denarna sredstva so bila nakazana v gospodarskem načrtu, ki predvideva tudi povečanje pokopališča v Borštu, gradnjo novega pokopališča na Pesku ter nekaj manjših del, za kar bodo skupno ipotro-šili olkirog 62 milijonov liir. Vsa dela se prič-
nejo, brž ko bo tehnični urad v Trstu odobril gradbene načrte.
Želeti je, da bi se to čimprej zgodilo.
DEVIN
Zaradi vse večjega števila avtomobilov im ostalih motornih vozlil, ki v poletnih mesecih prihajajo na našo obalo, je občina že pred leti poskrbela, da se je nedaleč od pristanišča uredil primeren prostor, kjer se vozila lahko ustavljajo. Ta prostor danes skoraj ne zadostuje več in bo trelba čimprej poiskati novega, vendar se je medtem pri nas zgodilo nekaj, kar je prav, da zve tudi širša javnost.
Ker je skoraj vse zemljišče ob obali last devinskega primca Thum-Taxisa, ni občindki upravi ostalo drugega, kot da omenjeni prostor za hranjenje vozil uredi na delu prinčevega zemljišča. Njegov bivši oskrbnik, ki je bil uvideven mož in ki ga je gospodar po 25 letih službe pred 'kratkim čez noč odslovil, je gradnjo dovolil, ker je najbrž mislil, da bogat človek in veleposestnik lahlkto žrtvuje v splošno korist nekaj sito kv. metrov zemlje. Vse pa kaže, da se je mož zmotil, kajti devinski graščak je najbrž v zadnjem času talko obubožal, da je morali prav ta prostor prodati nekemu tržaškemu zasebniku.
Zato nam sedaj grozi nevarnost, da ta izrazito tujskopro metna točka ostane brez prepotrebnega avtomobilskega- poristajaliišča, kar bi pomenilo veliko gospodarsko škodo za naš kraj. Prepričani smo, da bodo oblast-va znala nevarnost pravočasno odstraniti ter še nadalje skrbela za dvig dn razvoj tujskega prometa v naši vaša.
Devinski gospod pa naj se zaveda, da bi mu tudi revna nabrežinska občina lahko plačala tistih nekaj linic, ki mu jih je zia zemljišče dal tujli zasebnik.
NABREŽINA
V sredo je začela poslovati nova krajevna avtobusna proga, ki povezuje naslednje vasi naše občine: Nabrežina postaja, Sesljam, Devin in Štivan. S časom bodo na progi vozili
Pred porotnim, siodiščem v Trstu že več dni traja razprava proti 7 osebam, 'ki j ih obtožujejo, da so jeseni 1946. leta ustrelile urarja Trevisama, njegovo 20-letno zaročenko ter njuno gospodinjsko pomočnico. Pokol se je izvršil v Milijskih hribih, kjer je Trevisan imel vilo. Obtožence poleg tega ob-dolžujejo, da so izroipali urarjevo stanovanje ter obenem okradli sedež paroplovne družbe Ltalia v Trstu.
Ob preiskavi, ki so jo bila uvedla takratna zavezniška oblastva, niso mogli odkrili krivcev, čeprav so že delta 1946 b,ili zaprli nekaj današnjih obtožencev. Italijan tika kvestura pa je predlanskim naredila novo preiskavo ter omenjene osebe predala sodišču, češ da so pri zasliševanjih priznale svojo krivdo.
Nam mi na tem, da bii se pridružili temu ali onemu delu tržašlke javnosti, ki je v tej zadevi povsem nasprotujočega si prepričanja. Upamo in želimo samo, da bi sodišče prišlo stvari do dna in krivce strašnega zločina nepristransko kaznovalo.
takšni avtobusi, ikalklršne vidimo v mestu, saj bodo opravljali približno enako delo. Obči-na je prejšnji teden poverila to službo avtobusnemu podjetju »La Carsica« iz Trisita, ker je izmed vseh tržaških podjetij stavila najugodnejšo ponudbo.
MEDJA VAS
Po dolgom čakanju smemo danes naposled poročati, da je podjetje Brussi pred kratkim pričelo urejevati našo glaivno cesto za Štivan. Delo je bilo nujno potrebno, ker je bila pot tako razrila od dežja, da je bila na nekaterih anestih flkoraj neprevozna. Upaimio, da 'bodo dela kmialu izvršena, saj so bila poverjena enemu najmočnejših gradbenih podjetij na Tržaškem. Za popravila in asfaltiranje ceste je bilo občimi nakazanih 10 milijonov lir.
MAVHINJE
Brž ko je bila cesta iproti Sesljanu asfaltirana, so prebivalci iz Miavhimj, Cerovelj in Vižovelj sprožili misel, naj bi se v bližnji bodočnosti zgradili v Vižovljah še nadvoz čez železniško progo. Dogaja se namreč, da so železniške zapornice mnogokrat podnevi dalj časa zaprte, tako da so motorna vozila in kmečki vozovi prisiljeni zgubljati precej dlragocenega časa.
S tem seveda ni rečeno, da bi se to vprašanje moglo rešiti le z zgradnjo nadvoza, Ikler bi se na primer lahko tudi raizišiiril podvoz na cerovski cesti. Važno se nam zdi predvsem to, dla oblastva načno vprašanje, saj bodlo zatem že strokovnjaki našli zadovoljivo rešitev. Stvair je brez divoma važna im zato upamo, da bodlo oblastva v bližnji bodočnosti naš predlog ugodno sprejela.
Mavliinjei še zimeraj čakamo, da pokrajinska uprava izvrši zaključna dela na vaškem trgu. Ker je od zadnjega asfaltiranja ostalo, kakor zatrjujejo na občini, nekaj denarja, sodimo, da bi ne bilo težko te zadeve dokončno urediti.
— o —
NOVI DOKTOR
Pred kratkim je na vseučilišču v Trstu diplomiral iz kemije g. Darko Cerkvenik iz Trsta.
Novemu doktorju iskreno čestitamo.
Žali nam je le, da moramo ponovno poročati, kako obtoženci na razpravah, ki se vršo po prihodu Italije v Trst, pogosto ob dolžujejo policijslkla oblastva, češ da so jih med zasliševanji 'grozoitino miučila. Tako jiim je baje izsilila, dla so priznali dejanja, ki jih sploh niso izvršili. Neki obtoženec je na p rini eir prejšnji teden izjavil, da so mu policisti najprej s silo dali piti vode, ga, natio vrgli na tla ter mu toliko časa z nogami stopali po trebuhu, dokler ni bruhnili iz ust vse vode, ki jo je prej popil. Drugi je povedal, d n so ga tako preteipadi, da je za trajno zbolel n« jetrih in ledvicah. Slišali smo še o drugih načinih mučenja, a se jih v listu ne upamo objaviti.
Spričo vsega tega sodim os dla ima javnost pravico zvedeti, ali omenjene izjave odgovarjajo resnici ali ne. Ugled Italije zahteva, da kočljivo zadevo razčisti in tako dokaže, da so minili črni dnevi fašizma, ki je v naših krajih bil predvsem znan po batinah njegovih policijskih sil.
-------- i——— ----------
Kaj .spregovore resnico!
is (j d 'tihliv
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Naslednje poročilo smo prejeli že prejšnji teden, a ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti:
Pred kratkim je. bila kljub 'hudi vročini daljša popoldanska seja goriškega pokrajinskega sveta.
Ob začetku seje se je 'predsednik dr. Cuiol najprej spomnil pokojnega rodoljuba dir. Pi-nausija. V svojem nagovoru, ki so ga svetovalci sloje poslušali, je orisal pokojnikovo javno delovanje in njegov značaj.
Nato je pokrajinski sivet odobril razpis dražbe za 'drugi del gradnje trgovskega tehničnega zavoda v ulici Diaz v znesku 72 milijonov; celotna stavba bo stala 200 milijonov, od katerih je 128 svet že odobril.
Dalj časa so svetovalci posvetili zavarovanju eeslarjev; svet je soglasno sprejel sklep, da se novi cestarji zavarujejo pri Zavodu za zavarovanje uslužbencev' krajevnih ustanov in ne več pri INPS kot doslej. Pogoji bodo odslej ugodnejši.
Važen je razpis 6 (pokrajinskih štipendij za dijake srednjih in visokih kmetijskih šol, o čemer je poročal odbornik Fabriizio. Med drugim je navedel, da obiskuje v naši pokrajini 1663 dijakov industrijske šole, kmetijske pa le 61. Svetovalci so odobrili povišanje plač 15 sestram bolničarkam v umobolnici na 9000 lir mesečno, medtem ko bo prednica prejemala 12 tisoč. Le komunist Ber. gamaš se je ob povišanje neokusno in neumestno obregnil, češ da se ne strinja, da opravljajo bolniško službo redovnice, ker so dražje nago posvetne bolničarke. Dr. Culot ga je opravičeno zavrnil, da je pameten svel povsem drugega mnenja.
Nato se je svet spustil v daljšo razpravo o slabem gospodarskem položaju učiteljic v otroških vrtcih, ki jih upravlja ONAIR. Razpravo so sprožili komunisti. Odbornik Fa-birizio jim je odgovoril, da se je znatno dvignila plača vrtnaric že od aprila dalje, Iko je država nakazala namesto prejšnjih 144 vendarle 210 milijonov letne podpore.
Drugo pismeno vprašanje komunističnih svetovaleec Poleta, Bergomasa in Sellijeve, ki se je tikalo štiriletnega gradbenega programa Ustanove za gradnjo ljudskih hiš (IACP), je sprožilo še daljšo razpravo, ki se je končala s soglasno odobritvijo resolucije, v kateri pokrajinski svet v glavnem zahteva, da »se v upravni svet IACP sprejmeta vsaj dva zastopnika pokrajinskega sveta«.
Najbolj zanimiva in morda tudi najvažnejša točka dnevnega reda je bila zadnja, ki se je tikala predloga upravnega odbora, da pokrajinski svet od vlade zahteva ustanovitev industrijske tehnične šole. Zelo lepo poročilo1 je podal o tem predlogu odbornik dr. Po-lesi. Svet je pooblastil upravni odbor, naj stori pri vladi vse potrebne korake, da se velika zamisel čimprej uresniči.
VODA Z MRZLEKA
V četrtek preteklega tedna je bil v Novi Gorici podpisan sporazum, po katerem bo Gorica še nadalje dobivala prvovrstno vodo z Mrzleika. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so to pot trajala le en mesec, kar priča, da vladajo med Sosednima državama mnogo boljši odnosi kot še pred kratkim. Dne 15. septembra t. 1. zapade prejšnji spo-
razum, ki je veljal 10 let in po katerem je Gorica dobivala vodo z Mrzleka po 7.50 lire za kubični meter.
Od 16. sept. dalje bo stala voda 13 lir za kub. meter. Pogodba je veljavna pet let. Doislej je italijanska vlada plačevala za kub. meter vode 2.50, mesto Gorica pa pet lir, medtem ko bo odslej država plačevala sedem, mesto pa šest Ilir. Novi sporazum je za Italijo podpisal dr. Franoesioo Mačehi de Celere, za Jugoslavijo pa dr. Ivo Mimiko. Jugoslavija bo dobavila Gorici do največ
4.500.000	kub. metrov vode na leto.
Članom odposlanstev je Okrajni ljudski odbor iz Nove Gorice priredil prijetno zakusko. Župan Bernardi® je pa sprejel italijanske člane na goriškem gradu ter jiili obdaril z mestnim pečatom in znano Marinovo brošuro o Gorici.
IZ DOBERDOBA
Večina naših kmetovalcev se še vedno odločno upira podpisati kupoprodajno pogodbo za zem/ljlišče, ki jim ga hoče odkupiti tržaški vojaški urad. Ravnanje naših posestnikov je razumljivo, saj pomeni izguba zemlje z,a premnoge gospodarsko smrt. Mi še vedno sodimo, da je mogoče vso stvar tako urediti, da bo škoda za ljudi čim manjša.
Kmetovalci se nadalje pritožujejo, da jim vojaška vozila 'povzročajo mnogo škode na travnikih, ki se nahajajo izven pasu, katerega nameravajo razlastiti. Vsem je namreč znano, da vojaška oblastva ozkosrčno rešujejo prošnje za odškodnino. Vsalkla ocena škode ji im je v selej previsoka. Pomisliti je tudi treba, da morajo oškodovanci večkrat čakati leta in leta na izplačilo odškodnine. Zato ni čudno, da premnogi teh prošenj sploh več ne vlagajo. Oblastva naj nikar ne mislijo, da je talko ravnanje z našimi ljudmi pravilno ter ugledu države koristno. Prefekt je zato dolžan, da v tej prevažni zadevi napravi red.
Za Doberdob so se v zadnjem času začeli močno zanimati tudi nekateri italijanski listi. Tii poudarjajo, da je treba v prvi vrsti čimprej poskrbeti za elektrifikacijo Dola iin vseh njegovih naselij. To delo po njihovem ni nujno potrebno le zato, ker gre za ozemlje, ki je tik meje, marveč tudi zavoljo tega, iker gre zia vasi ob važni državni cestii. Listi nadalje ugotavljajo, da je Doberdob edina občina na Gori-lklem, ki nima po vseh vaseh elektrike. Tako piše že nekaj let tudi naš Novi list.
Stroški za napeljavo električne luči v Pail-kišče in druga naselja občine znašajo po proračunu, ki ga je Selveg pred nekaj dnevi izročila županstvu, sedem milijonov lir. Gre vsekakor za izdatek, ki <ra revna doberdob-ska občina ne premore. O tem vprašanju bo v kratkem razpravljal občinski svet ter verjetno vložil prošnjo za državno pomoč.
IZ ŠTEVERJANA
V soboto popoldne je obiskal našo občino goriški prefekt dr. Niltri. Spremljal ga je predsedniki pokrajinskega sveta dr. Cuilot.
Ko se je temeljito razgovoril z občinskimi svetovalci o raznih upravnih vpraša n jiih, je prisostvoval slovesni otvoritvi zdravstvene
posvetovalnice za o t rolke in matere. Slovesnosti so se udeležili župan in vsi občinski svetovalci, olkrajni zdravnik idr. Rutar, predstavnik orožnikov ter zastopniki ustanove ONMI. Župan Podveršič Se je prisrčno zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je otvo-ril nov sedež posvetovalnice. V svojem nagovoru je omenil tudi otroški vrtec, katerega bodo v kratkem začeli graditi.
Nova posvetovalnica bo razpolagala z dvema sobama. Blagoslovil jo je naš gospod Ikia-plan, predsednik dr. Culot pa je pozval navzoče matere, naj se je vestno poslužujejo, saj bodo tu dobivale prepotrebne zdravstvene nasvete visako sredo od 8. do 10. ure. G. prefekt je izrazil veliko zadovoljstvo, da je ob tako lepi priliki obiskal Števerjan.
IZ SOVODENJ
V sredo preteklega tedna je imel občinski svet redno sejo. Najprej so svetovalci razpravljali o obnovi matičnega urada. Delo bi moralo izvršiti neko zasebno podjetje, česar pa ne dovoli prefektura. Ta zahteva, da obnovo izvedejo občinski uradniki. Zato ni občini preostalo drugega', ko da sprejme predlog prefekture.
Svetovalci so nato sklenili popraviti občinski dom in nakupiti 600 kubičnih metrov gramoza za urejevanje občinskih cest.
Župan je obrazložil tudi načrt o asfaltiranju ceste od Štandreža preko Rubij do zgornjih Gabrij. Gre v glavnem za načrt, ki so ga bili svoj čas predložili Rimu, a so ga oblast v a odklonila. Sedaj se občinska uprava trudi, da doseže državno podporo s pomočjo zakona o asfaltiranju cest po strnjenih naseljih. Stroški za ta dela bi znašali 47 milijonov lir. Vlada bi prispevala pet odstotkov, medtem ko bi morala občina najeti dolgoročno posojilo. Mi smo o tem pre-važnem vprašanju že večkrat poudarili, da bi morala cesto, Iki veže Gorico s Furlanijo, asfaltirati vlada ali pa nakazati občini zares izdaten znesek. Za državo je 47 milijonov malenkost, za majhno in revno občino je pa skoraj pretežko breme. Svetovalci so na to preučili vprašanje elektrifikacije od Šušterčičevih do Peči, ki bo stala 200 tisoč lir.
Končno so soglasno odobrili predlog, da občina zaprosi poštno upravo, naj otvori poštni urad v Sovodnjah. V ta namen je občina pripravljena odstopiti primerne prostore. Ta skleip pozdravljajo zlasti naši Vrhovci, ker upajo, da bo domača pošta tudi zanje bolje skrbela.
Sovo d en j c i smo skrajno nezadovoljni z voznim redom avtobusa št. 6, ker v njem pogrešamo zgodnjih voženj. Zato je nujno potrebno, da vodstvo ATA sprejme predloge, ki jih je stavilo naše županstvo.
PROTEST SLOVENSKIH AKADEMIKOV
Vsi slovenski akademski klubi iz Gorice so v ponedeljek preteklega tedna poslali v Rim protestno brzojavko proti znanemu zakonskemu osnutku o slovenskem šolstvu v Italiji. V njej izjavljajo, da je osnutek nesprejemljiv, in zahtevajo, naj vlada Sprejme predloge, ki so juh v svoji spomenici stavile vse organizacije slovenske manjšine. Brzojavko so poslali predsedniku republike, predsednikoma obeh zbornic, ministru za javno vzgojo Moru ter predsednikom vseli parlamentarnih skupin v senatu in poslanski zbornici.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Ministrstva za (kmetijstvo, in gozdove je tudi letos nakazalo 2 milijona in pol lir za nakup izbranega semenskega žita. Denar so razdelili na naši občini, in sicer med kme-tovai.ce iz Šempetra, Podbonesea, Sovodenj, Sv. Len-airta, Dreke, Srednjega in Grmeka.
Od časa do časa se tudi pri nas kaj pametnega in zares koristnega zgodi. Med koristne prireditve spada tudi tečaj za oranje s traktorjem, ki se je v začetku julija otvoril v Dolenjem Barn-asu. Vanj se je vpisalo 20 mlajših kmetovalcev iz raznih krajev Na-diške doline.
Videmska prefektura se je hvale vredno spomnila tudi naše občine in ji omogočila, da je poslala letos 20 revnih otrok 'brezplačno za 30 dni na morje. Ko so bila konec junija po vsej naši deželi huda neurja-, je treščilo v hišo Erminije Simac v Škratovem. Na srečo ni bilo človeških žrtev, sežgale so se pa vse električne naprave in zato je dru-žtina pretrpela 50.000 lir škode.
IZ BREGA
Pred kratkim smo obhajali dan našega cerkvenega zaščitnika. Ob farnih praznikih ra imajo nar! ljudje grdo navado, da veselo plešejo pozno v noč. Tako je biiio tudi v naši vasi. Sredi vesolja in trušča pa s'e je udrl pod i-n vsi .plesalci so padli v sinodmji hlev med ovce in koze. Pri tem pa, hvala Bogu, ni bilo posebne nesreče, le kaka koza in ovca je bila rahlo- ranjena, ma-rsikaka »čeča« j-e pa od objemov koz in ovc odnesla majhne praske. Preplah med plesalci, ki so se znašli kar iznenada v hlevu, je bil vsekakor velik, še večji pa je -bil strah med plačljivimi in dobrimi živa-licami.
IZ GRMEKA
Po vseh zaselkih naše občine, in sicer v Grmeku, Hlodiču, Dolini, Sevci, Zverinaou i-n ostalih, je v torek preteklega -tedna klestila huda toča. Zelo so bili poškodovani pašniki, vinogradi, sadovnjaki in še posebno nasadi kostanja. Že nekaj let nam sicer neurja uničujejo sadove našega potu, a toča -preteklega ttedna nas je posebno hudo prizadela, ker sm-o se ravno 'pripravljali, da požamjemo plodove -svojega tirada. O strahotni nesreči smo nemudoma brzojavno obvestili oblastva ter jih zaprosili nujne in hitre pomoči. Po ostali naši domačiji, n. pr. v Sovodn-jah, je pohlevno deževalo, v šen-tlen-arski dolini pa sploh ni bilo d-ežj-a.
DVE SMRTNI NESREČI
Predpreteklo nedeljo je vročina zahtevala svojo žrtev. To je bil kmetovalec Viktor Traikori. Mož je že zjutraj šel n-a pašnike nad vasjo, da prinese krmo živini; s seboj je vzel kosilo in obvestil -ženo, da se pred mrakom ne bo vrnil. Ko je pa odbila osma ura, je ženo zaskrbelo, ali se možu ni morda kaj neprijetnega zgodilo. Zato je odšla na pašniki, kjer je zagledala na tleh že mrtvega moža. .Stekla je takoj v vas, poklicala sorodnike in zdravnika, ki je -pa mogel le ugotoviti, da je mož zaradi hude vročine umrl za srčno kapjo.
Pred nekaj dnevi pa je zadela smrtna nesreča 26-letinega poročnika Viktorja Ca-sade-ia iz Krmin-a, ko je na vojaških vaj-ah učil vojake v ravnanjti z ročnimi bombami. Nekemu vojaku je bomba zdrsnila iz rok in se zagnala naravnost v mladega- častnika. Bil je na mestu mrtev, ker mu je 'bomba razbila
lobanjo. Dva vojaka -pa sta bila le lahko -ranjena.
IZ REZIJE
V začetku julija so. zaceli popravljati cesto iz Rezjute po Rezijanski dolini. Pot bodo na nekem ovinku razširili, ker je bila tam ozlkia in nevarna. Zaradi neviht so se ceste po naši deželici hudo razrile. Zato jih bo treba posuti s peskom in jarke očistiti, da se bo voda lahko odtekala.
Najsl-a-b-ša pa je pot proti Liščecam. Tu je voda drla po cesti še tri dni potem, ko se je vreme popravila. -Ljudje niso m-ogli hoditi po njej v copatah, kot je pri na« v navadi, marveč le s težkimi čevlji ali coklami -iz lesa. Občina hi morala -temeljito popraviti najprej to pot in je ne bi smela zanemarjati kot n-ava-dmo-. Vasica je zakotna in van-jo ne vozi avtob-us, zato mora občina skrbeti, da bodo ljudje vsaj lahko hodili -po spodobni cesti i-n ne po 'kozji stezi.
IZ RAJBLJA
V sredo -preteklega tedna je bil v Vidmu sestanek zastopnikov sindikatov in rudniške uprave. Ta je sindikatom obrazložila, da bo morala zaradi nizke mednarodne cene svinca i-n cinika nia -žalost spet odpustiti 50 delavcev. 'Sindikalisti so odgovorili, da uprava ne sme vreči (kiar na cesto 50 družin, še posebno zato ne, ker je že lani bilo odpuščenih nad 100 delavcev. Kljub dolgotrajnemu razpravljanju žal ni prišlo do nobenega sporazuma. Zvedeli smo, ida -misli' rudniška uprava pridobiti delavce za prostovoljno odpoved službe An. iiim je zato poleg običajne odpravnine ponudila še posebno nagrado. Moškim ponuja 4-00 tisoč lir, -ženskam p-a 200 tisoč. Ti »-prostovoljni« odpusti naj bi se izvršili do 10. avgusta, 19. -istega meseca -pa naj bi bil nov sestanek -predstavnikov delavcev in -rudniškega vodstva. Na seji naj bi razpravljali o odpustih in o drugih zahtevah delavcev.
(Fred 100 leti „
Njegova zamisel se je zdela državnemu svetu -na Dunaju predrzna, češ kako bo moč speljati progo tako visoko in po strmini. Inženirji so izjavljali, da lokomotiva ali hlapom ne zmore take višine. Poleg tega pa d-a je še druga nevarnost. Pri hitri vožnji čez take strmine, so- modrovali, bodo popotnikom — pljuča kar počila.
Vendar se je našel tržaški inženir Ghega. ki j-e načrt izpeljal. Železnica je stekla najprej -do Ljubljane. Poglavitni kos do Trsta ie pa še več let čaka-l uresničenja.
Različni načrti
Še v časih, ko je imela Avstrija zasedeno Lombardije An Benečijo, so zlasti trgovsko misleči ljudje začeli preudarjati, kako bi notranje dežele mo-n-arhije povezali z morjem. Prvo pobudo za gradnj-o proge z Dunaja n-a jug j-e d-a-1 -poseben mil a-nsko -t r ž aš k i odbor. Ta se je obrnil na c. kr. kmetijsko družbo v Gorica z vprašanjem, ka|k\o bi se dial-a zveza ost variti.
Prve načrte je izdelal inženir polkovnik Karel Ca-tineHi. Predlagal je, naj bi proga šl-a čez Škofjo Loko, Žiri, skozi predor pod Razpotjem, po -dolini Idrijce, ob -Soči do Gorice in v Itia-lAjo. -Poleg tega so predlagali
še proge čez Pre-diil in Sv. Lucijo, ali čez Bred-ii, mimo Kobarida, do Čedada in Vidma. Tretja smer pia je bila: Koroška, Poute-ba, VAdem in šele zadnja zveza n-a-j bi šla v Trst preko Ljubljane.
Dolgo časa so se po ministrstvih preganjali-, dokler -ni vojna nevarnost v Italiji -prisilila vlado, da je zaradi prevažanj-a čet nadaljevala z gradnjo od Celja do Ljubljane. Prvi vlak je p-risapihal na Ijubl-jan.lkk) postajo 17. septembra 1849.
Tu se je zaenkrat vse ustavilo. Vojne v Italiji -in zahteve tržaškega Lloyda so -pa dale novega -poguma, da so spet vzeli na Dunaju v pretres načrt, kako izpeljati železnico d-o Trsta. Vsak večji -kraj in vsak inženir je p-a hotel, da bi prometna žila teibla. kak-or si jo je on zamislil. Najbolj čuden j-e bil predlog inženirja Voigt-a, ki je -dokazoval, da j-e nadvse -primerno, če bi železnica piri Vrhniki smuknila pod zemljo in bi o-d toid kar -po k raških podzemskih ja-mah t cftda vse d-o Trsta.
Bilo je dosti bistrih glav, ki so menile, da -ima- Voigt najbolj prav. Njegov načrt so podpirali z dokazi, da bi se železna cesta -na barju pogreznila v blato, na Krasu pa da
bo b-urjia »lukamaitijn« in vo-zove p-rev-rn.ila. Pravili so ‘tudli, da bi vse ljudi na vlaku morali -z vrvmi privezati kakor nekoč n-a morskih jadrnicah, da bi jih močni piš preko Krasa ne pometel v jarke kot -liste z dreves. Z-ato naj teče železna cesta -kar pod zemljo...
Izmed vseh -teh ugovorov je -bil morda samo eden —- v tistih časih — vreden upoštevanja. Takrat je bilo še mam j vo-de na Krasu kot danes. Stari ljudje pravijo, da so v Dev-in-u -prodajali vedro pitne vode kar po goldinarju; seveda so take -pravljice malo pretirane. Vendla-r je -takrat izšla, posebno v Gorici in Trstu, cela kopa brošur, ki so se zaganjia-le proti »keašiki- železnici«. Posebno oster je bil neki Lueulus, ki j-e v knjižici, tiskani pri Zajcu v Gorici, -trdil, da je edino pametna proga tista čez Predi!.
Ghega odloči
Nazadnje je vso to pravdo o železni cesti odločil inženir Ghega, ki je takrat veljal za enega pavih strokovnjakov. Podprt tudi od bogatih tržaških krogov in Lloyda je z načrti i-n s številkami- -dokazal, da bo še najbolj poceni poioga -i-z Ljubljane čez P-ivko v Trst. Preračum-ail je, da bo 144 kilometrov dolga pro-ga staila- 16 milijonov gol-d-in-a-rjev in da bo treba delati tri leta. -Pa tudi ta imož se je uštel, ker »o porabili za vse stroške nad 40 milijonov goldinarjev -iin so jo graidlilii celih osem, let.
( nadaljevan je )
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Glasba jugoslovanskih narodov v Benetkah
Kar nekam nenadno se je zgodilo, da je italijanska radiotelevizija organizirala v beneškem gledališču »La Penice« šest koncertov sodobne italijanske in jugoslovanske glasbe, ali bolje rečeno glasbe jugoslovanskih narodov. Koncerti so se vrstili od 5. do 22. julija. Prvi so bili v najhujši vročini in so bili zato slabše obiskani. Kakor hitro pa je postalo ozračje v Benetkah znosnejše, je narastel tudi obisk. Najboljši je bil prav pri zadnjem koncertu.
Izvajali so dela slovenskih, hrvaških in srbskih skladateljev, a najobilncje so bili zastopani Hrvatje. Izvajali so namreč dela petih hrvaških skladateljev — Milka Kclemcna, Jakova Gotovca, Stjepana Šule-ka, Josipa Slavenskega in Borisa Papandopulosa. Izmed slovenskih skladateljev so bili predstavljeni italijanskemu glasbenemu občinstvu Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc in Matija Bravničar, izmed srbskih pa Marko Tajčevič in Petar Konjevič. Ne vemo, če je bila s tem čisto objektivno prikazana ustvarjalna moč skladateljev pri posameznih jugoslovanskih narodih.
Vsekakor se zdi, da bi bilo bolje, če bi bili predvajali še dela kakega srbskega in kakega makedonskega skladatelja, namesto da so odigrali kar po dvoje Šulekovih in Gotovčevih, čudno je bilo tudi to, da v programu ni bilo navedeno, da so Osterc, Škerjanc in Bravničar slovenski skladatelji. Predstavljeni so bili kot Hrvati. To so sicer malenkosti in zelo verjetno jih tudi niso zagrešili italijanski organizatorji koncertov, ampak že njihovi svetovalci in informatorji v Zagrebu, ker se zdi, da je bila vsa manifestacija dogovorjena s predstavniki hrvaškega glasbenega življenja.
Sonček Cvetka kot Amneris v Verdijevi Aldl
Slovenci pa smo neposredni sosedje Italijanov in najbolj živo občutimo na lastni koži sovražni odnos določenih italijanskih nacionalističnih in šovinistično usmerjenih krogov do jugoslovanskih narodov. Zato nam je veliko do kulturnega ugleda med resnejšim delom italijanskega javnega mnenja, ki k sreči tvori veliko večino. In tako nam ni vseeno, če so mu slovenski skladatelji predstavljeni kot Slovenci, ali pa se hote ali nehote zamolči njihova narodnost.
Zanimivo je tudi, da slovenski skladatelji, katerih dela so izvajali v Benetkah, niso o tem nič vedeli. Verjetno je bil slovenski tisk slabo poučen o teh koncertih, ker jih je menda sploh prezrl. Veliko pozornost pa jim je posvetil naš tržaški radio v svojih kulturnih oddajah. Vsaj po teh bi bili lahko tudi slovenski listi zanje zvedeli, tembolj, ker pomenijo ti koncerti izredno razveseljiv dogodek na poti kulturnega zbližanja med Italijani in jugoslovanskimi narodi. Kot take jih je pravilno razumelo vodstvo italijanske radiotelevizije, ki se je potrudilo, da jim je dalo kar najlepši okvir in zaupalo njihovo vodstvo samim odličnim dirigentom, kot so Ettore Gracis, Arturo Basile, Pietro Argento, Bruno Bogo, Alfredo Simonetto in Fulvio Vernizzi.
Poleg skladb iz sodobne glasbene literature jugoslovanskih narodov so bila na programu tudi dela italijanskih avtorjev Alfreda Caselle, Ottorina Re-spighija, Federica Ghedinija, Gianfrancesca Malipie-ra, Guida Turchija, Giuseppe Martuccija, Ferruccia Busonija in Ildebranda Pizzettija.
V kulturnih oddajali tržaškega radia je obširno poročal o koncertih prof. Pavle Merkit. Njegova poročila so bila barvita in zanimiva.
V pelek, 26. t. m., ob 21.00 bo podal prof. Pavle Merku v radijski oddaji »Prireditve in umetnost v Trstu«, zaključni pregled nad koncerti sodobne italijanske in jugoslovanske glasbe v Benetkah.
RAZSTAVA LOJZETA SPACALA V PIRANU
Kot znano, si je kupil prof. Lojze Spacal pred ča=>om hišico na eni najlepših točk Pirana, od treh strani oblivani od morja. Tam si je uredil lastno razstavno galerijo in atelje. Galerija se imenuje »Na Punti« in v njej je priredil razstavo, ki je obsegala okrog dvajset del. S tem je dobil Piran lepo galerijo, v kateri bodo razstavljali tudi dmgi umetniki.
Podjetnemu umetniku, ki je dosegel pred kratkim lep uspeh z osebno razstavo v Parizu in je nedavno slavil tudi svojo petdesetletnico, čestitamo in mu želimo obilo uspeha tudi v bodočnosti.
V nedeljo so v Ljubljani zaključili V. ljubljanski festival, ki se je začel 29. junija. Te slikarske, glasbene, dramske in lirične prireditve so zrastle iz skromnih začetkov Turističnega tedna leta 1952. Prostor za festival so našli v Križankah, katere je mojster Plečnik preuredil tako, da predstavljajo vrhunec gradbene umetnosti. Tu nastopajo dramske, operne, baletne in folklorne skupine. Za intimnejše komorne koncerte je pa določeno dvorišče na rotovžu (v mestni palači).
Letos sta poleg baletov in folklornih plesov nastopili tudi zagrebška opera s »Knezom Igorjem« in ljubljanska s »Prodano nevesto«. Poseben poudarek so imeli glasbeni in pevski nastopi. En večer je bil posvečen tržaški in koroški pesmi, ki je pritegnil največ občinstva. Nastopili so moški pevski zbori iz Doline pod vodstvom Ota Ignaca in s Proseka-Kon-tovela z dirigentom Kjudrom, koroški pevci iz Podjune ter združeni mešani koroški zbori. Ljubljanska kritika je podčrtala, da so primorski zbori po pevskem zvoku in po vsebini pesmi zelo različni od koroških. Oboji pa so dokazali, kako so zamejski Slovenci vse bolj navezani na preprosto ljudsko zborovsko petje, kot so pa zbori v Jugoslaviji.
Višek je festival dosegel zadnje dneve z opero v dveh delih in osmih slikah, s »Hlapcem Jernejem«. Mogočno delo je priredil gledališki ravnatelj Ferdo Delak, uglasbil pa Matija Bravničar.
Umrl je Curzio Malaparte
Prejšnji petek je umrl v Rimu znani italijanski pisatelj Curzio Malaparte. Star je bil šele 59 let. Zbolel je pozimi za rakom med potovanjem po Kitajski, kjer je hotel zbrati gradivo za knjigo o tamkajšnjih razmerah.
V prejšnjih letih je bil časnikar ter urejeval dnevnik La Stampa in II Mattino, pozneje pa ilustrirani tednik Tempo in revijo Prospettive. S časom se je pa popolnoma posvetil pisateljevanju. Znan je bil predvsem po svojih zadnjih knjigah Kaputt, La Pel-le in Maledetti toscani, ki so zbudile mnogo šuma, ker je bil v njih cinično odkritosrčen.
Knjigo La Pelle je Cerkev obsodila ter stavila na indeks.
V mlajših letih je sodeloval nekaj časa s fašizmom, kateremu se je pa nato odločno odrekel ter bil zavoljo tega interniran na Liparskih otokih, kjer je prišel v stike tudi s slovenskimi pregnanci.
Malaparte se je rodil v Toskani in bil po krvi Nemec. Njegov oče se je bil priselil iz Nemčije v Italijo in tako je sin Curzio postal Italijan. Njegovo pravo ime je bilo Kurt Erich Suckert. Malaparte je bilo le njegovo pesniško ime. Po veroizpovedi je bil protestant.
Šele na smrtni postelji je prestopil v katoliško Cerkev in sprejel sv. zakramente, čeprav je bil po svetovnem naziranju marksist. Njegove poslednje besede so bile: »Sedaj je končano. — Nočem umreti, pomagajte mi!«
Pokopali so ga v rojstnem mestu Pratu v Toskani.
U mm b&mm b> blmmbke mmbtjo
Kot smo zvedeli, bo začelo Slovensko narodno gledališče v Trstu svojo novo sezono v prvi polovici avgusta, in sicer z gostovanji v tistih okoliških vaseh, ki nimajo primerne prosvetne dvorane. Zaradi tega bo gledališče izkoristilo topli letni čas za igranje na prostem. Nastopilo bo z raznimi deli iz lanskega repertoarja.
Kot prvo delo bo pa uprizorilo še rokopisno dramo nekega slovenskega pisatelja, ki se je doslej skromno zadrževal v ozadju, a ga bomo morali verjetno že kmalu uvrstiti ob stran Alojzija Rebule in Borisa Pahorja, to je najboljših predstavnikov slovenske tržaške književnosti. Drama prikazuje usodo slovenske tržaške družine v času med obema svetovnima vojnama in je napisana zelo moderno in s smislom za intimno dramatično dogajanje, ki nima nič skupnega s kričavim obravnavanjem »problemov« in »tez«.
— o —
MUZEJSKI KONGRES
V začetku tega meseca so v Kopenhagenu in v Stockholmu zborovali ravnatelji muzejskih ustanov. Sestanka so se udeležile skoro vse evropske države. Jugoslavijo je zastopal ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani gospod Boris Orel.
Poleg teh prireditev so si obiskovalci ljubljanskega kulturnega meseca lahko ogledali tudi razne razstave upodabljajoče umetnosti, tako mednarodne grafike in dela baročnega slikarja Schmidta. Zanimivosti slovenske zemlje je pa pokazala razstava »Slovenskega podzemeljskega sveta«.
Vse te razne vrste duhovnega ustvarjanja so V. ljubljanski festival dvignile na visoko raven in potrdile sloves Ljubljane kot središča slovenske kulture.
* Prof. Edvard Kocbek pripravlja za tisk drugi del »Tovarišije«, ki je nedvomno ena najbolj zanimivih knjig o drugi svetovni vojni. Delo izide verjetno že jeseni pri Državni založbi Slovenije.
* V domu umetnosti v Celovcu razstavlja te dni slovenski slikar Gojmir Anton Kos. V zameno bodo v jeseni priredili v Ljubljani razstavo koroškega umetnika Wemerja Berga, ki je splošno znan kot slikar slovenskih ljudi in pokrajin na Koroškem.
* Umrl je ameriški romanopisec Kenneth Roberts, ki je napisal roman »Severozahodni prehod« in še sedem drugih mnogo branih romanov, katere so prevedli tudi v številne tuje jezike. Po delu »Severozahodni prehod« so posneli tudi film.
V. IjubljansKi festival
GOSPODARSTVO
LETNO POROČILO ZAVODA IRI
IRI je kratica za »Istituito Ricostruzione Industrie«, to je zavod za industrijsko obnovo. Ustanovljen je bil pred 26 ieiti, ikio je po strahovitem podcnmi na ameriških (b-ocrzaih velika gospodarska kriza zajela gospodarstvo skoraj vsega sveta: cene bliaigu so zelo padle, brezposelnost je nevzdržno naraščala, mnoga industrijska piodjetja in banke so propadle. V mnogih državah —■ talko v Jugoslaviji — so banke zaprosile im dobile državno zaščito ter niso izplačevale hranilnih vlog. Kriza je seveda vplivala tudi na ita-lijamslko gospodarstvo in v bivši Julijski Krajini si na primer dobil kravo že za 500 lir, prav čedno kmečko posestvo pa za
10.000	ali še manij lir. Vendar je Italija še kar z lahkoto premagala gospodarsko krizo, in sicer s pomočjo zavoda IRI, katerega glavnica je prvotno znašala 2 milijardi lir državnega kapitala.
Takrat je glavna industrija v Italiji bila odvisna od bank, predvsem od Banica Com-merciale Itailiana, Credito Itailiano in Ban-eo di Roma, se pravi od treh naj večjih zasebnih denarnih zavodlov. Njihova last so bili velitkii paketi delnic mnogih podjetij: ta so potrebovala vedino nova denarna sredstva, banke pa jih niso mogle dati, ker se je tudi vlagateljev začel polagoma polašča-ti strah in so začeli dvigati svoje hranilne viojge. Banke so bile v čedalje večji stiski za gotovino in grozil jim je splošen polom. Se pravočasno je pa posegel vmes IRI An začeli dajati bankam posojila, seveda na trdno jamstvo. Za jamstvo so služili paketi delnic raznih industrij in tudii delnice omenjenih bank. Tako je IRI postal lastnik raznih in' diustrij. Pri mnogih si je osvojil večino delnic, pri nekaterih pa valžen odstotek. Prišel je seveda tudii dio večine delnic imenovanih treh največjih baink. IRI pa ni pomagal vsem podjetjem im tudi me vsem bankam, temveč le tistim, ki so imele zdravo podlago*. Mnoga podjetja so morala prenehati svoj obrat in med temi je pri nas bila tudi »Bianca d eli a Vemezia Giiiilia«, ki je s svo-• jim polomom požrla precej desetin milijonov slovenskega denarja.
S pomočjo izavoda IRI je država postala lastniea premnogih podjetij, pri ostalih pa si je zagotovila nadzorstvo.
IRI je finančna oirgainiziacijia z lastnim — to j« državnim — kapitalom 128 milijard lir. V njegovem okviru pa imauno druge organizacije, ki služijo posameznim gospodarskim ; sl rokami, im sicer:
1.	Fineelettrica: od te so odvisne vodne in kalorične elektrarne, ki so lansko leto proizvedle nad 10 miiiiljiaird ali nekaj več kot 1/4 vse električne sile v Italiji. Uslužbencev j« 17.000.
;>• 2. Telefoni: Vsa podjetja so vključena v STET; število telefonskih naročnikov je znašalo Ikoncc lanskega leta 1.233.000. Uslužbencev je 15.600.
3. Radio in televizija: Konec lanskega leta je bilo 6,235.000 radijskih in 366.000 te-Leviziijskiih naročnikov. Uslužbencev je 5.700.
4. Morski prevozi: Od IRI odvisna podjetja — vse glavne družbe — so združena v družbi »Finmare« in razpolagajo s 64% državnega potniškega prometa in z 9% tovornega pomorstva. Precejšnjo izgubo je pred-
stavljala izguba ladje Andrea Darila, ki pa bo kmalu nadomeščena.
5. Težka industrija: Podjetja so združena v »Fdmsider« in so lansko leto prodala za 271 milijard lir izdelkov. Uslužbencev je 48.700.
6. Mehanična industrija: V to sjkupino spadajo tuldi CRDA ali Združene jadranske 1 ladjedelnice v Trstu in Tržiču. Usluižibenicev je 78.700, izdelkov pa je bilio lani prodanih za 244 milijard 'lir.
7. Banke: Pod neposrednim nadzorstvom IRI niso saimo zgoraj navedene 3 največje italijanske banke, ampak tudi druge, kot Banca di Santo Spirito, Medilo- banca, Credito Fondiario Sardo itd.
Podjetja, ki so odvisna od IRI, so lami izstavila skupno za 835 milijard1 lir računov, vložila v proizvodnjo 155 milijard novega kapitala, število nameščencev pa znaša 227.400.
IRI ima tudi načrt za bodoči razvoj. Poročilo predvideva, da bo do ikomea 1960 potrebnih 800 do 850 milijard novih investicij v piodjetja in da bo IRI morail prispevati c|koli 300 milijard, ki si jih bo dobavil z ob-veznicami.
ALI BO DOVOLJ KRME?
Kaže, da bo letos marsikateri živinorejec v stiski s krmo. Še je čas, da kaj ukreneš, in sicer:
Če imamo fcaij prostega zemljišča, ga lahko zasejemlo z mešanico iz 1 in 1/2 kg prosa, 1 Ikg ajde, 1/4 kg repišča (olije) in 2 kg lucerne na površino 1.000 m2. Za eno njivo
V
p— CŠportni pregled —--j
ZASLUŽENA ZMAGA ANQUETILA
V soboto se je v Parizu končala 44. krožna dirka po Franciji. Tekma je bila zelo naporna, poleg tega je moreča vročina terjala od kolesarjev precejšnjo vztrajnost. Ker ni bilo znanih tekmovalcev, je bila borba med mlajšimi toliko hujša. Prepričljivo je zmagal mladi Francoz Anquetil, ki se je prvič udeležil te dirke. Za njim sta prišla požrtvovalni Belgijec Janssens in vztrajni Avstrijec Christian. Najbo lje so se odrezali člani francoskega državnega moštva, ki so odnesli kar 13 zmag. Dobro so se izkazali tudi Italijani (6 zmag), Belgijci in proti koncu Spanci. Najbojevitejši kolesar je bil Barone, najhitrejši šprinter Forestier in najboljši plezalec Nen-cini. Končni vrstni red je naslednji: 1. Ancjuetil (Francija); 2. Janssens (Belgija); 3. Christian (Avstrija) ;4. Forestier (Francija); 5. Lorono (Španija);
6.	Nencini (Italija); 7. Defilippis (Italija); 8. Van Est (Nizozemska); 9. Adriaenssens (Belgija) in 10. Dotto (Jugovzhod). Zmagovalci zadnjih etap so bili: Pau-Bordeaux: Baffi (Italija); Bordeaux-Libour-ne: Anguetil (Francija); Libourne-Tours in Tours-Paris: Darrigade (Francija).
HUD PORAZ JUGOSLOVANSKIH SAHISTOV
Rusi so v Leningradu hudo porazili Jugoslovane (22:42). Ljubitelji šaha so pričakovali, da se bodo jugoslovanski igralci vsaj tako branili kot lani v Beogradu, ko so gostje zmagali z 32:26. Toda Jugoslovani so zmagali le v 7 partijah, 30 so jih zaigrali neodločeno, 27 pa izgubili. Izid je torej slab, posebno še, ker je ruska ekipa nastopila močno okrnjena. Zvezni kapetan dr. Markovič ni imel sicer mnogo izbire, toda Jugoslovani so vrhu tega odpotovali v Leningrad tehnično in duševno nepripravljeni. Moč jugoslovanske reprezentance je žal v trojici Gligo-rič-Matanovič-Ivkov, ki so skupno nabrali 14 točk; ostali so dosegli le 8 točk, kar ni prav nič razveseljivo. Edini, ki je še kar zadovoljil, je bil mladi mojster Bertok. Poraz je pokazal, da je treba dr-
vzamemio 3 in 1/2 krat toliko semena. Če je le mogoče, bomo setev prevlekli z valjarjem. Zemljišče miora biti seveda dobro pripravljeno, tio je preorano im dobro pognojeno » hlevskim gnojem in umetnimi gnojili.
V dveh mesecih bomo imeili izdatno košnjo zelene krme, pozneje pa še ©no same detelje, (drugo leto pa redno deitelljiišče.
V AMERIKI UŽIVAJO MLEČNI KRUH
Tako v ZDA Ikbt v Kanadli bo mlečni kruh kmalu nadomestil vsega ostalega. (Ne primešajo pia kruhu svežega ali celega mleka, temveč posneto. Ta kruh im:a dober okus in skorjo z bolj privlačno barvo. — Odkar so ga začeli peči, s© je poraba dvignila za 5%.
Enake izkušnje imajo tudi v Avstraliji.
KOMASACIJA V FRANCIJI
Komasacija pomeni združevanje drobnih ziemllj iških parcel v večje enote. Z mjo je združena preureditev kmečkih .posestev. Komasacijo izvajajo v mnogih državah, v nekaterih — tako pri nas v Italiji — pa šele o njej sanjamo.
V Franciji so do koinica 1. 1955 komasirali
1,860.000	ha zemlje, sedalj nameravajo zdlru-žiti še nadaljnjih 8 milijonov ha. Od vseh stroškov odpade 80% nai dlržavo, 20% pa na lastnika. Talko so leta 1955 znašali stroški 6.500 frankov na ha, posamezni' posestnik je torej plačali 1300 framkov na ha.
PRIDELEK SVILODOV LETA 1957.
Po dosedanjih ugotovitvah bo znašala letošnja proizvodnja svilodov okoli 82.000 stotov ali komaj 1/6 predvojnega rekordnega pridelka. Marsikje je letos bilo premalo miuirviinegia listja, drugod je nagajalo vreme. Cena za sviiloidte je letos zielo uigodina in se vrti okoli 750 lir za Ikg svežih zapredkov.
žavno ekipo pomladiti, ker bodo mladi šahisti vnesli v igro potrebno borbenost. Za Jugoslavijo so igrali: Gligorič (6), Matanovič (4,5), Ivkov (3,5), Bertok (2,5), Nedeljkovič (2), Karakljajič (2), Milič (1), Trifunovič (0,5), Pirc in Udovčič (0).
XVI. SREDNJEEVROPSKI POKAL
Kljub julijski vročini se rodno nadaljujejo nogometne tekme za srednjeevropski pokal. Toda moštva ne morejo pokazati svojega znanja, ker so jih preveč izčrpale borbe v državnih prvenstvih. Med četvo-rico najboljših sodita poleg dunajskega Rapida in madžarskega Vasasa tudi jugoslovanski ekipi Vojvodina in državni prvak Crvena zvezda, ki sta v četrtfinalu izločila bratislavskega Slovana in praško Duklo. Polfinalne tekme so bile zelo borbene. Crvena zvezda je morala kloniti (3:1 in 3:2) pred boljšo madžarsko ekipo, ki bo po vsej verjetnosti ohranila pokal. Vojvodina bi pa morala igrati še tretje srečanje z Rapidom (0:3 in 4:1), a se zdi, da se bo avstrijsko moštvo odpovedalo nadaljnjemu tekmovanju
ŠPORT PO SVETU
Kolesarstvo — Od 17. do 21. t. m. je bila kolesarska dirka po Jugoslaviji. Na letošnji 902 km dolgi progi je zmagal Nemec Trefflich, ki je prehitel Jugoslovana Levačiča in Avstrijca Mascha. Jugoslavija pa je četrtič zaporedoma osvojila prvo mesto pri oceni moštev. Se prej pa se’ je zaključila tudi dirka po Avstriji. Zmagal je Sved Geranson; v moštveni lestvici pa se je na prvo mesto uvrstila Avstrija.
Tenis — Prejšnji teden so odigrali polfinalne tekme za Davisov pokal. V Milanu je italijanska reprezentanca odpravila švedsko s 4:1, v Bruslju pa so domačini tesno porazili (3:2) Anglijo.
Plavanje — Velika Britanija je v Londonu hudo porazila jugoslovansko ekipo; končni izid je bil 115: 55. Za Jugoslavijo je edino zmago zabeležil Njeguš (110 y). Tudi madžarska reprezentanca je doživela hud poraz (95:149) proti Zahodni Nemčiji.
Lahka atletika — V Atenah so se zaključile mednarodne tekme za vojaško prvenstvo. Na prvo mesto se je uvrstila močna reprezentanca ZDA. Anglež Ibbotson je prejšnji teden postavil nov svetovni višek (3’57”2) na razdalji ene milje.
£03, ZVITOREPEC,POIDIVA LETALO!
PAZI, DA NE X NO, NA TEM OTOUO STOPIŠ UAUE-K R£^ NE BI BILO MO VELIKA^ČODNO.G13Z3,TO NO NA ^J|l? TO 1AHRO DEBLO PALME ALI PA NOGA ORJA-ŠRE PTICE
ZVITOREPEC IN TRD0N3A STA &£ USTAVILA DALEČ V PRAGOZDO
OPREZNO CTA ?>E PLAZILA MED STARODAVNIMI DEBLI IN 0VI3AL* HAMI PROTI OBALI... .
MORDA LAURO POPRAVIVA KRMILO IN 30 POBRIŠEVA G TEGA ZACA RANEGA OTO RA, 1AU0TNIU0 TAKO NE MOREVA VEČ POMAGATI...
Gl VIDEL ? UBOGI LAROTNIR.
!0N Čfi
ŽALOSTNO Z£ RONČAL
KUR3E
OkO!
■fMpež
n ni o,
o OJ
<MY
S:-:N!S7?:
,,/PRAV NIČ GE NE BI ČUDIL, ČE BI.-. HE3, KA3 Tl "3P ?,,,
-Jl/tsU-
1
...T-
*5lMa
OHW, POBEGNIL SEM 11...U £RE-čl Ml V TE3 GOŠČAVI NI MOGLA SLEDITI,.. kA3 NERI 3E S TRDO NJO?..UPAM, DA SE "BO IZVLE k£L 5 SVOJIM ORUIPOM
NO.ZDAJ SEM POPOLNOMA SAM! kA3 NAJ POČNEM/SAJ TU SE SE OBRNITI NE MOREš, NE DA BI kOMO V ŽRELO SkOČIL
UD BI LE LAKOTNIKOV ZABOJ NAŠEL ČE SE BO DAL POPRAVITI...NEPRE3
MORAM VEDETI, KA3 'JE S TRDONJO
NA TEM
ŽIVEGA NE SMEM POSTITI STRAŠNEM OTOkU...POIGRATI MORAM
fot I <
mm
S
i^am-
Z OBOGIM TRD0N30. kAM NERI GA NEGE?
NAPOTIL <bE ' JE ,DA RESI , PRIJATELJA,
I TODA • •• jm
aroka ob jezeru
Mihael se je medltem »opet znašel. Seidel je v svoji sobi in pridno vadili. Vsa zadovoljila je gospa Eda prilslluškovala. Nato je lih oma odšla po stopnicah navzdol. V veži je začudena obstala.
»Tomo, o<d kod ipa prihajaš ?«
On pa je pokimal piroiti premočeni deklici: »Eda, ali ti smem predstaviti Mihovo sošolko? Gospodična Adrijana Tmelkla —• moia žena!«
Vsa amedena je Adtrijiana ponudila rolko Miilhovi materi. Ta je pa šele sedaj oplazila, da z dekleta kar curlja voda. »Za božjo voljo, kaj ste padlii v...«
»Ne, ne!« je pomirjeval Vrbič. »Sicer pa bo kaj toplega za želodec in za preobleko gospodični Adrij a ni gotovo prav prišlo.«
Adlriijana je prisluhnila zvokom vuioHončela, ki so se ji zdeli znani.
»Ne, nikakor«, se je branila. »Saj bom tafkioj odi!a. — Saj se
nii' nič pripetilo...«
Odločno je g napa Edia prekinila njene ugovore: »To bi biloi lepo! Pojdite z menoj. Ti pa ukaži v kuhinji t ruj) lega čaja;.«
Skoro s silo je potegnila mokro deklico s sabo. V spallnici ji je ukazalla: »Sedaj pa kar odložite premočeno Obleko. Tu je kopalni plašč, pa kar v toplo kopel!«
Čez nekaj časa se je vrnila z gorkim čajem in je potikala na vrata kopalnice. A-dtrijana je stopila ven in je že'jino piopiilla vročo pijačo. V zadregi si je ogledovala prijateljevo' mamo: »Tako ste ljubezni/vi — jaz sem si Vas vso drugačno predstavljala.«
Eda se je glasno zasmejala'. Usedla se je na divan in potegnila Adinijano k selbi.	i>
Delkle se je že čutila sproščeno in je zaupljivo začela pripoved dovati: »Veste, gospa, Mihael mii zmeraj pripoveduje o Vas. Včasih že preveč — pa mii nikar ne štejte v zlo! Toida to je tako; vedino, kadar si kaj novega kupim — saj to je poredkoma — mc opominja: tega bi Eda nikoli ne oblekla — bim, take barve — te niso po Edinem okusu. Nazadnje si nisem več upala, kaj novega Skupiti.«
Eda je pomirljivo gladili a Adrij anino roko.
»Res čuden fant«, ga je karala. Adrujana se je spet začela smehljati: »Kaj ne, da je malo čudaški? Včasih mi je kar težko!«
♦ ♦ H*
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. julija, nedelja: Viktor
29. julija, ponedeljek: Marta, Feliks
30. julija, torek: Abdon, Maksima
31. julija, sreda: Ignacij L., Fabij
1. avgusta, četrtek: Vezi sv. Petra
2. avgusta, petek: Porcijunkula
3. avgusta, sobota: Lidija
VALUTA - TUJ DENAR
Dne 24. julija si prejel
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dal za:
621—626 lir 23,75—24,30 lir 95—98 lir
145—149 lir 1650-1700 lir
146—148 lir 13—15 lir
144,75—145,75 lir 708—710 lir 4850-5000 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 28. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom; 20.30 Giacomo Puccini: »Madame Butterfly«, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 29. julija, ob: 12.00 O pravilni prehrani ; 12.55 Folklorni slovenski ansambli; 18.00 Rachma-ninoff: Koncert št. 3 v d-molu, op. 30; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Berlioz: Fantastična simfonija.
Torek, 30. julija, ob: 12.00 Pisani svet; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 21.00 Franz in Paul Schontan: »Ugrabljene Sabinke«, komedija v 4 dej. Igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 31. julija, ob: 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin; 13.30 Čajkovski: Italijanski capriccio, op. 45; 19.15 Kako so nekoč živeli otroci?; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Glasba za štiri klavirje; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 1. avgusta, ob: 12.00 Potovanje po Italiji;
18.00	Mozart: Koncert za flavto in ork. v G-duru; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Dramatizirana zgodba — Mihael Jeras: »Krvnik Solnega mesta«. Igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Nove knjige in izdaje; 22.15 Donizetti: »Ljubavni napoj«, izbor opere.
Petek, 2. avgusta, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Večerni pogovori (Izgubljeni čas).
Sobota, 3. avgusta, ob: 12.00 Po tržaški okolici; 12.55 Slovenski motivi; 16.00 Radijska univerza; 18.20 Oddaja za najmlajše — Slavko Rebec: »Čudežna škatlica«. Igrajo člani Radijskega odra; 21.00 Teden v Italiji; 22,28 Iz operetnega sveta.
1/1>RA$MJA Iti UIHKIIOKI
Vprašanje št. 386: Ker mi je letos pozeba uničila skoraj ves vinski pridelek, bi rad napravil doma vsaj toliko pijače, da bi zadostovala za domačo potrebo. Ce bom pridelal grozdja za 100 litrov vina in bi rad dobil 400 litrov pijače, kaj naj napravim?
Odgovor: Ob trgatvi zlijte v mošt 300 litrov oslajene vode, potem še pol kg vinske kisline, 60 gramov amonijevega fosfata, 50 gramov tanina (čreslovine) in okoli liter delujočih kipelnih kvasnic. Pijača, oziroma umetno vino bo tem močnejše, čim bolj boste vodo osladili. Upoštevajte pa, da bo pijača imela 9% alkohola le, če boste dodali na vsakih 100 litrov vode po 15 kg sladkorja. Sladkor najprimerneje raztopimo v mlačni vodi, ki se pa mora ohladiti na 20 do 24 stop. C, preden raztopimo v njej ostale pripomočke in premešamo z moštom iz grozdja. Mešanica mora potem kipeti toliko časa, do kler se ves sladkor ne spremeni v alkohol in v ogljikov dvokis. S tem vinom ravnamo tako kot s pravim, a ga ne smemo držati v kleti, kjer je vino za prodajo.
TOVARNA
KRMIN - CORMONS — — g TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
ženski kotiCiik
KJE JE NAJVEČ VITAMINA C
Zelenjavo jemo predvsem zaradi zdravilnih vitaminov. Zato je dobro vedeti, kje jih je največ. Vitamina C je največ v zelenih delih rastline, najmanj pa v koreninah. V gobah ga sploh ni, ker je vitamin C v tesni zvezi z listnim zeleni lom-klorofilom, lega vitamina v semenih tudi ni. Lahko računamo, da 100 gramov zelenjave vsebuje povprečno 50 miligramov vitamina C, kar skoraj krije dnevno potrebo odraslega človeka. Ne zametujte zato zelenih listov solate.
DROBNI NASVETI
— Razpoke med deščicami lahko zakitaš. Kit dobro pregneti z malo tople vode in nato zadelaj špranje.
— Ko česen olupiš, ne sesekljaj ga na koščke, marveč ga stlači. Ce ga nekoliko posoliš, ga boš šc laže omehčal. Zmehčanega česna pa ne pusti na deski, ker vsrka njegov sok.
— Načeta salama počrni na zraku in v svetlobi. Temu se lahko izogneš, če površino namažeš z maslom ali mastjo ter jo pokriješ s papirjem.
Maš recept:
HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO
Krompirjeva pretlačena juha s cvetačo.
Palačinke z riževim nadevom.
Sadje.
Olupi 3/4 kg krompirja in ga nareži na majhne koščke. Stresi ga v vrelo vodo, kateri si dodala list zelene (šelina). Preden je mehak, dodaj nekaj cvetače (karfijole), da se skupno s krompirjem skuha. Zatem pripravi prežganje iz velike žlice masti in dveh žlic moke. Iz juhe vzemi krompir, vrzi ga na prežganje, ga zmečkaj ter vse skupaj zamešaj v juho s cvetačo. Dodaj peteršilja, sesekljanega majarona, osoli, popopraj, počakaj, da prevre in po okusu okisaj.
Na mleku, ki si ga nekoliko razredčila z vodo, skuhaš 10 dkg riža. Ohlajenemu primešaj cimet, jajce in žlico sladkorja. S tem nadevom namaži na debelo palačinke, ki si jih medtem pripravila, ter jih postavi še za nekaj minut v pečico.
K temu postrezi kompot ali sadje.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
V bližnjem trgu je b.iil žiivinslkli semenj. Množica ljudi se je prerivala p o razriti cesta. Čreda -krav je zaprla Virgilu Noviču p ot. Ustavil je avto in nagovoril Gabi:
»'Prosim, da mi za trenutek oprostite. Tam je telefon in bom domače obvestil.«
Gabi je prijazno prikimala in je tudi ona stopila z vozila. Na oglu je ugledala skupino kmetov, ki so ocenjevali krepkega konja. Malo vstTan je pa postaven mladenič strokovnjaško otipaval debelega volla. Gabi je bolj pazljivo pogledala tja. Saj ta je Vito! »Vito«, je Galbi vsa srečna zaklicala. »Vito!« Mladenič je ni slišal. Komaj je čutil, da se ga je oklenilo dvoje rok in mu zakrilo- oči. Potem pa se je jezno otresel in se hitro osuknil.
»Gabi! Odkod pa ti?«
Gabi ga je potegnila za bližnjo stojnico. »Pridi«, mu je nervozno šepetala, »takoj morava' od tod. Pustila sem ga na cedilu.«
»Na cedilu? Koga pa?«
»Da«, je pomežiknila in pokazala na Noviča, ki je začuden gledal v svoj avto, kot da išče v njem nekoga. Potem se je še ogledoval po trgu, končno je zmignil z rameni in se je počasi odpeljal po cesti.
Gabi je spet potegnila Vita za roko in ga porinila na bližnji klmečki voz. Tam mu je skušala razložiti položaj. Toda fant se je je otresal: »Nočem nič več slišati o domu.« Gabi je umolknila. Nekaj minut je bila celo jezna. Potem pa je nenadoma obrnila Obraz k njemu: »Ti, Vito, če te že tako grize ta družinska polomija — jaz vem za izhod.«
Zvedavo je Vit dvignil glavo.
»No, pač, jaz se lahko poročim z Mihom, pa bomo spet vsi v sorodstvu.«	1	TT-
Vito je široko razprl usta: »Koga, Miho?«
»Seveda, saj drugega brata menda nimaš?«
Vito se je pogreznil v globoko- razmišljanje. »Potem pa boš morala«, je zinil, »ves božji dan poslušati njegov violončelo.« Gabi je pokimala. »Sicer pa mislim, da imam več smisla za gospodarstvo«, je nazadnje razsodila.
Vito na to ni odgovoril. Dvignil sc je s sedeža in ukazal: »Odpeljala se bova!«
»Kam pa, Vito?«
»Saj te moram vendar odpeljali domov. Toda povem ti, da se bo-in samo v bližini ustavil.«	1	•
Gabi je bila zadovoljna » predlogom.
Počasi je Vito vozil po isti cesti nazaj, koder se je zjutraj ves razdražen podil. Spotoma je premišljeval. Ali je bilo res potrebno? Potem' pa še Gaibin predlog. Kako se je neki prav na Mih-aeila utrmila ?
Čim bliže sta prihajala k cilju, lem počasneje je vozil. Končno se je ustavil. Dekle je skočilo s sedleža in se je jezno razkoračilo: »To se pravi pripeljati me domov? Do tja sta še najmanj dva kilometra !«
Molče je Vito naslonil motor ob drevo. »Ti, Gabi«, je začel obotavljaje se in ne da bi jo pogledal, »poslušaj — tvoja miisel poprej, hm, je v bistvu pravilna, toda ali mora biti prav — Mihael? Jaz mislim...« Pa je premolknil. Gabi pa ni niti mislila, da bi m« pomagala. Če že hoče izreči ponudbo, naj ima pa še poguma za besedo, je sodila. Sicer pa mu je že dovolj namignila! Vito si p8 res ni znal pomagati naprej. Koit lipov bog je stal pred njo. Tedaj je pa Gabi zavzdihnila in naslonila glavico na njegove rame. »Tu medved, ti«, je nežno šepetala. Vito se je zdaj ojunačil in jo je hitro poljubil na ustna.
(Dalje)