Za tvojo reklamo poklici Novi Matajur Bomo počastil kulturni praznik Nomalo buj pozno ko drugod, saj je praznik pruza-pm 8. februarja, pa bomo tudi po naših dolinah počastil Dan slovenske kulture. V petak bojo imiel njih praznik v Kanalski dolini, kjer po Ze ustaljeni tradiciji bojo dali poudarek predvsem na najmlajše, ki hodijo na teCaje slovenščine, Čeprav so tudi tokrat poskrbeli za izvrstno glasbeno toCko. Slovensko kulturno središče Planika, ki je prireditelj večera, je namreč povabilo v Naborjet komorno vokalno skupino “Inke”. Naslednji dan, v soboto, bo praznik tudi v Spetru, ki ga Ze vic liet kupe organiza-vata Studijski center NediZa an kamun Spietar. Praznik slovienske kulture takuo, ki smo Ze vajeni bomo praznoval z razstavo v Beneški galeriji an s koncertom v sali. Na žalost lietos na bo natečaja občine Spietar “Naš domaci jezik”, ker nieso gor na kamunu parjel pravočasno odgovora od DeZele. Se nam zdi ries Skoda, ker je bla liepa iniciativa, lepuo sparjeta od ljudi. An je tudi lepuo dopolnjevala slovenski kulturni praznik. Naša besieda pa bo na vsako vizo spet v parvem planu še kak dan buj pozno. Beneško gledališče je na di-ele za parpravt praznik Zena. 8. marca bo lietos v Poduta-ni, tu bomo poslušal komorni dekliški pevski zbor “Inke”. In ko po navadi bomo užival ob komediji. “Brez konca ne kraja” je nje naslov an jo je napisu Aldo Clodig, ki jo bo tudi reziru. Trieba je na koncu ree, de je biu lietos an Pust dobra parloZnost za oziviet naše stare navade an jih počastit, za povezat naše vasi an ljudi. An takuo je pru. novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Utica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/h I egge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERETE 331(M) Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 8 (898) Čedad, Četrtek, 26. februatja 1998 Telefon 0432/731190 Na dvodnevnem posvetu videmske škofije Poziv katoličanom k političnemu delu V soboto in nedeljo je v prostorih inštituta Tomadini v Vidmu potekalo dvodnevno škofijsko zasedanje o socio-politiCni angažiranosti katoličanov. Srečanje je bilo sklicano drugič, potem ko je videmska škofija imela o tej tematiki široko posvetovanje Ze ob koncu maja 1993. Zasedanja se je udeležilo kakih 400 delegatov, predstavnikov župnijskih skupnosti in je bilo tokrat posvečeno predlogom furlanskih katoličanov za prenovo družbe in DeZele. Bilo je povsem jasno tempirano na junijske deželne volitve, glede katerih se je furlanska Cerkev ze pred časom opredelila, da v tako pomembnem trenutku ne namerava stati ob strani. Izhodiščni ton je srečanju dalo uvodno poročilo nadškofa Battistija, ki je poudaril potrebo, da se katoličani in Cerkev neposredno zanimajo za politična dogajanja. Kajti po škofovi oceni je celoten politični razred doživel polom in zapadel korupciji tudi zaradi tega, ker je bila Cerkev preveC oddaljena od politikov. Battisti seje navezal na obdobje po potresu, ko je Furlanija s strnjenimi moCmi uspela izpeljati rekonstrukcijo. Za podobno rekonstrukcijo gre po nadškofovih besedah sedaj v deželni politiki, da se lahko na podlagi obnovljenega sistema vrednot izpelje tudi družbena prenova. Skof je pozval katoličane k aktivnemu nastopanju v političnem življenju in je govoril o "solidarnostnem federalizmu”, ki naj temelji na cerkveni socialni doktrini. O kakem “Četrtem političnem polu“ na srečanju sicer ni bilo govora, nihče pa tudi ni kategorično zanikal možnosti, da pride do nastanka neke nove politične stranke ali gibanja, o katerem Ze mesece vztrajno krožijo kaj vec kot le govorice. (D.U.) beri na strani 4 La presentazione sabato a Malborghetto Nuovo cd su Resia Sarà presentato sabato 28 febbraio a Malborghetto il compact disc “Rezija, canti e musiche della Val Resia”, contenente canti e musiche della Val Resia. La presentazione, che avverrà alle 18 presso il Palazzo veneziano, si inserisce nell’ambito dell’iniziativa “Rezija: la valle dei suoni”, ed è curata dalla Comunità montana Canal del Ferro-Vai Canale. All’incontro interverranno, oltre al presidente dell’ente montano Sergio Faleschini, Julijan Strajnar, Uroš Krek e Drago Kunej (Sazu Lubiana), Gian Paolo Dri e Roberto Leydi (Università di Udine). La presentazione del compact disc sarà conclusa da un intervento musicale di cytira e bunkula. Per il sostegno ai più giovani si entra a scuola Novità per quanto riguarda l’assistenza ai minori. E’ partito infatti in gennaio e durerà fino a maggio il progetto di sostegno post-scolastico predisposto dai responsabili del Distretto socio-sanitario del Cividalese coordinati da Gabriella Totolo. Il progetto ha avuto un prologo con l’inizio dell’anno scolastico in corso, quando tra il servizio sociale e la scuola media di S. Pietro al Natisone è iniziato un rapporto di collaborazione sfociato nell’elaborazione del progetto di “sostegno postscolastico”. Questo mira ad attivare tutte le risorse presenti sul territorio: servizio sociale, amministrazioni locali, insegnanti, parrocchia ma soprattutto gli obiettori di coscienza della Caritas. Questi ultimi in particolare hanno il compito di seguire i ragazzi, con frequenza bisettimanale (martedì e giovedì), fornendo loro un metodo di apprendimento e un’opportunità di socializzazione. Il costo per la realizzazione del progetto - si legge nel documento dell’assistenza sociale allegato ad una delibera del commissario del Comune di Civi-dale con cui si approva il programma di interventi per i minori bisognosi di assistenza nel 1998 - è minimo in quanto gli obiettori svolgono un servizio volontario. I Comuni delle Valli del Natisone si sono impegnati ad effettuare i trasporti degli alunni ed a sostenere i costi della mensa attraverso l’erogazione di contributi finalizzati alle famiglie interessate. Monsignor Dionisio Mateucig, parroco di S. Pietro, ha messo a disposizione un locale della canonica. I destinatari del progetto sono gli studenti della scuola media di S. Pietro al Natisone e S. Leonardo, (m.o.) segue a pagina 2 Kakšno zaščito rabijo Furlani? Okrogla miza v občini Mereto di Tomba Prejšnji petek je furlansko kulturno združenje “La Grame” s pokroviteljstvom občinske uprave Mereto di Tomba organiziralo dobro obiskano javno srečanje o temi "Kakšne poti za institucionalno varstvo manjšin". Organizatorji so za uvodne posege povabili vidne deželne politike različnih strank, v razpravo pa je poseglo tudi veC predstavnikov furlanskih kulturnih organizacij. Po pozdravu Zupana iz Moreta so uvodne misli podali predsednik društva "La Grame” Luca Zoratti na to pa senator Stojan Spetič in deželni svetovalci Cadorini (DSL), Casula (NZ), Guerra (SL), Strizzolo (LS). Mioni (Zeleni) in Zupan iz Codroipa Tonutti. beri na strani.? Speter sobota, 28. februarja Dan slovenske kulture ob 19.00 Beneška galerija razstava Vladimir Klanjšček ob 20.00 občinska dvorana koncert Črtomir Siškovič Andrea Rudi Naborjet, Beneška palača petek, 27. februarja ob 15). uri Dan slovenske kulture - Nastop komorne skupine “Inko” iz Poljubinja pri Kobaridu in učencev tečajev slovenskega jezika - Pozdrav Rudija Bartalotha Po vseh beneških vaseh an dolinah so kraljeval Pustje Živo pustovanje Močna skupina naših pustov kupe z Blumarji je bila na Ptuju Pustni petelin an kakuoš iz Marsina an na vozu pa tiste žive Eh ja, lietos so naši Pustje pru na veliko znoreval an pustinal. Pa naj so bli tisti v Sriednjem, ki niso spustil an adne hiše njih kantuna, al tisti iz Marsina, ki smo jih videl an po Spietre an drugod. Pustici i/. Matajurja tudi niso ostal odzad, da ne guormo od Ruoncanju, ki blizu zluodja, anjulca, pustov imajo nintar se njih “teatro... Blumarji an še drugi pustje so šli davje na Ptuj v Sloveniji, kjer je narbuj velik an intere-sant Pust s tradicionalnimi pustje v cielem telem prestoru Srednje Evrope. Vse se je pa začelo v Savuodnji v nediejo 15. marca an tudi gore so veselo znoreval do konca. Aktualno Fase di studio per i due Poli in vista delle elezioni Missio coordinatore dell’Ulivo a Cividale Bo v Sloveniji prišlo celo do vladne krize? Assistenza e scuola, un progetto nelle Vaili dalla prima pagina Le fasi con cui viene realizzato sono i contatti tra servizio sociale e scuola per individuare i minori che vivono situazioni di disagio, la segnalazione dei minori da parte della scuola, l’analisi delle risorse attivabili, il coinvolgimento delle famiglie per la presentazione del progetto e l’adesione all’iniziativa, la sua attivazione e verifica. Ma come si possono aiutare i ragazzi? Le azioni individuate sono il coinvolgimento in attività di svago ed il sostegno nell’apprendimento di un metodo di studio, (m.o.) RJ Ashley je "marines”, ki se je v dolini Cermis zaletel v kabel ZiCnice in povzročil smrt dvajsetih turistov, ki so nic hudega sluteč v kabini lebdeli nad smučarskimi polji. Iz kontrolnega stolpa so ga slišali, kako je zaklel: “Zadel sem ob skilift!” Italija sedaj zahteva, naj ameriška vlada privoli, da njemu in sopilotom sodi italijansko sodstvo, Čeprav atlantska pogodba določa, da so za to pristojni ameriški sodniki. Minulega dne je pravosodni minister Flick to pojasnil parlamentu. Medtem se je izvedelo tudi, da sc je ameriški pilot zmotil tudi zato, ker na njegovem zemljevidu ni bila vrisana žiCnica, Čeprav stoji tam Ze 30 let. Premier Prodi je povedal, da so marincem ze zdavnaj ponudili italijanske zemljevide, a so jih vljudno odklonili. Ni pa povedal, zakaj. Italijanske ze- li professor Giuseppe Missio è il coordinatore del Movimento per l’Ulivo di Cividale, che si sta preparando per le elezioni amministrative in programma il 14 giugno. La nomina è stata decisa dal coordinamento che è formato anche da Mi-chela Bacchetti, Massimo Corsano, Franco Fomasaro (vicecoordinatore), Maurizio Nanino, Guglielmo Pelizzo e Cristina Stringher. Il gruppo si riunisce ogni lunedì e nell’ultimo incontro ha iniziato a raccogliere alcune idee sul programma elettorale. In alto mare, anche se dovrà essere definito in tem- mljevide so ameriška letala uporabljala v Bosni. Tedaj so odkrili, da so karte zastarele, še iz druge svetovne vojne... Zaradi zgrešenih italijanskih kart so ameriški oddelki na poti v Sarajevo zamudili dva tedna. Nobenega dvoma ni, da ima minister Flick načeloma prav, ko zahteva, naj ameriškim pilotom sodi italijansko sodišče. In vendar si potihem želim, da se ne bo zgodilo. Od sestrelitve linijskega letala s 86 potniki nad Ustico je minilo Ze 17 let in vsi vemo, da filma o procesu ne bomo videli. PaC pa so ta film videli starsi 15 otrok, ki jih je ubilo italijansko vojaško letalo, ko je treščilo v srednjo šolo v kraju Casalecchio del Reno pri Bologni. Sodniki so sklenili, da za to ni bil nihče kriv. Niti za malomarnost! Prepričan sem, da bodo ameriški sodniki z R.J. pi brevi, il problema della presentazione di una lista u-nica dell’Ulivo o di più liste (almeno due, quelle del Ppi e del Pds). Ma l'incognita maggiore riguarda il coinvolgimento o meno dei partiti minori del centro-sinistra e di gruppi che si stanno formando attorno ad alcune associazioni. Il problema si ripresenta nel centro-destra, ancora indeciso se proporre una lista del Polo o liste di più partiti, anche in questo caso collegate da un unico candidato sindaco, figura per la quale resta in pole-position l’ex primo cittadino Giuseppe Pascolini. Ashleyem gotovo strožji. In da bo objestni pilot obsedel kazen. Odškodnino žrtvam tragedije bo itak morala placati Italija. ZDA ji bodo vrnile tri Četrtine vsote. Vendar se bo morala Italija (vedno po atlantskih pogodbah) bosti s svojci Žrtev za višino odškodnin. Na koncu še zadnje u-panje. Ce jim bo Italija prepustila morilske pilote iz Aviana, naj nam ZDA vrnejo Silvio Baraldini, ki je Ze 15 let talka neusmiljenega sodnega in zaporniškega sistema, čeprav si ni umazala rok s krvjo. V samico so jo posadili samo zato, ker je Črnski aktivistki pomagala bezati iz zapora na Kubo. Res bi bila prava ironija, Ce bi morilec 86 potnikov nad Ustico ostal na svobodi, R.J. Ashley pa prišel na svobodo po prestani kazni, medtem ko bi Silvia Baraldini še vedno čepela v jeci. Obsodili sojo namreč na 42 let kazni in ji, kljub pogodbi, ki je prav toliko vredna kot atlantska, nočejo priznati pravice, da kazen odsedi v domovini. Kakšna enakopravnost med zavezniki? Tu še vedno velja tisti stari: “Quod licet Jovi, non licet bovi”. Operatori turistici a “scuola” Lunedì 2 marzo, alle ore 15, avrà inizio nella sede della Comunità montana a S. Pietro il corso di aggiornamento per operatori turistici e gestori di ristoranti. Così come concordato tra gli organizzatori -l’Istituto regionale sloveno per la formazione profes* sionale, le associazioni "Invito” e "Bed and breakfast” - il corso prenderà il via con la lezione di tedesco. II programma prevede altre materie interessanti, offrendo ai partecipanti necessari approfondimenti degli aspetti legislativi attinenti alla loro professione nonché utili aggiornamenti sulle tecniche di sala ed altri aspetti squisitamente pratici. Ci sono poi altre due sezioni fondamentali per chi intende impostare il proprio lavoro su alti standard di qualità: il capitolo dei processi di comunicazione e dunque dell’approccio e del rapporto con il cliente e quello della conoscenza dell’ambiente regionale e locale. Articolato in 70 ore, per due pomeriggi alla settimana (lunedì e mercoledì), il corso si concluderà a metà maggio ed i partecipanti riceveranno un attestato regionale di partecipazione. Gli organizzatori informano che all’ultimo momento si è liberato qualche posto. Chi desidera partecipare o ulteriori informazioni si deve rivolgere al più presto all’associazione Bed and breakfast (tel. 731854), oppure all’associazione Invito (tel. 724118o 730153). V času, ko pišemo tale prispevek, se v Sloveniji odloča usoda obrambnega ministra Tita Turnška. Glavni odbor Slovenske ljudske stranke, kateri minister pripada in s katero je prišel v zadnjem času očitno v konflikt, je na ponedeljkovem zasedanju z veliko večino glasov sklenil, da je treba ministra Turnška zamenjati. Le nekaj minut kasneje pa je minister novinarjem povedal, da ne razmišlja o kakšnem odstopu, saj ne vidi razlogov zanj. In tu se začne druga zgodba, ki bi lahko celo pripeljala tako daleč, da bi sprožila vladno krizo. Marjan Podobnik, podpredsednik vlade in predsednik SLS ugotavlja, da v primeru ministrovega vztrajanja, se mora aktivizirati sam predsednik Janez Drnovšek in opraviti zamenjavo. V obratnem primeru pa se lahko razbije dosedanji dogovor znotraj koalicije in Ljudska stranka bo zapustila vladne stolčke. * Kdor sledi vsakodnevnim političnim dogajanjem v Sloveniji, se zaveda, da za tako drastičnimi stališči Podobnikove stranke stoji kaj bolj pomembnega, kot sam problem trme ministra Turnška. Vse bolj očitno stojijo v ozadju še drugi problemi, ki jih je Turnšek na zadnjem pogovoru z novina-rij delno Ze načel. Minister je govoril o težnji Ljudske stranke, da bi zasedla čim-več kadrovskega prostora na obrambnem ministrstvu, kar je predsednik Podobnik med televizijskim intervjuju sicer zanikal. Afera Turnšek pa je v zadnjih dneh sla nekoliko v ozadje, saj se je na slovenski politični sceni pojavila nova, imenujemo jo “afera Jelinčič”. Gre v bistvu za to, da Janša in Pe- terle nasprotujeta dejstvu, da bi v 12-članski parlamentarni komisiji, ki bo imela nalogo ustvariti pogoje za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, sedel tudi prvak Nacionalne stranke Zmago Jelinčič. To nasprotovanje utemeljujeta z nekaterimi Jelinčičevimi izjavami, ki naj bi bile po njuni oceni Žaljive in neprimerne za človeka, ki bi sedel v takšnem odboru. Na drugi strani Jelinčič ugotavlja, da kot parlamentarec in prvak ene od parlamentarnih strank ima vso pravico sedeti v tem odboru in da je naravnost smešno, da pride do takšnih “osebnih" blokad. Zaradi povedanega pa komisija ni sestavljena in zaradi tega se je ustavilo delo priključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Celo evropska komisija, ki bi se morala sestati s tem slovenskim parlamentarnim organizmom, je že odložila srečanje, ki je bilo najavljeno za april. Nekaj podobnega se je zgodilo pred nekaj tedni, ko ni prišlo do sestanka evropskih sodnikov za človekove pravice, ker v Ljubljani je prišlo do razhajanj pri imenovanju treh evropskih sodnikov. Pri tem se sprašujemo, kako v evropskih sredinah ocenjujejo zadnje afere v Sloveniji in kakšno sliko so si ustvarili po vsem tem? Medtem bo v soboto prišel na obisk v Ljubljano šef vojaškega zavezništva NATO Solana. Kdo ga bo sprejel na obrambnem ministrstvu, je težko napovedati. saj se do konca tedna lahko marsikaj zgodi, celo to, da bo na Turnškovem stolu sedel kdo drugi. Se pomembnejše pa bo izvedeti, kakšno bo Solanovo mnenje po odhodu iz Slovenije. (r.p.) PisrcLO iz Ki Stojan SpetiC D12 inizia il negoziato con l’UE Agricoltura e UE Il 12 marzo avrà inizio a Londra il negoziato per l’adesione della Slovenia all’Unione Europea. Naturalmente è importante che la Slovenia strappi le migliori condizioni possibile e ciò in particolare nel settore agricolo che è fondamentale nella società slovena. E quanto è emerso nei giorni scorsi al congresso delle cooperative agricole a Forforose. Con l’ingresso della Slovenia nell’UE ci sarà una liberalizzazione del settore e un regime di libera concorrenza. E dunque gli agricol- tori dovanno trovare forme di collegamento. L’Unione delle cooperative agricole della Slovenia, a cui aderiscono 105 cooperative, è un valido strumento che però deve essere fortemente rinnovato. Turnšek non cede Il Ministro della difesa sloveno Tit Turnšek, che era stato invitato a dimettersi dal suo stesso partito, quello popolare, non intende rimettere il suo mandato. Anzi, sostiene, non sono state ri- spettate tutte le procedure previste dallo statuto del partito e dunque è impossibilitato a presentare ricorso. Singolare è il fatto che sulla vicenda non si sia espresso in alcun modo il premier Janez Drnovšek come se si trattasse di un fatto interno al Partito popolare. Disordini a Zagabria Poco prima dell’inizio ili una grande manifestazione sindacale di protesta contro la politica sociale ed economica del governo croato, venerdì scorso la polizia è intervenuta in forze bloccando tutti gli accessi al centro della capitale della Croazia. Alla manifestazione, organizzata da 5 organizzazioni sindacali, era prevista la partecipazione di circa 1(X) mila manifestanti. Nonostante l’intervento della polizia, a cui sono seguiti facilmente prevedibili disordini e cinque feriti tra i poliziotti, la manifestazione si è comunque svolta anche se solo per mezz’ora. Cittadini domani Secondo i dati del Ministero dell'Interno sono 8603 le richieste di cittadinanza slovena in attesa di una risposta. Di queste però ben 6130 sono in via di definizione, afferma il ministro Bandelj, rispondendo con questi dati alle affermazioni del “monitor di Helsinki”, secondo cui in Slovenia^sa-rebbero ben 70 mila le persone senza cittadinanza. La prima volta all’Expo La grande mostra mon- diale, che raggiunge quest’anno la sua centesima edizione, si terrà dal 22 maggio al 30 settembre a Lisbona. Per la prima volta vi parteciperà come stato autonomo anche la Slovenia. E la giornata dedicata alla vicina repubblica sarà il 23 maggio. Per l’edizione di quest’anno, a cui hanno aderito già 155 paesi, si prevede un afflusso di 8,5 milioni di visitatori. Terna centrale dell’Expo 1998 è “Oceani, eredità del futuro”. La Slovenia si presenterà illustrando, anche con mezzi audiovisivi, il ciclo dell’acqua. Četrtek, 26. februarja 1998 Prejšnji teden v kraju Mereto di Tomba ‘Furlanski’ posvet o varstvu manjšin DRENCHIA "Bianche borgate come balconi sotto il ventaglio del Colovrat" (Dino Menichini) : ■ Territorio, orìgini e tradizioni Amministrazione comunale Drenchia 3 Drenchia, un libro sprecato Per il solo fatto di esistere, un libro dedicato a Drenchia, un comune purtroppo sulla via del tramonto, è un fatto positivo. Per chi ancora vive all’ombra del Colovrat può essere motivo di orgoglio, per chi è stato costretto a lasciare il proprio paese d’origine può rappresentare un motivo di identificazione, un'occasione per riannodare il fdo dei ricordi e della memoria. E dunque l’uscita del libro “Drenchia -Territorio, origini e tradizioni”, realizzato dall’Amministrazione comunale era circondata da molte attese. s prve strani Razprava na posvetu , ki je bil v Mereto di Tomba na temo “Kakšne poti za institucionalno varstvo manjšin” je v glavnem zadevala vprašanje, kako konkretizirati manjšinsko zaščito, potem ko je Dežela v letu 96 sprejela zakon 15 o ovrednotenju furlanskega jezika in kulture. V posegih furlanskih predstavnikov je bilo razumeti različna tolmačenja, kar je poslušalcu okrepilo vtis, da je v Furlaniji "kolikor vasi, toliko republik". Med uvodnimi ra-zpravljalci je bil najbolj stvaren Spetič, ki je strnjeno, a učinkovito podal sliko položaja manjšinske zaščite. Dejal je, da proces evropske integracije povzroča hitre spremembe tudi v naši deželi in država bi Za likovni del Trinko-vega koledarja 1998 je tokrat poskrbel Renzo Gari-up z igračami, ki jih je izdelal lani za Postajo Topolove, slikal jih je pa Alvaro Petricig. Na sliki vi-demo Renza, ki svoje delo ilustrira na sedežu društva Ivan Trinko ob predstavitvi koledarja. Zanimivega večera so se udeležili ugledni gostje in avtorji zbornika, od bovškega župana Roberta Trampuža, ki je prispeval uvodne misli do etnologinje Mojce Ravnik, od Roberta Dapita do tnsgr. Franca Rupnika, stalnega sodelavca te najpomembnejše publikacije Slovencev videmske pok- morala ustrezno hitro reagirati. Tudi zato, ker glede na svoje ustavne obveznosti dolguje vsaj še tri manjšinske zakone in sicer za La-dince, okvirni zakon za jezikovne skupnosti in zaščitni zakon za Slovence. Zanimiv je bil Casula, ki je potrdil, da je do manjšinskega vprašanja drugače občutljiv kot večina njegovih strankarskih somišljenikov. Zupan iz Codroipa To-nutti je dejal, da se Furlanija nima proti komu boriti, mora samo učinkovito dokazati da eksistira s svojimi posebnostmi, ki so jezik in kultura, na to pa naj bodo ljudje ponosni. Mioni je podčrtal, da je treba v naši deželi biti drugačni, a znati tudi živeti z drugimi, posebnost dežele pa je, da tu živijo Furlani, vom Davida Clodig odprl zbor Matajur. Pojdimo v gledališče V ponedeljek 2. in v torek 3. marca z začetkom ob 20.30. uri ho v dvorani Kulturnega doma v Gorici gledališka predstava. “Čakajoč Go-dota” Samuela Becketta v režiji Marka Sosiča. Beneške prijateljice slovenskega gledališča vabim naj se oglasijo, da se dogovorimo na katero od dveh predstav bomo Sle. Slovenci in Nemci. Cadorini je govoril o zakonu 15, s katerim je bilo po njegovi oceni postavljenih nekaj osnovnih principov, a treba ga bo še dopolniti. Strizzolo je bil bolj splošen in je govoril o Evropi narodov, Guerrova pa se ni znala izogniti volilnemu govoru, s katerim je kritizirala vsepovprek, kar ni njena stranka. VeCina razpravljalcev je govorila izključno v furlan-šCini, srečanje pa je pokazalo na splošno oceno, da je zakon 15 sicer pomemben korak naprej, a še ne zadostuje. Predvsem pa je imel poslušalec občutek, da bodo različne furlanske skupnosti za učinkovito zaščito morale poiskati skupni jezik, ki je danes še nezadosten. Posvet o kulturnih ustanovah Slovenska kulturno-go-spodarska zveza bo v petek 6. marca v popoldanskih urah priredila posvet z naslovom “Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji”, ki se bo odvijal v prostorih Gregorčičeve dvorane (ul. Sv. Frančiška 20/11) v Trstu. SKGZ zeli s tem posvetom tudi konkretno začeti poglobljeno razpravo glede organizacijske in finančne problematike štirih najpomembnejših skupnih kulturnih organizacij (Glasbene matice. Slovenskega raziskovalnega instituta SLOR1, Slovenskega stalnega gledališča in Narodne in študijske knjižnice), saj je prestrukturiranje naših osnovnih kulturnih stebrov bistvenega pomena za nadaljni razvoj manjšine, in gleda v prihodnost. Upoštevajoč pomen, ki ga ti kulturni subjekti odigravajo pri narodni rasti in samem obstanku organizirane prisotnosti naše skupnosti, je posvet zamišljen ob soudeležbi zainteresiranih ustanov in sorodne krovne organizacije SSO. Posvet se bo odvijal v dveh delih. V prvem bodo imeli besedo predvsem zastopniki štirih ustanov, drugi del pa je namenjen posegom kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Na posvetu, ki je odprt javnosti, so zagotovili svojo prisotnost zastopniki slovenske in italijanske vlade. II libro di primo acchito si presenta bene, ha un’elegante copertina, con una gradevole illustrazione di Gaetano Bodanza. Ha una ampiezza ragguardevole, 207 pagine, ed è arricchito da tante fotografie. Molte in bianco e nero provengono evidentemente da vecchi cassetti ed album di famiglia e dunque di particolare interesse. Altre bene illustrano e completano l’argomento trattato, come nel caso dell’architettura spontanea. Ci sono poi due sezioni di fotografìe a colori con interessanti scorci di paesaggi e dei singoli paesi, particolari dell’architettura rurale, immagini del lavoro a-gricolo, la flora, gli oggetti tipici della nostra civiltà contadina ed infine paesaggi e frazioni d'inverno che rappresentano la parte più suggestiva ed accattivante. E qui purtroppo finiscono anche le note positive sul libro. Perchè appena si incomincia a leggerlo ci si accorge che si tratta di un lavoro fatto con poca cura ed eccessiva superficialità. Sia per quanto concerne la parte grafica, sia (e qui la cosa è più grave) per quanto riguarda i contenuti. Ma vediamo coni'è strutturato il libro. Dopo la presentazione del sindaco Mario Zujferli e la presentazione dell’autore Giorgio Zuppe! lo (i testi sono suoi e dì Daniela Speco gnu) c'è la presentazione di Drenchia o meglio delle sue coordinate geografiche. Il secondo capitolo è dedicato alla storia, segue la sezione dedicata all’emigrazione ed al terremoto. C' è poi il capitolo “Origini etniche” dove vengono illustrate anche le tradizioni popolari. I capitoli seguenti riguardano il ritratto del territorio, l’architettura spontanea, gli aspetti naturalistici, racconti, giochi e filastrocche. Infine c’è l'itinerario, con le planimetrie delle frazioni tratte dal catasto Napoleonico, dove l'autore ci accompagna di paese in paese. Il giudizio di superficialità, mi rendo conto, è pesante e allora devo argo- mentarlo. Intanto rimpaginazione sembra uscita dalle mani di uno che ha appena iniziato a maneggiare il computer. Con le fotografìe che spesso sono compieta-mente addossate al testo, oppure tranciate di brutto come è accaduto agli incolpevoli combattenti della guerra 1940-45. Non mi soffermo sugli errori di battitura che comunque in un libro è meglio evitare, ma non posso tacere gli errori di persona nelle didascalie delle fotografìe che mi sono stati segnalati. Non intendo nemmeno fermarmi sulla parte storica di cui però ecco un piccolo assaggio: “E nel tentativo, peraltro infruttuoso, di migliorare la condizione culturale, l’Italia, dimentica forse anche del quadro socio - economico piuttosto retrivo dei valligiani, il 23 maggio del 1915 dichiara guerra all’Impero Austro-Ungarico di Francesco Giuseppe". Che dire? Desidero invece soffermarmi su un aspetto che considero importante: la toponomastica e la cultura slovena. Per quanto riguarda la prima va detto che l’etimologia non è certo una scienza esatta e che per la soluzione di certi problemi sono necessari studi, approfondimenti e spesso anche ripensamenti. Ma l’interpretazione poggia su spiegazioni attendibili, argomentate. A ciò va aggiunto che nel comune di Dren-chia per quanto riguarda i toponimi ci sono diversi problemi di interpretazione. E allora ci si domanda per quale ragione il signor Zuppello si sia arrischiato su un terreno a lui così poco familiare e non si sia invece affidato alle ricerche di don Zuaneìla che indubbiamente è un'autorità in materia? Non avendo citato alcuna fonte, evidentemente è l’autore stesso a fornire l'interpretazione dei toponimi. E non si può non rimanere interdetti leggendo “Trinco, il cui nome significa toro” oppure per l'affermazione che “Drenchia toponomasticamente deriva dalla parola slava: di re kija (chissà in quale lingua slava? ndr.) che significa burrone” , mentre Zuaneìla fa riferimento alle voci slovene “trn” e “dren” e indirettamente al tedesco “dorn” per cui Drenchia è "una località piena di spine o di alberi di corgnolo”. Poi si prova un moto di solidarietà per gli abitanti di Pa-ciuch definito come “il posto degli allocchi" che si trasforma in irritazione quando si arriva a Clabuz-zaro «(klabucar che significa cappellaio, non si sa però per quale arcano motivo)». Certo che non si sa, caro autore, se non ci si documenta! Ma don Zuaneìla l'ha già spiegato anni fa: il monte sulle cui falde sorge il paese viene chiamato Klabuk. C’è poi l'aspetto della cultura slovena, dalla cui presenza trae origine anche il finanziamento del libro. Il sindaco nella sua presentazione fa i soliti contorsionismi passando dalle “origini antichissime” alle “peculiarità” nostrane, ma nel libro per la verità al carattere sloveno della comunità si accenna. Però c’è un altro aspetto inaccettabile e cioè la poca cura con cui si tratta la lingua slovena, con le parole (molto poche per la verità) scritte in modo scorretto. Anche le celeberrima “Predraga Italija” di don Podreka è infarcita di errori. Ora è bene che i lettori sappiano che questo libro è stato finanziato dalla Regione Friuli-Venezia Giulia tramite la legge 5 del 94 che si riferisce ad iniziative dei Comuni, tese a valorizzare la lingua, la cultura e le tradizioni locali. Il primo finanziamento si riferisce al 1994 ed ammontava a 20 milioni di lire. A questo si sono aggiunti nel 1997 per completare il progetto altri IR milioni. Totale: 3R milio-ni! E opportuno che anche la Regione controlli, e non solo in questo caso, come vengono utilizzati i contributi che assegna. Jole Namor V Čedadu prijetno kulturno srečanje Na predstavim Trinkovega koledarja '98 rajine. Večer je pod vodst- Četrtek, 26. februarja f998 4 Na dvodnevnem posvetu videmske nadškofije Poziv katoličanom k političnemu delu s prve strani Govor je bil o Deželi, ki naj pridobi večjo avtonomijo in primarne pristojnosti na področjih Šolstva, kulture, rabe jezika in gospodarstva, izražena pa je bila tudi potreba po takem volilnem mehanizmu, ki bi zagotavljal stabilnost. Zasedanje je odobrilo tudi dokument, ki predlaga ustanovitev nekakšne Pokrajine za gorsko območje, upravno pa naj bi bila Dežela Se nekako razmejena na tržaško metro- Msgr. Marino Qualizza S sen. Volčičem Senator Mitja Volcic se je prejšnji teden srečal v Trstu s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Tema pogovorov je bil seveda zaščitni zakon. Na izrazito delovnem srečanju, ki sta se ga za Slovence v videmski pokrajini udeležila Giorgio Banchig in Jole Namor, je tekla beseda o izoblikovanju zaščitnega zakona oziroma o prvem delu, ki ga je pripravil poročeval v zbornični komisiji za ustavna vprašanja Domenico Maselli. Senator Volcic je poudaril zavzetost poroče- valca pri izoblikovanju zakona in dejstvo, da sedaj imamo realno priložnost, da konCno zakonsko rešimo to vprašanje. V prvi vrsti pa je potrebna skupna zavzetost manjšine. Le-ta pa se mora odražati v skupnem stališču predstavništva. Ce ne bi do tega prišlo bi bilo seveda težko doseči zadovoljivo rešitev. V zvezi z zaščitnim zakonom je kar nekaj odprtih vprašanj, o teh se je začela razprava v skupnem zastopstvu v sredo 25. februarja v Gorici. politansko območje, nato pa na Furlanijo, z avtonomijami Goriške, Videmskega in Pordenonskega območja. Med organizatorji srečanja je bil tudi Giorgio Ban-kic, urednik beneškega pe-tnajstdnevnika Dom in direktor pastoralnega sveta špe-trskega dekanata. Vprašali smo ga za kratko oceno posveta. "Posvet je bil po pričakovanjih ploden z idejami in dobro obiskan. V tem trenutku je namreč furlanska cerkev edina, ki celovito razmišlja o prihodnosti naše dežele. Pri tem daje glas vsem komponentam v deželi, podarja prisotnost tako Furlanov kot Slovencev", je dejal Bankic in podčrtal, da je bila prisotnost različnih komponent v deželi pravzaprav osnova tega srečanja. "V tej škofiji živijo Furlani, Slovenci in Nemci in prišel je cas, da se to tudi v politiki vidno in dosledno upošteva, da se uresniči ustava in se ta problematika dejansko obravnava v vidiku izgradnje nove Evrope", je še dejal BankiC, ”o tem in o potrebi po trdnih povezavah s Koroško in Slovenijo sta v svojih poročilih govorila tudi direktor odbora za sociopoliticna vprašanja Marino Qualizza in direktor škofijskega pastoralnega sveta Luciano Birri." (D.U.) Kar narbuj želiš se zaries zgodi... Parvi krat vsi pust j e Nadiških dolin v Sauodnji V nedeljo 1. marca izlet na Gradiško Turo Začetek izletniške sezone Planinske družine Benečije V nedeljo 1. marca bo za elane PDB in vse prijatelje gor prvi izlet letošnje sezone. Ponuja se nam zelo zanimiva vzpetina v sončnih skalah Primorke, Gradiška Tura, ki stoji na jugozahodnem robu Nanosa nad Vipavo. Po asfaltirani cesti se pripeljemo do vasi Gradišče, nad katero se dviga navpična stena iz Čvrstega apnenca Gradiške Ture (793 m). Nanjo je speljana zanimiva a zahtevna plezalna pot, ki pa je zelo dobro zavarovana. Manj pogumni lahko pridejo na vrh po lažji a vseeno zanimivi varianti. Izlet traja 3 ure z višinsko razliko 550 m. Plezalni del je zelo zahteven in potrebna je osebna varovalna oprema. Zbirališče in odhod iz Čedada (železniška postaja) ob 8. uri. Naši šuolarji na pustu v Sauodnji Tisto parvo lieto, ki sam videu puste tle v naših dolinah vse kupe, sam mislu, kuo bi bluo lepuo jih zbrat za jih mijet tud’ tle par nas v sauonjskim kamune. Pravijo, de kar narbuj želiš se zaries zgodi... Sam prou oživeu, kot mali otrok, kadar v nedeljo 15. popudan san jih zagledu. Skupine do skupine pridit dol z Blazina Cez muost an iti pruot KranCinu. Mi se je zdielo, de tista je bla adna moja sanja. Blumarji Cmo-varšanj, Pustici matajurci, Marsinci, RuonCanj, Re-canj, Sriednjan, naši mali škrati z vartaca iz Sauo-dnje an otroc od naših Suoi. Dan za te drugim so šli dol po ciest pruot Podarju. Zad za njimi je lepuo stau naš narguorši brieg, Matajur, simbol od naših dolin. Boga zahvalim za tel li-ep dan, ki sam ucaku tle v mojim kamune. Sam videu puno naših ljudi oživiet an tuole me da trošt za šele viervat, de naši domačini Cejo iti naprej, de na pustijo umrict vse tle par nas. Velika sreča je zaviedet, de imamo tako bogatijo. Sam videu dost fureštih ljudi, ki so nas parsii gledat; pametni ljudje, ki so pruot tistemu pustu, ki je ratu konsumistik. Mislim, Planinska družina Benečije v Povarščah Občni zbor v petek Planinska družina Benečije vabi elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek v petek 27. februarja ob 19. uri v gostilni "Alla trota" v PodvaršCah (Po-dbonesecj.Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in predsednika nadzornega odbora, predstavitev programa za leto 1998 in pozdravi gostov. Pred začetkom bo možnost plačila članarine, zato vsak mora imeti pri sebi izkaznica. Sledila bo večerja, po kateri bodo prikazali diapozitive lanskih izletov in ples z harmoniko Graziana. de teli ljudje se lepuo uša-fajo tle par nas, ker cujejo, de zad za vsakega pusta je stara zgodovina, je kultura, je viera, je duša, ki človek jo muora zastopit an poznat. Ce nas bo špot za kar smo, puojmo nimar na slaviš, bo naš konac... naša smart. Kadar bomo viervali, de imamo puno, de smo veli- ki, ker bogata je naša kultura (izik, piesmi, molitve, j pravce, navade, jedila, nor- j Cije, itd) samuo tenčas bo- ! mo močni, oživejemo vsi. Daržajmose vsi kupe, I ku v nediejo v Sauodnji, vse naše doline; dajmo se adno roko za de bo naša I zemlja nimar liepa an živa. Kuražno naprej. An prijatel iz Sauodnje COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabuenih Žimnic Predsednik Planinske družine Benečije Igor Tuli ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Kronaka S VETA MASA PO SLOV1BNSKO KLEN J 15 cierku sv. Antona sabota 28. februarja ob 18. uri An karabinier je kupu vsaki dan an kilo kruha. An dan je zamerku blizu cier-kve 'no kaseto, kjer je bluo napisano: “Nomalo kruha za te buo-ge”. Nicku je vzeu uon s Sporte an panjut an ga zaCeu basat tu kaseto! Pa, seviede, jama je bila preuozka an buogi karabinier je biu že trudan potiskat notar tist panjut, kadar gaj’ zamerku njega marešjal. - Ki dielaš, al si znoreu? - je zaueku tu anj marešjal. - Gospuod marešjal, tle je napisano za dat nomalo kruha tim buogim, pa ga na morem nabasat tu jamo, ker je prevozka. - Sigurno, de je prevozka za te obala-ste panjute - ga j’ po-kregu marešjal - ka’ na videš, de tista jama je kuadrasta an pasajo notar samuo “kre-kers”!!! An pekjar je po-zvoniu na vrata od velike an lepe vile, an subit se j’ parkazala 'na gospa. - Na zamierte, gospa - je jau pod glasom pekjar - je že dva dni, ki na denem nič pod zob. Al imate nomalo kruha, magar od učera? - Ne, mi se huduo zdi, od uCera ga nie-mam. Pridite jutre, ta-kuo list od donas rata od učera!!! * Tu saboto v Ceda-de an pekjar je stega-vu roko za buogime skrit tam za kanto-nam, ker ga j’ bluo špot, de ga kajšan za-pozna. Parbli/u se je an mož, ki se j' lepuo videlo, de je an boga-taž an mu luožu tu roko deset laužint. Pa kadar je zamerku, de pekjar je biu sele mlad, ga j' pokregu, de naj gre dielat. - Tudi ist sem biu buožac an zdaj imam 'no lepo butigo, ki mi daje za živiet. - Viem, vieni, sa’ sem vam jo ist prodati! - Ah ja, an kuo j’ tiste, de ste šu v na-sreCo? - Sem dajau po deset taužint tim buogim, ku vi!!! Taz Avstralije Giovanni bohtoni m pismo Tele dni se zbierajo v naše kase sudi od naročnin, ki nam parhajajo od cielega sveta. Mi se želimo zahvaliti vsem našim naročnikom, ki za cajtam naredijo njih dužnuost Ceglih so jezni za-tuo, ki prejemajo Novi Matajur puno krat z zamudo, kajšan krat pa jim na še pride ne. Zatuole smo še nar-buj jezni mi, ki vickrat die-lamo zastonj zaradi slabega funkcioniranja puošte. Vi nam placate naročnino, mi naredimo Časopis an ga nesemo na puošto vsak tiedan ob tisti uri. Potle pa smo vsi kupe v rokah puošte.... S kakimi rezultati videmo vsi. Marsikateri od naših bra-ucu po sviete nam placa na-roCnimo z mednarodno poštno položnico, ali pa dene Cek al pa sude v pismo an nam jih pošlje. Takuo je na-redu an Giovanni Bergnach iz Avstralije, iz kraja Noble Park , ki nam je v pismu po-šju sude. Takuo smo lahko videl an kajšne lepe sude imajo v Avstraliji. Tle na te-lem mestu ga Cemo zahvalit za lepe besiede, ki nam jih je napisu an le grede mu po-tardit, de smo parjel pismo z njega sudmi. Tala je tudi parložnost za zmislit tiste, ki nieso še nar-dil njih dužnuost, naj pohitijo. jih prave... Attilio an Veronica, njih hčere Alda an Laura an navuoda Veronica ‘ ‘Zlata’ ’ noviča Attilio an Veronica iz Marsina sta praznovala petdeset liet poroke “Buog nam je dau sreCo učakat kupe petdeset liet naše poroke” nam je jala naša parjateljca Veronica iz Marsina. Veronica je po prejmku Gosgnach. Rodila se je v Pačejkini družini v Matajure. Je bla liepa CeCa an zlo mlada, sa’ je imiela samuo 19 liet, kar se je oženila. Bluo je na 24. Ze-narja lieta 1948. Pred utar jo je peju pridan, bardak puob taz Gorenjega Marsina, Attilio Crucil - ta par Tine tih po domače. Oženu jih je gaspuod Paskuai Gu-jon. “Po poroki srna šla po sniegu, par nogah, taz Ma-tajura v Marsin, kjer je začelo par Obaleh novuo življenje za me an za Attilia”. Petdeset liet potlè Veronica an Attilio sta ponovila njih “ja”. Se ankrat sta po-tardila ljubezan, ki je med njim an ki jim je storia pre-omagat vse težave vsakdanjega življenja. Kupe z njim je bla vsa njih Zlahta, v parvi varsti njih hčere Laura an Alda, zeti an na-vuodi Gabriele, Veronica an Jacopo. Po sveti maši, ki je bla na Stari Gori so šli v JeronišCe, kjer so vsi kupe praznoval. “Skoda, de na teli naši fešti nie bluo naših parjate-lju, ki petdeset liet od tega so se veselil kupe z nam za našo poroko: Fausto, Silvio an Paskuai, ki žive gor v Belgiji, an Nadal, ki je pa tam v Kanadi. Jim Cern ree, de ist an Attilio jih niesmo maj pozabil an jih Zelmo pozdravit skuoze Novi Matajur s troštam, de se bomo še videli vsi kupe, zdravi an veseli. Zelmo pozdravit tudi vse tiste, ki nas poznajo, doma an po sviete, an gaspuoda Paskualna Gujo-na”. Dragi Veronica an Attilio, tudi mi se veselmo z vam za vašo zlato poroko an ku vsi vaši te dragi, vam Zelmo, de bi kupe preživie-la v zdravju an mieru še puno puno liet. Veseu rojstni draga nona Lucija! V Garmikù smo na 535 OFFERTE Il circolo Iskra di Cividale ha offerto L. 40.000 alla Scuola bilingue di San Pietro al Natisone. San minen, iman samuo pet mieseu, sa’ san se rollili na 29. setemberja lanskega lieta, pa že vien ka-kuo se muoren obnašat z mojo nono Lucijo, ki glih tele dui, na 20. febrarja, je imiela kompleano, rojstni dan! Draga nona Lucija, te iman puno puno rad, san pru kontent kar me varješ an figotaš. Za tuoj kompleano ti pošiljan 53 poljubčku, tkaj ki so toje lieta... nona, na stuojse ujest, Ce san poviedu, ki dost jih imaš, sa' pariš šele na Ci-Ciea! Tuoj Mattia. (Mattia je parvi otrok mladega para, ki živi v Seve:, tata je Gianni Trus-gnaclf, Vukuove družine s telatasi, mama je pa Daniela Primosig z Lies. Sre-citfi nona, ki na 20. februarji je dopunla lieta je pa Luci« Bucovaz - Lazarjo-va iz Zverinca an je mama od Daniele. Lucia, vse narhnojse tudi z naše stra- Kar smo poklical na garmiški kamun za viedet, kakuo je slo demografsko gibanje (movimento demografico) v liete 1997 v tistim kamune, nas je razveselila novica, de se je rodilo sedam otruok! Resnica pa je, de Ceglih so vpisani tle, ne žive vsi po vaseh telega kamuna. Pa pogledimo številke, numerje. Na začetku lieta v Gar- mikù jih je bluo na 534, na 31.12.97 pa 535. Adan vic, ku na začetku! Rodilo se je, takuo ki smo jal, sedam otruok: pet puobcju an dvie CiCice. Umarlo je petnajst ljudi: osam moških an sedam žensk. V kamun jih je par-Slo živet na štiernajst: sedam moških an sedam žensk. Proč jih je šlo pa pet: štier moških an adna Zenska. Pogled na Mali Garmak NAPIS Reži vse račune na balonih. Potem začni pri najnižjem številu in odgovarjajočo črko prepiši na spodnji trak. Nadaljuj do najvišjega števila in dobil boš napis. novi matajur ^ Četrtek, 26. februarja 1998 L’età del bronzo nella Slavia Friulana - 22 .....— Mìnimatajur - V Cenavarhu so Blumarji Za pust lietajo po vas an tudi okuole nje D Foran di Landri e la grotta di Bazint Lietos jih je bluo v Sauodnji zaries v velikem številu an med njimi tudi puno otruok Dal 1893 in poi la grotta detta Foran di Landri fu ripetutamente visitata, senza che vi si scoprissero tracce dell’uomo preistorico. Gli aspetti naturalistici furono esposti in una dettagliata relazione, illustrata con disegni, in un articolo di Mondo Sotterraneo da G.B. De Ga-speri nel 1910. Descrisse della grotta, l’accesso dalla valle del Chiaro di Prestento, o Schiarsò, (Preštintska Bistrica in sloveno) e più precisamente lungo il Rio Foràn che scende dal piccolo altopiano Pocevalo (Počivalo), trasformatosi per assonanza fonetica, sulla tavoletta al 25.000, in regione ’Pozzuolo’ (!). Počivalo, in sloveno, è il termine con cui viene chiamato il luogo a-datto alla sosta dei portatori di carichi a spalle, legna, fieno od altro. Più in alto, sopra l’altopiano. De Ga-speri visitò una voragine, mentre sotto, lungo il rio, osservò un’altra grotta, il Foràn des Aganis. La scoperta dei resti della presenza di uomini preistorici nel Foràn di Landri fu fatta da Egidio Feruglio. Dopo averla visitata diverse volte si accinse a compiere degli scavi. Anche qui, per brevità, tralascio la parte naturalistica della relazione che Feruglio pubblicò nel 1921 in Mondo Sotterraneo, per dire qualcosa sulla sua scoperta. Scavò con 10-13 operai per 10 giorni, incontrando delle difficoltà a causa di una rigagnolo che esce dal fondo della grotta. Nel recesso più remoto della grotta raccolse ossa di orso speleo, alcune spaccate, come in altre grotte, longitudinalmente; ossa di martora, di cervo, di bue. Estrasse e setacciò circa 90 metri cubi rii materiale e fu ripagato da risultati molto interessanti. La stratigrafia del deposito è sommariamente questa; sopra la base rocciosa Feruglio osservò uno strato di marna scagliosa grigia, quindi un banco di argilla grigio-verdastra, e sopra di questo un fondo di pietrisco compresso e battuto che costituiva un pavimento solido ed asciutto. Sopra questo strato, verso l’ingresso, trovò ceneri e carboni, resti di focolare. Qui raccolse buona parte dei resti che inquadrò come neolitici. Lo strato antropico appena descritto era coperto da una lettiera di strame formata di fronde di felce, fogliame di quercia, faggio, castagno e ramaglie. Doveva essere un giaciglio degli abitatori della grotta. Dentro erano sparsi cocci di terracotta e ossa Disegni di alcuni reperti del Foran di Landri: parte di armilla di bronzo (1); spillone di bronzo (2); spatola di osso (3); utensile di bronzo (4); fibula di bronzo (5) di vari animali: maiale, capra, pecora, escrementi compresi. Da questi indizi Feruglio dedusse una convivenza promiscua di uomini ed animali e la compresenza della pastorizia e della caccia. La qualità dei manufatti litici, di fattura rozza, fecero subito pensare ad una industria paleolitica, ma la mescolanza della ceramica e delle ossa di animali domestici richiese il ridimensionamento di una datazione così antica dello strato, in favore.di una più recente, del neoltico. Alcune ossa portano tracce di lavorazione: un punteruolo levigato, una lama a punta, una spatola. A differenza di altre grotte prealpine il Foràn di Landri ha conservato qualche manufatto di bronzo: u-na mezza armilla, un anellino, uno spillone semplice, una fibula e qualcos’altro; infine una punta d lancia di ferro. Era la prova che la grotta fu frequentata, forse saltuariamente, in due epoche diverse: una riferibile al neolitico o alla prima fase del bronzo, un’altra riferibile all’età del bronzo anticomedio, o più recente ancora. La relazione del Feruglio è completata da fotografie e disegni, questi ultimi molto descrittivi. Francesca Bressanì ha e-saminato i reperti custoditi nel Museo Friulano di Storia Naturale di Udine: un frammento di olla a parete inclinata verso l’orlo ad impasto arenaceo, di colore bruno, superficie levigata di ceramica semifine; un blocco di stalagmite con incorporati frammenti ili ceramica; quattro frammenti di osso levigati a mano. Non c’è invece una valutazione cronologica dei resti di industria. Il Dreosto riprende la relazione di Feruglio e sostanzialmente concorda con le sue deduzioni. Lo strato antropico inferiore, per le caratteristiche degli strumenti di pietra e della ceramica, può essere ricondotto al neolitico, . Lo strato in superficie è molto più recente. Le foglie di castagno della lettiera denunciano u-na datazione non più antica del periodo del bronzo recente. Nell'articolo precedente ho segnalato, fra i ritrovamenti sporadici, quello della Grotta di Bazint di Debenje-Obenetto (Drenchia). La grotta è ricordata anche come Grotta di Paciuh perché è posta fra i due paesi su u-no sperone del Monte For-tin. I reperti non sono numerosi e di incerto inquadramento cronologico. Merita tuttavia ricordare che fu visitata da Ardilo Desio nel 1914 poco prima dello scoppio della 1 guerra mondiale. Dopo una ulteriore visita nel dopoguerra Desio pubblicò nel 1920 una relazione in Mondo Sotterraneo. Si tratta di uno stretto cunicolo in cui oltre alle ossa di alcuni animali, furono osservati carboni e raccolti frammenti di terracotta che permisero di ricomporre u-na grossa pentola. (Archeologia, 22) Paolo Petrieig (ì. Hragato, (). Marinelli - Guida delle Prealpi Giulie-, 1912 E. Feruglio - Il Foràn di Lundri, in Mondo sotterraneo, 1921 A. Desio - La Grotta di Paciuh, Mondo Sotterraneo, 1920 Za pust so v Cenavarhu blumarji, ki lietajo po vas. Blumarji so bli, že kar pu-omnejo te star, ma se na vie, kada so začel. So bielo obliečeni in na glav imajo adan klabuk spleden s pa-ludan. Je naret ku an driev, z varham. Tele varhe so oflokane s karto kolorano. Na harbatu imajo zvonuo-ve, ke so miele krave poli-ete, kar gredo past, an so zvezene z no varcò, ke se je hodilo po senuo z njo ankrat an Se sa se hod, tle v Cenavarhu. Na nogah imajo kalcine vunaste, nar-dite an zašite ta doma. Tu roc nesejò an pištok, ki ima punto Zeliezno an je hlodu, ke se nuca za na past an za hodit po sniegu. Dan krat blumarje nieso miei bargeSke biele za oblieč an srajco, ma so muorli vzet no verjuho, zak ankrat verjuhe so ble voz lani an za bit dvie, so muorle bit kupe parsite, anta so jo presii, so no jamo nardil na sred an so no-tre pasal glavo, an zato tiste, ke so znal, so jih zašil tu verjuho. Sa se na dieia vie takuo, zatuo ke Se obe-dan vie na vie, kuo se nardi. Zadnje dan pustà se zberejo ta mlade puobe an se oblečejo tu blumarje. An se na piturajo nič po gobcu, blumarje so nimar čedne. Kar so obliečene, naredjo giro oku vasi; mu-orejo nardit tarkaj girov okuole vasi, kar jih je tu blumarje obliečenih. Tarkaj ki jih je, tarkaj girov se muore nardit okrog vasi. Tuo na pride reč, de blumarji lietajo nimer, ma blumarji imajo fermate, se ustavjo, zak jin parnesejo za pit antadà ki za prejest an ato se ustavjo an skačejo an zvonjo z zvonmi. An kar popijejo, se no malo opočijejo anta gredo pej naprej, dokjer jih ne ustavjo an jim ponudjo za pit. An morjo stat atent za ne masa pit, da ne bojo pijane. Blumarji muorejo bit nimer numer dispar an te parve je tist, ki je narbuj počasan, an te zadnji je tist, ki je narbuj frišan, takuo de kar se gre gor pru-ot, te zadnji de reva iti, kar parvi gre dou pruot, de ne ostanejo odzad. Blumarji skačejo an lietajo, muorjo vriskat, kar se ustavejo, muorejo an kaj-sno zapiet. An takuo naprej od ne fermate do te druge fermate, dokjer se na vse gire nardi, kar jih je blumarju. Tata Sergio an nona Rina od Mattea novi matajur 7 četrtek, 26. februarja 1998 — Sport ~ Risultati 1. Categoria Valnatisone - Cussignacco 2-0 3. Categoria Savognese - Moimacco 3-1 JUNIORES Valnatisone - Bressa 0-0 Giovanissimi Natisone - Audace 1-3 Amatori Fagagna - Reai Filpa 0-0 Valli Natisone - Anni 80 2-1 Red Box Val Torre - Grigioneri 2-1 Pub da Sonia - Borgo Aquileia 3-2 Poi. Valnatisone - Moulin rouge 1-2 Billerio - Psm sedie 0-2 Calcetto Lo spaghetto - Merenderos 5-2 Prossimo turno 1. Categoria Tarcentina - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Serenissima JUNIORES Valnatisone - Fortissimi Giovanissimi Audace - Gaglianese Amatori Reai Filpa - S. Daniele Bar Corrado - Valli Natisone Bar Roma - Red Box Val Torre Effe emme - Pub da Sonia Nationale Suisse - Poi. Valnatisone Psm sedie Cividale - Al saraceno Classifiche 1. Categoria Cividalese 45; Tarcentina 37; Venzo- ne, Domio 34; Reanese, Latte Carso 33; Bujese, Torreanese, Costalunga 31; Union 91 30; Riviera 29; Valnatisone, Corno 27; Cussignacco 14; Ta-vagnacco 13; Ancona 10. 3. Categoria Lumignacco 50; Paviese 45; Comunale Faedis 39; Fulgor 33; Gaglianese, Stella Azzurra 30; Serenissima 27; Savognese 26; Buttrio 22; Moimacco 19; Nimis 15; Chiavris 14; Cornor 9; Fortissimi Udine 8. JUNIORES Valnatisone 42; Cividalese*, Bres-sa/Campoformido 39; Comunale Faedis 36; Natisone 33; Union 91’, Le-stizza 32; Azzurra 31; Cussignacco, Lavarianese 30; Buonacquisto 21*; Sangiorgina Udine* 16; Fortissimi* 15; Flumignano 8; Mereto/Don Bosco* 5. Giovanissimi Pagnacco 42; Audace 39; Sangiorgina Udine 34; Gaglianese* 32; Savor-gnanese 29; Biauzzo/A* 28; Majane-se** 26; Natisone 21 ; Arcobaleno/Pro Osoppo 14; Bressa/Campoformido* 12; Astra 92** 11; Basaldella* 7; Cussignacco* 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 27; Termokey Rivarotta 22; Chiopris, S. Daniele* 20; Warriors 19; Coopca 17; Fant moda, Fagagna 16; Bar Corrado 15; Anni 80, Mereto Capitolo*. Valli del Natisone 14. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 25; Rojale-se 24; Pub da Sonia Drenchia 23; Nationale Suisse*, Sedilis 21; Red Box Val Torre. Grigioneri 20; Moulin rouge 16; Effe emme 12; Piaino*, Bar Roma 11 ; Borgo Aquileia 10. Amatori (Over 35) Contarena*, Costantini* 25; Pasian di Prato 23; Fagagna. Free energy 21 : A! saraceno 20; Asaf 19; Remanzacco 17; S. Daniele 16; Joker club 15; Pas-sons* 13; Axo 12; Psm sedie 10; Au-totua* 9; Autosofia* 5; Billerio* 4; Bettola*, Borgo Aquileia 2. Calcetto Lo Spaghetto 24; Merenderos 18; Lega Punto 17; Hydroclima 16; Bar Crisnaro 14; Pv2 Rualis 8; Millenium 4; Al caminetto 3. Le classifiche dei campionati giovanili, o-ver 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno ** Due partite in meno Battuta d’arresto della squadra amatoriale ducale sconfitta dal Moulin rouge di Remanzacco Polisportiva, esce il “rouge” Meritata vittoria della Savognese sul Moimacco - Gli Juniores informazione incompleta rimediano un pareggio nello scontro al vertice - Solo nel finale il Drenchia riesce a superare il Borgo Aquileia Nel derby con il Moimacco la Savognese ha ottenuto una meritata vittoria. I gialloblu allenati da Me-saglio sono passati in vantaggio con un calcio di rigore trasformato da Marseu e hanno ribadito la loro superiorità sui biancoverdi con altri due centri di Sturato e Lombai. Nell’importante scontro al vertice gli Juniores della Valnatisone sono scesi in campo largamente incompleti a causa delle squalifiche di Clavora, Chiuch e Carlig. Il Bressa/Campoformido invece è salito nelle Valli al gran completo. Gli azzurri hanno disputato una gara esemplare alla quale è mancato solo il gol. Con due reti di Davide Duriavig ed una di Michele Bergnach i Giovanissimi dell'Audace si sono imposti sul campo di S. Giovanni al Natisone, inanellando la sesta vittoria consecutiva. Domenica sono attesi alla riconferma nell’incontro casalingo con la Gaglianese. Amichevole di lusso, nella categoria Esordienti, tra le formazioni dell’Udinese c di Tolmino. La gara si è giocata sabato sul campo di Scrutto. Nelle file Interrotta la serie negativa VALNATISONE 2 CUSSIGNACCO 0 Valnatisone: Venica, Bledig, Focardi (Campanella), Mulloni, Tuzzi (Bergnach), Specogna, Cornelio, Masarotti, De Marco, Rossi, Golles (Beltrame). S. Pietro al Natisone, 21 febbraio - La Valnatisone è riuscita ad interrompere la serie negativa di quattro sconfitte consecutive battendo gli udinesi di Cussignacco e allontanando così lo spettro della retrocessione. 11 rientro di Daniele Specogna ha dato sicurezza alla retroguardia che non è ricaduta in amnesie difensive come nelle ultime recenti esibizioni casalinghe. Il margine di vantaggio in classifica dalla zona retrocessione è confortante ed ora gli azzurri possono guardare al futuro senza troppe preoccupazioni. La Valnatisone ha i-niziato in attacco, portandosi in vantaggio al 17’ con un colpo di testa di Tuzzi. La reazione blanda degli ospiti ha permesso agli azzurri di amministrare il vantaggio senza correre grossi pericoli nel corso della prima frazione di gioco. All’inizio della ripre- sa Venica veniva impegnato da una punizione di Ca-sarsa. Alcune occasioni in contropiede dei valligiani non venivano concretizzate a dovere. E al 46’ giungeva la rete della sicurezza messa a segno dall’attaccante De Marco. (p.c.) Daniele Specogna, difensore della Valnatisone bianconere hanno giocato gli ex dell’Audace Gabriele Miano e Michele lussa. Nel secondo tempo è sceso in campo, sempre con i bianconeri! anche Fabio Valen-tinuzzi. Forse distratta dal carnevale, la squadra di Tolmino ha dovuto ricorre- re ad alcuni prestili dall’Audace per completare la formazione da mandare in campo. L’Udinese si è imposta per 4-0. Tra i marcatori anche Gabriele Miano. Continua la serie di pareggi delle squadre di testa nel girone amatoriale di Eccellenza. Il Reai Filpa Pulfero, impegnato a Fagagna, non è riuscito a far sua la gara nonostante si sia trovato in superiorità numerica. I rosanero hanno centrato anche un palo. Nell'altro incontro del girone, la Valli del Natisone ha battuto gli Anni 80 grazie alle reti di Szulin e Pollauszach ritornando in corsa per la salvezza. Nel campionato di Seconda categoria battuta d’arresto casalinga per la Polisportiva Valnatisone, superata dal Moulin rouge di Remanzacco. Dopo un primo tempo, concluso a reti inviolate, gli ospiti sono passati in vantaggio. L’arbitro ci ha messo poi lo zampino non punendo alcuni falli degli ospiti, completando l’opera con l'espulsione per proteste di Bol-zicco. In contropiede giungeva il raddoppio degli o-spiti. Catania siglava la rete della bandiera. I Red Box Val Torre hanno ottenuto una bella vittoria sui Grigioneri. Gara al cardiopalmo a Scrutto tra il Pub da Sonia di Drenchia e il Borgo A-quileia. L'altalena delle marcature vedeva sempre in vantaggio gli ospiti con le rimonte locali di Andrea Scuderin e Marco Marinig. All’ultimo tentativo Gianni Trusgnach con un colpo di testa metteva nel sacco il pallone della preziosa vittoria. La Psm di Cividale con le reti di Pantaleone e Venica ha vinto a Billerio. Si è conclusa la prima fase del campionato di calcetto che ha visto passare alla fase successiva dei play off lo Spaghetto, i Merenderos, la Lega punto e i’Hydroclima. La squadra della categoria Under 16 della Polisportiva di S. Leonardo che sta disputando un onorevole campionato navigando a metà classifica Velik uspeh za slovensko zamejsko odbojko Cernic v reprezentanci Prejšnji teden je slovenski manjšinski sport zabeležil se en izreden uspeh. Matej Cernic, bivši odbojkar društva Val iz Standre-za, trenutno igralec ekipe Jeans Hatu iz Bologne, je bil poklican v državno reprezentanco. Italijanska odbojkarska reprezentanca bo igrala na turnirju "World League", na katerem nastopajo najboljše ekipe na svetu. Trener reprezentance Bebeto je izbral 18 igralcev med vsemi italijanskimi društvi, med temi pa je nekaj mladih in zelo obetajočih igralcev, ki si na takih turnirjih nabirajo dragocene izkušnje. Za komaj 19-letnega Mateja Černiča je ta poziv nedvomno veliko priznanje, kajti italijanska odbojka je danes v svetovnem vrhu. Vsekakor pa je to tudi izjemno velik dosežek za naso odbojko in zamejski sport nasploh. Četrtek, 26. februarja 1998 SOVODNJE Dobrojutro Martina! Nasa vas z vesejam po-zdravja rojstvo CiCice an smo vsi kontent zak vide-mo, de tele zadnje lieta se tle par nas ustavja puno mladih družin, kjer se rodijo otroc. Vsi se trošta-mo, de puode takuo napri an de nas bo nimar vič. Zadnja čicica, ki je par-Sla med nas je Martina, ki se je rodila v sriedo 18. febrarja. SreCna mama je Rosetta Scuoch, srečan tata pa Giuliano Vogrig, obadva sta tle z naše vasi. Martina ima Se adnega bratraca, Michele, ki jo je Caku sedam liet. Za nje rojstvo se vesele tudi noni, “strici”, “tetè” an kuži-ni. Martini, an tudi bratru Michelnu želmo, de bi rasla srečna, zdrava an vesela. Pečnije Umaru je Umberto Coceanig Zadnja ura je parSla an za adnega naSega vasnja-na, ki je biu prava beneška koranina. Umaru je Umberto Coceanig - Berto po domače, Cjužacove hiSe iz Pečnije-ga. Biu je zavedan Slovenec an se je uperju pruoti fašističnemu okupatorju kot partizan. Imeu je 83 liet an potlè, ki mu je bla umarla žena Celesta je biu su živet h hCeri Anni blizu Padove. Celesta je bla paršla za neviesto v Cjužacovo družino taz Tamažove hiše iz Dolenjega Marsina. Ona an Berto sta imiela Stier otroke, adnega puoba an tri CeCe. Puob, ki se je klicu Remigio, je na naglim umaru kar je imeu samuo 27 liet. Z njega smartjo je Berto v žalost pustu hCere Anno, Aldo an Renato, zete, navuode, brata, ku-njada an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Čedad / Cividalc Fotostavek in lisk GRAFICHE FULVIO Videni / Udine Včlanjen v USPI/Assqdato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28$2 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.(KM) lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIF.ST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601 -27626 Letna za Slovenijo: 5.000 sil OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% biu v torak 17. februarja zjutra puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. ČEDAD Marsin - Čedad Je paršla Veronica Milva Iuretig - Madro-nova iz Marsina an Fabrizio Turrini iz Vidma, ki di-ela v Cedade an je zlo poznan tudi po Nediskih dolinah, sta spet ratala mama an tata. Rodila se jim je adna Cicica, kateri so dal ime Veronica. Cicica je pamesla veseje njim, pa tudi bratram Gio-vannu, Matteu an Tomma-su, an vsi žlahti. De bi bluo nje življenje srečno an veselo ji vsi iz sarca želmo. SPETER Ažla Zapustu nas je Mario Bonaz vV % V cedajskem Spitale je umaru Mario Bonaz. Imeu je 69 liet. Mario je biu Bonacove družine iz Scigle. Kupe z njega ženo, ki je Maria Specogna - Sklancova iz Carnegavarha, je preživeu njega mlade lieta po svie-te: dielu je vic ku trideset liet v Franciji. Kako lieto od tega sta se on an Marija varni la za nimar darnu an Sla živet v Ažlo, kjer sta bla zazidala novo hiso. Želim spoznat urejenega moškega, zamejca, do 45 let, neavanturista. Sem Slovenka samska, pri-morka, stara 41 let urejena. Sem pripravljena se preseliti. Telefon 067-82-639 po 20. do 21. ure. Na žalost jo ni uživu puno cajta. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, sestro, brata, kunjade, navuode an vso žlahto. Za venCno bo poCivu v Ažli, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 23. febrarja zjutra. Lipa - Remanzag Žalostna novica Sele mlada, sa’ je imiela samuo 59 liet, nas je za-vojo hude boliezni zapustila Graziella Gregori, poročena Bellon. Graziella je bla tle z naše vasi, iz družine Skerc, nje mož pa je biu taz Padove. Po njih poroki sta Ziviela tle par Lipi, potlè sta zazidala hiso v Remanzage an dolè sta ži-viela kupe z njih veliko družino. Z nje smartjo je Graziella v žalost pustila moža, sinuove, zete, brata an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Remanzage v pandiejak 23. febrarja popudan. PODBONESEC Brišča Pogreb v vasi V BrišCah je biu v Cetar-tak 19. februarja pogreb adnega naSega parlietnega vasnjana, ki je umaru na svojim domu. Klicu se je Antonio Malghin an je imeu 77 liet. Z njega smartjo je na telim Ragazza diplomata impartisce lezioni tedesco e inglese sia a bambini della scuola dell’ob-bligo che a studenti delle superiori e u-niversitari. Inoltre è disponibile per traduzioni nelle due lingue anche di carattere tecnico e scientifico. Tel. 0432/727893. svietu pustu ženo, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. SVET LENART Dolienjane - Kravar Sveta maša v spomin na Giorgia Donas, Cetartak 26. februarja, je adno liet odkar nas je zapustu Giorgio Predan - ZuobriCove družine iz Kravarja. Kar je umaru zavojo hude boliezni Giorgio je imeu samuo 48 liet. V adnim liete an pu so v njega družini umarli mama, tata, brat an taSCa. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Antoniet-to, sinuove Micheina an Stefana, sestro, kunjade, navuode, žlahto an parja-telje. Za anj bomo molili par sveti maši, ki bo v Kozci telo saboto, 28. februarja, ob 18.30 uri. Bi rad spoznal žensko iz Benečije, tudi udovo in z otrokom. Imam 45 let, doma sem iz slovenske vasi blizu meje, živim sam. Vorrei conoscere signora/ina, anche vedova e con tìgli. Ho 45 anni, vivo in Slovenia, vicino al confine italiano. Fermo posta Cividale tessera AA0920912. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. MARCA Spietar tel. 727023 OD 28. FEBRUARJA DO 6. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikih so odparte santuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Caro abbonato, se non hai ancora provveduto a rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur per l’anno 1998, ti ricordiamo che hai ancora poco tempo per farlo. Per il rinnovo puoi rivolgerti presso il nostro ufficio oppure effettuare un pagamento tramite conto corrente postale, intestato a “Novi Matajur - Cedad/ Cividale - n. 18726331”. Se risiedi all’estero puoi utilizzare il vaglia internazionale. Ti ricordiamo che il costo è di L. 50.000 per l’Italia e L. 65.000 per l’Europa e Americhe per via normale. Per via aerea il costo è di L. 110.000 per le Americhe e Canada, L. 115.000 per l’Australia. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 ■ v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 \ 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20.,22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke LetaIiSče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izsetjencev., 732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281