- i - Cankar ob 25" lat niči njegova smrti Dne 11 ♦ decembra je ninilo 25 let,odkar ^e v Ljubljeni za vedno zatisnil oci Ivan Cankar , največji pisatelj in oblikovatelj slovenske, - blagoglasne besede^Fjegovo pisateljsko delovan je je slovenskenu jeziku prineslo toliko izČiš eenja in dovršenosti,da je po snrti doseglo pve tovni sloves. Njegova dela pa ne predstrvljajo saiao lite- rarno vrednost,tenveč so v njih obdelani tudi socialni problerii iz tako modernih gledišč, <5a ga moreno smatrati znanilcen ide i modernega žabnege reda in rušitelja ti rani je,po čimer bi ga iriogli inenovati literata,revolucionarja,p?l kazovclca današnjih dni. Rodil se je leta 1876 na Vrhniki,kot sin vnih staršev.Kakor imogo slovenske inteligence je tudi on preživljal studijska leta v strade- žu in ponanjkanju-Po dokončani srednji šoli se je podal na Dunaj ter se vpisal na pravno tei kulteto,tcda kmalu Je spoznal,da strn za kate- rega se pripravlja ne odgovarja njegovi dušev- nosti in jo študij prava opustil ter se vrnil - 2 - v Ljubi j nao •JTJegov povratek v Ljub]., j ono ne pre j dstavlja želje po udinjanju v stan pisarniške- j ga uradnika ali podobno službo., temveč si izbe- re kot prvi izklucno pisateljski poklic,. :\f tem poklicu se ni navezal np. razne knjižne založbe pri katerih bi za ceno dobri Ji honorarjev usner j al svoje - povesti jtenveč jo pisal svoje, dola s ter jih pri obe ovoj. brez ozira na kritiko zgra- žanja in odklanjanjci.pr-v tako,kakor brez ozi- ra na silno revščino v kateri :jc živel in umrl Njegova delavnica je v oba v stari ljubljanski- t?oukramir/,ki nir.a nikakršnega konia-rta in po- j greša še najbolj nujnih stvari ykakor dobro -sve j tlobo in zakurjeno peč*Zanj no obstoja vpraša- j nje kod a j si bo ogrel želodca in ki., bo njegov j opoldanski ali večerni ob o d * Živi j en j o r.iu tece , i kot nožu,ki jo cenjen5pa istočasno obrekoven j j kot nožu .ki ga s ponolivanjen srečaš ne. ulici , j slabo oblečenega in izčrpanega v obraz in telo \ V pisateljevanju,ki je neprestano bičanje 9 j teden jih političnih in socialnih razr/or ,doživ-*\ j Ija vse to kar okuša njegova narava.Njegova po j vest v L j *Zvonu je enkrat ir/ 1 jena y drugič uni- l č u j oče z avrn j e na«, I zšl a i-; n j i g • •, k i. s en o s t o j n o d a \ je njegove pesni /Erotika/ ,najdvj celo pot vpeo j škofijske piserno.Toda prav Iz Istega mesta se j v drugem desetletju po njegovi snrti sliši be~ I seda priznanja njegovemu delu in duhu. Življenje revno s t-kini okolnostni je bil • življenje res pravega prolatarc&.to je čln-oka ki beden, reče , kakor star latinski filozof:on - f ni a n~a necua por to,/vse svoje s s ob o j nos in/; To pa kar jo s seboj .nosil je bilo:ljubezen do ; trpinčenega in zatiranega naroda *za pravico ;0.o • venskega ljudstva3izluščono iz o.tcov naličenja« j Čc p oglodano njegova d r emat i zi ran a dela*nar.n&a \ ta nazorno prikazujejo keko daleč teče živijo- | nje od čistih voda resnice in pravice♦ V skoro vse evropske jezike prevedena drama j "Hlapec Jerne j in njegova pravica"/podaja pri- mer delavca,ki služi z vso vdanostjo svojenu - gospodarju,ki tega nevreden.Ltiridesetletja j - 3 - ---——....... - ■ . > r l beleži hlapec Jernej svoja nikdar plačana dela | | Posestvo na kateren gara in ga gnoji s svoji*:- j S znojem uspeva kljub gospodarjevi nesposobnosti | \ Očitc je,da bi "brez hlapca Jerneja donacijapro \ i -adla in tako si csvoji hlapec Jernej misel,da \ \ je njegov delež na donačiji vsestransko upravi } | čen*Tcda po s__rti gospodarjevi nastopi za hlap \ \ ca Jerneja merjenj:, njegovih pravic^z obstoje- j j če zakonodajo,na osnovi katero,sin,še slabši cd j i taarlega pogazi naravno upravičene zahteve^hlap \ ca Jerneja,ga v imenu zakona vrže iz domači je , | nepreskrbljenega brez nežnosti za daljne pre - \ \ živi j arije »V hlapcu Jerneju zraste gnus do take l : ga podeljevanja uzakonjenih pravic ter z roko- j zagrenjenega proletarca zržge in uniči sadove- j svojega dela-Toda po zakonu upravičeni dedič , ( pahne" iznežganega hlapca Jerneja,ki si je sam ! I vzel plačilo,v ogenj^kjer najde srrrt v p Imenih J zgodba "Hlapca Jerneja" za Cankarja ni bila j ' individualna?terveč prikaz deleža vsega zatira j | nega slovenskega ljudstva,v katerem je Cankar-- | hotel zbuditi duha,ki si svest svojih pravic i j zbere pot z- njihove cstvaritev» ; Y??HlapcihTT Ivana Cankarja je prikazen pois~ i kus pridružiti reševanje problema;ki se odraža v hlapcu Jerneju,podeželska intiligence,katero j klic- na skupno pot z narodon.Junaka drene po- t stavi kot borca,ki ne glede na žrtev proglasaj in obsoja za unotne vse poizku* o služiti narodi | s praznin frazar jen jen in lagodnost j -♦II jegovega , f junaka ni strah,da lu grozi beljen je.Prav nič se ne ozira na to,da bo prestavljen v hribevsk: i vas^kjer i na po rutorjevih besedah "Župnik v I ncnstranci pritrjeno ogledalce,v kateren vidi, f če se icitelj spodobno obnaša v cerkvi•"Ko src !di največjega vaškega razburjenja junaka dr a" i) že fizičn napadajo inpsujejo nu pisatelj posta ; i vi v zaščito delavca proletarca silnega kovača I ilal and r a, p r e d kater in umolknejo jeziki zlebe in J • zbeže napadalci»Tuai tu postavlja Cankar vero v \ } živo narodovo sile ,ki bo iz svojega zdravlja tf j | nprla noč,da zruši utesnitev,ki l.u jo je skozi - 4 - stoletja gradila terma reakeijaPNjegova vera v zdravo nezlomljivo sile delovnega ljudstva ? je novo izpričana in s on klice z bese d mol .pol o ženini na usta junaka te drnme: "Zahval j on bedi za to malo.kar si mi dal na pot«P; Zralj na Betajnovi nam pokaže življenje v vasi 5ki jo izročeno samopasnomu mogotcu ,kapita listu kateri deli'pravico'in ustvarja gor j^ da bi mogli njegovo delovanje kontrolirati za- koni *Poetonje ženstva,lastnina sosedov ..ne1, o plo d en je živino je izročeno njegovi voljiIki z na slad o upropašca srečo in blagostanje,prodaja - " • oužinam domove ^in tlači svojo okolico ter jo poni v obup ..Njegov prikaz je do najvišje mere- izdelan lik modernega kapitalista« "Pohujšanje v dolini Sent Florganski"obdelu p- moralno prilike.ki pod plaščem svotohlinotva le zakonov zakrifa vse zabl::de in gre hote raz- .seno v družbi*Prikaz odgovarja dejansko ,u sta " ■ in je razgaljen jo bolestne resni-oki bije o mraz vsem lahkomisl janežem. žive cm je nesnrten pc svojem zgledu proletarca,lepi i besedi in socialni borbi. Kovač V FARTIZANS G-REM V partizane gren to srce ni. narekuje; da dolžnost ni to jo,ven ker ženovina boreov potrebuje. Zato odločit se ni ni težke ker sen še prost,neporočen, saj še očetje in nošje grede ki ločijo od svojih se otrok in žen Rvs sram ne bit je še dona . kc kliče ne 81 veni ja v to j za zlato svobodo, da zveri sc tuje rešincl Potok MOJ NAJSTBAŠNJZJSJ VAN Eilo je devetega vovenfcra lota .194 - iW>a dne ne bon nikoli pozabila in ni bo ostal • v spoiiinu vse življenje. D- o v. 1 jena sen bila tretji ttB-h »ceti^Z jut - raj pri vs ca jen ju sva s tovarišico S ..j ugi - bale,.:aj bi plenile sanje,ki sen jih inala.Ni sen vražjeverna,toda istega dne sen inala ^ež- ke slutnje5kakor bi se inelc zgoditi nekaj stm snega.Težk: sen pričakovala noči,ki v partiza- nih skoro vedno prinese rešitev.Sedela sen pri c^nju,ko naenkrat prične pokati koli nene.Bi- li sno napadeni od vseh strani,pa niti stražar tega ni opazil. Razbežali sne se vjsoh straneh »Zadnja ned- vseni sva bila s tov. širin on. Bil o je kakih de set korakov za menoj,ko naenkrat zakriči.Ozren se in vidim,da nu roka visi brez vsake noči , prestreljena s tenpirano krogljo skozi rano*Ka da bi nu ponagala,da bi nu odvz.ela vsaj nahrbt nik in ga spravila iz najhujšega ognja. Mi sen , pazila na svojo okolico,niti se zmenila za po- kanje,ki še vodno ni pojenjalo-Ko je ranjeni - tovariš potegnil pištolo z nanenon ustreliti , sen se zdrznila in se ozrla.,?0 groza17,za menoj je stal policist»Kakor bi trenil nu je že dru- gi potegnil pištolo iz še zdrave desne roke in nu prestrelil glovo.Njegov zadnji pogled ni je trgal srce^Nisen nu privoščila snrti,toda vede la sen,rešen je.In prihranjeno nu je bilo, kar je imelo čakati še mene.Iz teh nisli ne zdrani udarec puške v prsa in prestavil v okrutno res- ničnost • Ko so ne razoroževali,sen prejela še več ta kih oponinev♦Stala sen obkrožena od dvanajstih nosilcev kulture»Imela sen poleg puške tudi pi štolo.Policist j je obračal v rekah in ne nas ladno spraševal,če naj jo poizkusi na neni?Mla da sen še, vendar sen nu z nirnin glas on oc"; -,vo rila "lahko77 • Bili so nukapolni trenutki,v katerih s . ni izpraznjevali puško in pištolo,ni zopet oboje, vrnili ter ne postavili k smoki.Mislila sen si. "Sedaj pride tisto,kar je njim tako lahke .''To- da s ten so ni zaenkrat še prizanesli.Sano sli kali so ne,nate so ne peljali do prve stanice, v Bohinj.Ko stopin iz autonobila je bila prvi- pozdrav za nq topla klofuta.Nato ne opomni ge~ stapovski pes,če ne rdi si in pozdraviti .Bila sen tiho,pa ni pritisne še eno,to pet precej hujšo Vpraša ne,če ne znan govoriti,kar ni tudi še ni odvezale jezika.Bila sera pripravljena na - vse. Pričeli so ne zasliševati,kar je bilo vse - preje kakor prijetno.Nenšcino znrxi precej do - bro pa s c ni sen izdala»Mislila sen si .on vsaj vedela,kaj -ni sli jo in govorijo o neiii>Pevprovi .tisti : .ki no jo obdaroval-3jj6 vera koli o bo šlo , je precej tmas ta* Drugi po. pristavi ,bo pa p al i c :i pela »Niti to-no ai oplašilo ^preveč s on j i L sov ražilo.da bi j in privoščila on sao pogled sevali so i.i3-,kje so zaloge ho-oo in orbžjo,od- govorila s on j in, da no ven* Zopet o o ?oo začeli pretepati in tc pripadniki tistega visokokui turnega nahoda ,ki je ust aru. vil .estapOcPro topa t i ž onsko s i r o t o r, ki s o ne : . o re r o n :l t i oP c s o nekaj udarcih ne naložijo v auto in odpeljejo- no Bled c. V* Park Hotel ,<;o vedli so no prod svoje- ga šefa na Bledu♦Ponovno zasliševanje se jo pričelo. G-eštapovski odličnjak ni je vze3 p o rt i zankoyjo vrgel v kot in dejal,da za dekleto kot sen jaz ni to pokrival'- *loed zasliševali i. ni jo grozil z brzostrelko ter 730 nonerjal o. noja prsa-cToda za t-^ke grožnje ni sen bila v00 d ost opna.Strahoto to:*a dne so no rasrvalo vo živčno ubile .Zasliševanje jo tu trajalo od p o."S šestih do dveh ponoči.Po zaključku so ne spra- vili v auto in odpeljali v Begunje - strah in- trepet vs ko0o. človeka. 3ono srečnenu slučaju se zahval jujen,df sen se iz Begunj rešila in prišla zopet t jo,kjer :: je nesto vsakega zavednega Slovenca«. Judita Stane ZGODBICA Nekoč živel je nlad fantič po volji njenu ni bilo k-r ukazal je birič zato odšel je v partizan-. , da streljal to zelene bo fazane Res en junak je pravi na nah zeJenca na oni svet odpravi. To dola še in bo do znage, dokler ne osvobodi vce svoje dra^e. SiSSDA Desotnr daje raport: "Tovariš komandir, v ; stro Ju je 11 tovarišev*?? mirna jesenska noč »Ura jo štiri ,komandirjeva postava se le nejasno odra- ža iz t ono . "Snrt fašizriu, tovariši I Gremo v zase do.Spustili se "bomo v dolino,prekoračili vodo, ter napadli iz ono strani»Ni treta,da sovražnik vg kje tatorimoo"Razgov-rja se še z vodičem,ki dobro pozna teren in daje zadnja navodila z- - pohod,nato '"Naprej" in tiho se odločajo sence druga za drugo iz terme nase stroja ter so za- čno spuščati navzdol»Spredaj vodic,nato koman- dir in zadaj ostali*Vsi so tiho«koč je oblačna le včasih se pokaže tenak srp meseca,ki po ga takoj zakrijejo oblaki-Mnogokrat no vidiš tov. pred seboj,le slišiš njooove korake,katerim - slediš»Medlo se vidijo obrisi drevja in hribov Kakor autonat hodiš v koloni in začno se ti -- prosti nisii.Pri takih nočnih t hodih so čutiš vso bolj zrastlega s svojo zemljo,s svojin lju dstvom in z vsem za kar so borimo * Ta našo zoni ja,ti hribje,to je naše,to je nas vseh in so - daj stoji tu tujec-On nan hoče iztrgati to de- želOwkrišel je nepoznan,trd,surov.In ljudje,ki žive tod po hišah,pc teh revnih bajtah,naj a, bodo hlapci .Ne nikdarlZato se borimo mi, za t', n nosimo orožje.Pregnali ga bono od tod in šli v dolino podnevi,svobodni in ne kakor nocoj. Da -\avno nocoj ga hočemo napasti in doprinesti majhen del za doso .o naše svobode .Most,hodimo, v razdalji,mogoče je v bljižini sovražnik.Nato ccota,temne postave prečkajo v presledkih svet lo progo,komandir stoji sredi ceste in šteje - tovariše,dokler niso vsi na drugi strani. Zavijemo v hrib in kmalu smo na kolovozni - poti,ki gre skoro vzporedne s cesto,le malo na vkro ber.Doni sejhodimo še kakih deset minut,na to zavijemo zopet navzdol, r;tu"reč o vodič .Koman dir pregleduje p loža j »Spusti so prav na cesto in ko se vrne določi položaj za oba mitrnljeza 1 K - 9 """T —r- .......- ostali se razporedino sami »Smo na strani poti, ki je-nekoliko vrezana v ženijo take. da iisano ^ zaklon^Vsak nori z orožjen na cesto,da i^reia-ka si,ca bo slo',predse zatakneuo nekaj ve j", d a ino 1 tclj nevidni.Konandir spet pregleduje poležal, 1 in prestavi lovi ni t r al jo z za kakilTso n desno \ člftj3 zadnja navodila,nato "tišina"oKakor ,dr. se ni ni6 izprenenilo ,vso jo še nirno/aas v — .bijižini,poljo ?gozd,ie voda enakonorno šim.1 . drugi strani in vendar leži koran,} 5o n od oo - sto. v vlažnem listju 12 strelcev',ki napeto d a a kajo,kdaj se bo začel ropot notarjev.pr cesti, j žo hodijo ljudje,ženske in otroci 'a le n-uo no škili,kako tudi,saj so večine,na v naših vrst;.h. Potrpežljivo čakamo,saj bodo orišli,arav gro; .. yo. pride jo ^ V daljavi se zasliši srn .kakor -o, tor»prgledano so ,auto prihaja.,s^daj se sij ši prav razločno,vedno bližjo .Povesil 12 cevi \ vse o o j. sO' vprto na ovinek,kjer se nora orika- aati ».Naši živci so napoti do skrajnosti,Vsak % s t rolo o je kakor poosebi jena volja*Le -ridi ~ kleti švaba^edaj to zdrebino tu,ne bos so vo- zil po naših dolinah.Aute ,ga že Vidino .!£:. man - j dir gleda z daljnogledom ,;Ne strel jai ,civil! '•< - ! Auto jo res civilni tovorni voz,ravno vozi ni- no nas.Do^ro Vidino ljudi,ki stoje v njen.Na - potrat popušča-,snej ono se,toda nalo sio, razoca rani o Z pot drse počasi uro.Nekateri tovariši pri grizuje jo vrun,ki so ga prinesli s sebej-,nekaj jih zavija cj ga>:ete»Kritično pregledujejo pi I zrloge tu" aka in na tihem vsakdo ocenjuje, koliko časa a*.* bo še kadil a,Na desnem krilu' tajen snoh.deso jar je opazil drcnajočega tovr- riša,prebudi ga na ne preveč nežen'način.Z^ooa no debelo gleda, ialo nu je nerodno,ker jo za- spal. Cri r ,v- vea.no ; ocas:: aje •Hl-oro "jo . ura gre že na enajst * 2v.pet a oni iz .al iave.p' a - /ec InhkovoiT-i., zopet bo kaj drugega si ni slino. T- oun so rli ši vedno nočneje,pribljižujo se,"voba.Sedaj šo razločil,io ropot oklopnjaka,toda no to sarn to s - /10 - ..——-——————-—-......-....."—-I zamolklo brnenje,to so autonobili.Vsak čas bo- do tu j vb i sr.io pripravljeni -.Izza ovinka se pri- kaze rumeni oklopnjak,zaklep ima odprt,v njem stoji opazovalec.Napetost je ogromna*Za oklep- j njakom privozi automobil•Komandir se je nekoli ko dvignil,da bi boljo opazovalca njegovem o~ brazuoono trzne niti mišica^ ust a so stisnjena v tenko črtoeIz teh ust bo prišlo kratko povelje ki bi sprostilo divjo napetost,ki je v nas5 ki bo pognalo smrt med sovražne vrsto.prvi auto - prazen^drugi auto prazen,v tretjem in četi tem, oemoi.Policija je*Automobila sta odprtaaNo pre. I črlh klopeh sode zelenci tesno drug ob drugem« f Autcrvobiia sta točno pod nani Neme i držo v rm- 1 k ah r-V3Ko in brzostrelke^Dobro razločimo njih' I ve obraze mTali™ iPovel je je bil . - čuti ,kot, da i bi ve oko'«, z bičeruPrve trenutke ni bilo sliša- ! ti posameznih strelov,ampak jo divje zabucal , kakor,da bi zahrumel ogromen slap iz gozda pr - j ti cesti.Zdele so jo kakor bi bruhnila iz.nas- j vso napetost ir vsa naša vol: j a c.Čutili nismo več :< t razburjenjaoSedaj smo čisto mirni ^lo roko mrz~ | lično opravljajo z orožjem in oči hladnokrvno, i meri jo m.litral jezi požirajo seržer je ,zatvarači~ rožljajo.Automobila st._ ibstala pri prvih rafa j liheJ/logoce je bil ujet šofer,mogoče zadet m: - j ter-,Od. Nemcev še nobenega strela,niso se šo - I znašli-V automobilih katero obstreljujemo so | So na pno tli vs na i ip-Videti je le zeleno na - | s c v katero nabijamo.Čudno ,niti glasu ni čuti ? I f r.li pa se izgublja v pokanju orožje,Par Nemcev ! je skočile iz aut onobiJU-m Za žvižg0 jo prve krog- le ..vb; /ražnlka držimo še pod močnim ognjem,toda zadaj so še autonebili .polni vojaštva,ki se še razporoja^Pivje obstreljujejo ves hrib-požki : nitrrljoz iz oklopnjaka sipije dolge rafale. - Nad rr-mi žvižga svinčena toča.Dumdumke votlo - pokajo*Na nas se usiplje listje bukev in droV- | nejše ve jo»Pokati so začele prve mine •Nemci iz zadnjih autonobilov so začeli lezti v h^ib, da \ bi nam prišli v hrbet• Komandir daje povelje ,rTXnik1T.£e par rafalov,par pokov iz naše strani - 11 - nato se unakneno prihuljeni drug za drugim nav z gor in .nato Vprek stmine vzporedno s cesto * Ved no bolj divje nabija ŠvabaJiisli ,da so umi- kane navzgor•Oddaljujemo so od trušča in vodno S redkeje /žvižgajo krogi je .Le nalijaj v r razno , j le trosi nunicijo.Ko sna dovolj oddaljeni se j obrnemo v hrib .pol uro je preteklo, o. Nemci še, j vedno streljajo* To: je strah,ki o a pret,anjaj-o z i b re zp oncnbnin pokan j en „ \ Počasi se premikamo po grapi*Šli bomo h la.io | tu., d a se najemo žgancoVoC*::ro>;i tovarišev so ve \ soli oglasno se razgovar jano kako je bile. o; pet j ] smo jih in še jih bomo,dokler jih ne - roaonnao j iz naše slovenske ženijo * Nemo i so ; osne Je zaaa li cesto nad in pod zasedo.nihče so ni snel pri j bi jižati »Mrtvec© so naložili na tov mi auto « \ Prišel jo tuci rešilni auto,ki je odpeljal ra- j ! hjoneo.Več nisno izvedeli nikoli- Damjan \ AaGIJE GORENJSKEGA ODREDA J Polet osvobodilnega boja slovenske; a naroda l v zadnjih nosečih je prisilil okuratorja v ofe j nzivo na vsoti si -venskem uzenljuJjvidoi je, da j da so ^ težavo držijo ni o novc - sa<3ke in zbal da bi moral zapustiui našo z eni j.-.Zbral je .iz- ,vsoh krajev vojsko,da bi zavrnil na,š pokret in \ v ofenzivo,ki je zasegla vos teritorij SJ o-ven I / i je skušal- prizadejati in ohroneti naše edinioe j Toda kakor drugod se jo tudi na Gorenjskem njo j gov načrt pop Inoma ponesrečil*iz ofenzive -;o \ nastal roparski pohod,v katerem so je poka z.-i a ? ; vsa pcourovelost Hitlerjevih hlapcev no.rran ci j • vilnenu prebivalstvu,naša narodna voiske in I FGbno edinice G.O.pa so izšle iz te sovr >žne\ i ; fenzive neprizadete in močnejše k t kdajknli j Ko pa so se zelene kolone umaknile iz r'šib i hribov,vasi in dolin je ostal za njimi ;nus in / - 12 - zaničevanje,ki ga občuti do fašističnih tolp - vsak pošten Slovenec in ostali so pred vsoni k borci G.pripravijeni in željni poravnati vse račune in maščevati vse krivice.katere je za - grešil okupator nad našin slovenskim ljudstvom Edinice G»0<>so prešle v ponoven napad»Pogna le so okupatorju " strrimr kosti,da rije pod - zemljo in"si gradi bunkerjeoGcrenjski partizan nobijo okupatorja,če so lo prikaže iz svojih - lukenj in ga bo pobijal,dokler bo stal škorenj švabskega vojaka na slovenski zemlji»Udarec pa da za udarcem^ Minerski vod "Grintavec" je l*12.43»iztiril brzovlak pri Kranju^ki jo bil napoljrijen z sov raznimi voiaki*Čim jo vlak obstal,so ninorci - tega voda odprli močen ogenj na sovražnika, ki je imel pri tej sabotazni akciji visoko izgubo Mrtvih jo bilo 47»Ranjenih je bilo veliko ste- vilo,sovražnikov,promet je stal 5 ur. Minerski vod 7i Tri glav" je miniral 2,12*43 , progo Jesenice -Lesce,Pri tej akciji s lili lokomotiva in tri jo vagoni močno poškodovani » Iztiril je ves vlak,premet je bil prekinjen za 7 ur<> Lne 3.12„43* jo isti vod miniral črpalko za bencin na Bledu,katere, je bila popolnoma uniče .na»Pogorel je ves bencin* v črpalki« 1.četa G»C» je 3,12.43« izvršila napad na sovražno postojanko Oaberk Poljanski dolini« 2.ceta^ G»0o je izvršila sab tažno - akcijo na žagi veleposestnika,ki je nemški dr- žavi j an^Nemon te akcije Jo bil preprečiti obde lavo les-,katerega je lastnik žage dostavljal, okupatorju in s tem oškodoval našo narodno pre . moženjeolsto noč je četa uničila 4bc m telefon j skega kablja»Mod tem je zaseda ta čete zapazi- la -v kozolcu na Studenem sovražno zasedo•Nemce je neopaženo obkolila in odprla iz več strani , -genj,pri čemer sta bila dva sovražnika ubita* 1 četa Gr.Cn jo 7.12»43*napadla v Loo-aci^ri Šk o Loki no ti rno k lo .Ubila je dva nemška of ic sirja,zaplenila 2 pištoli in uničila motor«. - 13 - Druga četa G.0„ je 12.1S.43 iz zasede napad J f la auto,ki je "bil delno naložen z telefonskim, \ f materi jaloruUbi t je bil sovražni šofer,4 Nemci [ 1 pa so bili ranjeni ?auto je bil popolnoma uničen 1 t Ista četa je 14.IS.43.obstreljevala sovraž- ž I no postojanko v Železnikih,pri čemer je ubit 1 | Nemec o " Minerski Vod "Trigl rar« je p„12,43. miniral- j progo Jesenico-Bohinjolztirjen jo bil vlak,po- ! škodevani so bili 3 vagoni in proga.Promet'je t bil prekinjen 8 ur,hkrati pa je bil uničen te- j lefonski vodi. j Žrtve in ske > ,ki jo je utrpel sovražnik pri | teh s-botažnih in vojaških akcijah je v celoti j sledeča: " * "Ubitih jo bilo 54 in ranjeni 4 sovražniki. Uničena 1 lokomotiva,5 vagonov,1 auto,! mo- tor .Železniški promet je bil ukinjen za 20 * ur.zaplenjeni sta bili 2 pištoli. POLITIČNI IN VOJieKI PREGLED Svetovna situacija. Vo j aški p re r lc d; Vzhodna front a: Bdeč a Armad, a na vzhodu napreduje kljub neznosnim vremenskim in terenskim nepri- liloom?kl jub srditemu in ajačanomu odboru nem- ških divizij.Istočasno,ko s' uspešno razvija - naprej jesenska ofenziva,so vrše naprej ogrom- ne priprave za veliko zimsk ofenzivo Edeče Ar ! made.Na Dnjepru in vzdolž cele vzhodne fronte, j stoje pripravljene cele divizijo,specialno iz- j vežbane za zimske operacije in oborožene z naj I boljšim orožjem. Jesenska ofenziva,ki je še v teku in ki je koc nekakšna predpriprava zm ske ofenzivo,dovršava svoje naloge in jih je že dovršila.Naloga te - jesenske ofenzive je bila p ripraviti strategič na izhodišča za nove operacije zimske ofenzive kot n.pr.prekoračenje Dnje^ra in zasedba važ - f nih strategičnih krajev ter presekanje vseh - | glavnih vez sovražnikove vojske z oskrbovalni j ni bazami v zaledju« ■ Eden izmed najvažnejših uspehov Rdeče Armade, je bila zasedba zelo važnega železniškega kri zišča Znamen jka»Kakšne važnosti je zasedba - Znamenjke,ki lahko brez nadalnjega rečeno, d- I jo najvažnejše železniško križišče na južnem- odseku fronto,bomo lahko videli v bodočih opo i racijah na tem dolu fronte JPoleg tega je.Rde- ča JLrmada zasedla šo druge važnejšo kraje, ki jih jo maršal Stalin objavil v svejh posebnih poveljih. Nemške hordo se umikajo ob velikih izgubah n I moštva in mat o ri alu o Pre d pritiskom Rdeče i. nade-in to danes,ko šo ni nastopila vo.jna se- j zona Rdočearmejcev# S Južna fronta.Zavezniška armada je začela s p spesenimi akcijami v južni Italiji,ter prodi- ra kljub velikemu sovražnikovemu odporu0Zase- deno je bilo že več nest in strateg,ionih kra- jeVoPosebno o-oan pritisk vrše zavezniško ar- made ob obali Jadranskega morja,kjer prodira- 8 a mad a « Zračna vojna* Poseben delež pri i odiranju i. rušenju Hitlerjeve stavbe ima še vedno zavez- niška letalska ofenziva»7 zadnjem času so bi."";, uničeni ali zolo prizadeti največji industrij ski centri v iloiičiji.Poleg toga 30 zavuzniškr letala vršila tudi akcije n^ okupirane ozon - lja satelitskih držav.Uspešno so bile bonban- dirane tudi sovražne postojanke in konunikaci jo v Jugoslaviji,kar je v veliko pomoč naši - Narodni-Osvobodilni vojski. P ar t i z ans ko g i b ari j e X in b olj r i še j o ud are i p o Hitlerjevi vojski konec pruski tirani ji,tem - bolj dvjga jo glavo in pest.p djarmijeni,svcb. do ljubni naredi.Tako danes širom Evropo sab ; tirajo in uničujejo partizani nemški vojni stroj.Poročiln govore posebno e delovanju par tizanov in rodoljubov v Franci ji,Bolgari ji^in Romuni ji, f;a ne vzamemo v obzir našo KOV,ki ; ^ bomo obravnavali v spodnjem pregledu. - 15 - I r l Politični pregled• j Najvažnejši politični dogodek v zadnjem pol me j secu iri brezdvomno najvažnejši od začetka vojne S je bil sestanek podpisnikov atlantske deklara- j eije v Teheranu.tt* j »me d Stalinom,Rosewelton in ChurChillom«, V tem glavnem mestu Perzije so bi- li li postavljeni temelji in to ne samo za končni j in čimprejšnji zaključek te vojne,marveč so bi j li postavljeni tudi temelji,na katerih se bo - J po vojni sezidal nov svet in'to na podlagi sa- j j moodločbe narekov,kar jo bilo na konferenci še I posebej povdarjeno*Tako je bilo zopet jasno po j trjena ta sovjetska zahteva po samoodločbi na- } rodov,ter s tem jasen in končni opomin vsem o- I i nim reakcionarnim elementom,ki se po vseh .oku- ji 1 piranih državah bere proti lastnemu narodu, za ' j parole; in interese kapitala na strani hitlerje j vih jurisnih in demoraliziranih oddelkov. Da bomo ta trenutek kmalu dosegli in doživeli, vidimo v izjavi,ki je bila podana na tej konfe j renči,ki pr-~ vi , "Nemčijo in njene vazale bomo - napadli v najkrajšem Času in to od vzhoda,zaho | da in juga*" j j Ni bilo dolgo po zaključku toherandske konfere | nce in že so ob javili,d a so konferirali v Kai-* , | ru predstavniki Anglije,Turčije,Amerike in Ki- | tajske»Na tej konferenci pa se je v glavnem ob i ravnavala usoda Japanske,ki bo ista in enaka - j j Hitlerjevi Nemčiji. j Teheran in Kairo sta s tem postali zgodovinski j | pomembni imeni•Odmev tega,kar se je sklenilo v j | teh dveh mestih v iasu konference je ogromen , j j tako pri zavezniških narodih,kar ;;je razumi j i- ! vo ter v sovražnikovem taboru samen»Ta odmev - : | je*segel tako na * politično,kakor na vojaško , j polje,kar nazorno pokazuje,kakšen pomen sta i- \ j meli zgornji konferenci* j V Nemčiji in Satelitskih državah so to spreje- li z razumljivim strahom,katerega pa prikriva- J njihova propaganda z obširnim tolmačenjem in - trditvi jo,da se je na teh dveh konferencah go- i vorilo izključno o vprašanju Azijo in Japonske j ~ 16 ~ f^ katera pa bo itak znagala skupno z Nenčijo. j Od Atlantski obali Nemci že pojačujejo svoje - posadke .Romei že inspicira obalsko utrdbe na Dansken in po izkušnjah,ki jih ina že iz Afri- ke nracno in boječe gleda v bodočnost.Razno od redbo civilnenu .prebivalstvu v obalnih predelih v slučaju zavezniške invazije itd^nazorno pri- kazujejo kakšen odnev ina teheranska in kairska konferenca in to na političnen,kakor na vojas- ken polju. Zavezniški in svobodoljubni narodi gledajo z zaupanjen in pripravljenostjo v bodočnost.Osvo b od lina vojska pod jami jenih naroda: v že vidi - pred seboj jasno skico tega,za kar so bori in kar si hoče priboriti za vsako cena. /Tako se pred nami odpira novo razdobje,določe- no -razdobje,ki b- prineslo konec to vojne.Bo - doče spremembe in ta na vojasken k t na politi čnen'polju nan bodo to potrdile,potrdilo nan k bodo našo nisli in dkrile zakulisje Teheran^ ! in Eairske konference* ITatran j a' situacija. Vojaški pregled. HOV J je tudi v zadnjen času dosegla zelo lope uspehe,na katere se po vsen svetu ozirala z ob čudovc ijen in pozornost jo*^avobodila je vrsto- krajev,razrušila nešteto konuiikacij,ki so nuj no potrebne za preveze sovražnih transportov - in iztrebile neštevilne okupatorjeve vojake.S ar ao ofenzive so klaverno propadle ob njiho- j vih velikih izgubah, tako, da. Hi ti.. r r .s;ic skr j i raznah in uspehi naše vojske,če no še nogo- če bolj kot južna fronta.Ona nu je kakor nož v j želodcu,ki razkraja njegov stroj v sebi "Svrop | ski trdnjavi"•Fred seboj vidi Hitler nevarnost I problen,ki jo sano še vprašanje časa.Ta prob - len je predor ruskih amad preko Ronunijc in i stočasno zavezniški prodor čez jadransko norje v Dalnaci jo^Razunl jivo je,da.bo takrat v ten f primeru naša vojska odločilni faktor,ki bo v teh operacijah sklenila obroč skupno z zavezni ško in. rusk-. amado,vslod česar bo nenška arra - 17 - cta,ki so' nahaja v južnem balkanskem pplo^oku ? popolnoma od re žana <»Hltler vso to dobro vidi ,kon so d a sklepat i iz toliko obupnih on brezu&poo-* j iiih ofenziv, ki so bile p odvzeto ;; roti 1107 o zla j i menom,da jo uniči jo., I z' istega razloga r.oz.» roma- j še voč - • danes toko zadn ji t.aonnnkj in "o jo j zadnja edinstvena prilika so pričo!! Nemoi ^e- f i dno ofenzivo proti osvobojenem toritorija Hx - J vatsko ,8 and ž atei in Bosne«Čoprav oo Nonei pripol ; jali"veliko sile na to po do o 1 a o on in iz da o l;- j j rije Ribana jo a n Bolgarske,čeprav dado tudi v- j to j ofenzivi sodelovali presliiJn o^tniki v o jno ga niniotaa Llihajlovica vda no ono n jamo ustno - kih banditov,bo tudi ta ofenziva propadla iako kot je propadlo vsak 6 prejšnjih o f o nzi v * Zat o- nam jo porok ^ z a. kar smo banko fanatično prepri I coni naš vrhovni komandant Tito in naša haabr- j in nepremagljiva NOV* ] - NOV Slovo jine se danes po brezuspešni okupator i jevi ofenzivi nahaja v svo ji pro oio » enzavi. ta j ko oda so žo danes osvobojeni vsi kroji ^katero. | smo morali zapustiti rad i velike, a:, vrezno no- ] torizirano modi oh času ofenzive,..- .vi ton j na n j sovražnik velike izgube na .'Ljudeh in materija- j bu.Velika delavnost partazano\ so razvija tudi na I riroorsko.de,Gorenjskem in ^ta jorokem*. i Politični pregled • ~ .[ Kakšen pomen ima boheranska. konforenca in le-ko i so bilo na tej konferenci jasno zaartrtuio smer~. j l nic , bodocoga s cd o 1 ovoji j a mod Rusi jo.amoi i k- - 1 in nigtijo in bi lahko' rekli,da. je oad to-o n* j va demokratična vlada Vupcslavi j^blo jo prva j ! vlada Ja jo sestavljene iz vseh plasti narodov j j dugooiavije in kot taka ros vravr. ljudska ^ a- j da.ki j o znala združiti vso'narode ju gos lav * jo !' S tov jo ljudstvo Jugoslavijo kanom in d ovoj j jasno : - vod al - ,da noče torb j. ni o os ar skupnega-- | • z izdajalsko begunjsko vlade, v F.airuoOna bo -po j 1 kopana takrat,ko bode uničerr" zadnji Stanki - f reakcije -katero bo zadela no.izpr^sna kazni na~ j šega preprostega Ijucstva^ki b to,, o elemente- j ■ uničilo,kot p izdajalce letnega naroda., - 2fi - r~----—™----——-—————hi S tem sc jugoslovanski naroči pokazali dovolj- t jasno^da hočejo živeti pošteno,ter sani uživa- ti sad svojega dela,da nočejo več raznih čaršij j ne proslulih polItikan-tov,iiiti ne veleindustrij j cev,ki "bi jih izkoriščali,k t so jih zadnjih- I 20 \et in kijih hočejo še 100 in tisočletja Narodi Jugoslavije "bodo skovali sami svojo, j sroio,svojo "bodočnost.Ljudstva Jugoslavije "bo j vladalo samo seli in samo seli delilo svoj kruh j Zate je porok naša NOV in neizprosen moč Rdeče Armade,krteri "bo pokončal Hitlerja skupno z sa j telišti in reakcijo delavnega ljudstva od kato I rega se odbija odsev sv,lede vseh jagoslevan - skih in ostalih svobodoljubnih narodov. •\ KDLTURNO TJBSJST7CT/^TJž; EDI.TO G.O. i 1 Polog živahnega vojnega udejstvovanja^ki so j 5 ga vodilo edinice G.O.in 'o katerem jo izšel o- pis v prvi številki od.rednega glasila ?,G-r*Par tizcuian se je razvilo tudi živahno kulturno de ■ lovonje^katero v nekaterih panogah dosega že 3 jpo stopnje.Lepo uspeli mitingi^pestri kultur ni veče i in izdajanje žepnih časopisov dokazu jejo pravilnost gornje trditve.Polog množice - j ' kulturnih prireditev in časopisnega izdajanja-- j vstaja čimdalje bolj potreba vse to panoge s z- pop .Injevati v njihovih prograiih in časopisje kritično v.bdelavati po vsebini,da bo kake/ost- vsega kulturnega ude jstuovan j a rastla.V ta na- men bo bodoče odredilo glasilo prinašalo kri- tiko izdanih žepnih časopisov,katera naj pomaga ; in širi smisel za dopisivanje. < Prva četa G.0.izdaja žepni časopis pod našle \ vem "Partizanski glas" in je np r vila že tret i jo številko v.GIpsIIo te čete je urejeno tako, \ da sledi vsem pomembnim dnem iz narodovega živ j Ijenja in partizanske borbe.Urednejše prispevke j jo Odred vklučii v svoje glasile in s tem izpo j vcdal priznanje zastavljenemu trudu.Vsebina na | mreč po svoji aktuolncsti zasluži to in je ura \ - 19 - —---------------------—----------------——---------- v o ogledalo razno in časa v katerem živimo. Druga četa jo izdala 2 številgi 0prva - ; številka pod naslovom ^Maša zmaga". je "bila pro j vladuj če Jaumoristična ter gotovo zelo dobro - i sprejeta,,Ni pa prezreti dejstva,da se moramo 3 vzgajati za rosno življenje in bodočo graditev radi česar naj no bo časopis samo za smeh^tem- več tudi za vzgojo in razumsko raot*Druga šti vilka je te kritične opombo že znatno obšla in j so vsebinsko izboljšuje* Tretja četa G.C.jo Izdala pod geslom"Kovači I smo ** o P o s n i t vc prevladujejo vsebino tega čas epi i s a, ter jo pri ton naša dolžnost opozoriti kul- turnika in sodelavce naj bi bilo več vsebino v j prozi * Lop o .pripoved ovna jo mnogo naf.kri'1'ju ja - j slabo poonitov.in pesnikovanja mnogokrat pripo I 1 jo jo autorja do. toga a še na pravilno pri o o , . vednost pozabi.-»priobeene pesmi imajo nekaj le-* i ; po vsobinebrazvloconost pa še to podre*Za pri— ! i mor sno\ vključili pesem. 17V partizane ,;ranf/ 7 { i v naš liststoda samo toliko ?kolikor je naslovu • odgovarjajoče^Pisec bo spoznal^ca ostalo rca - | izgnbi pri- tno misel in nima več skupnega z na j j slo ~onoCrtiča ^Brezdonoi" je lopa^le preveč za i vaja pisca k izpovedi ykako zelo trpi.Tovariš -- pisec so nora v bodočo izogniti tako sestavi je ! I nim Čla kom,ter naj se potrudi za prispevke s katerimi se okoriščajo borci in črpajo iz njih j navdušenja z>i pravično stvar„?voja pripovedna- ? zmožnost je volila in bo gotovo zophj čar op i j- j "Kovači smo-7 s podpisom Stan o šo zelo izpolnjoi ; j Med šaljivkami pa so prispevki bolj "furmanske I i zra z o s1ov j a »Pr imo j duš, I -Tad ona in kvante ka- [ j že jo,da autor pozablja na partizanski zakon,ki omejuje kletvino.V naših publikacijah tudi p< d { "šalo" za njo ni prostora*Tohjinpok v prihodnji , i številki najbrž rs bo,pač pa mnogo duhovitih - ; šaljivk tov*Staneta*Prip ^ročaro tudi izdajo va j šega glasila na četrtinki pole,radi enotne ob- j like z drugimi časopisi* čeorta četa nas je presenetila z izdajo "Glas Jelovce", kateri se prav prijetno bere in je o.V -2 O - ! vek dobre volje njen^Zelo pa manjka resne - ! vsebine*Skušajte v bodoče zgraditi vaše glasil) j takole a bo tudi takih nisli v njen,ki bi ustva f rile ob kulturnen večeru razpravo in vzgojno , \ pomagale v četi.Prav vaša četa ina zmožnih to- \ varišev^katere bo kulturnik pritegnil in doso- \ gel to kar priporočano. Minerski Več uGx±ninvee9 ina že tudi 2 šte~ vilki svojega časopisa ter je z njin prav lepo predstavijen-Manika im samo dostopnosti in pra vilnega pojmovanja kritike^katera je vsakemu - I potrebna in se vedno nanaša na stvarne pomanjk- ljivosti •Gotovo bo bodoče ta stran boljša in - bo pravilno uvaževanje koristilo prizadetemu . | 0 izdajanju glasila Minerskega voda "Triglav 97 j za enkrat odpade kritika,ker se ta še ni izena | cil z drugimi očfaieami G.O. in pričel z izdajo j žepnega časopisa.To nas zelo čudi,saj iz kra - j je v ob katerih se nahaja in so tovariši dona,- j sle venski narod pozna pisatelje z imeni:Preše- r ren,Finžgar,-Talen ,čop in td.Radi česar ne nore i no dvomiti o zmožnosti pisateljevanja. Prvo številko glasila G.O."Gorenjski parti- zan® ste vsi prejeli •Naravnost prosino tov.kul j turnike naših edinic,naj vsi sporočijo svojo - kritiko.Eodajamo pa še splošna navodila k izda j janju časopisa od nam nadre jenih,katero se gla j si:Na račun komandnega sestava naj se ne naprav j Ija žal.Hunor v listu naj ima odmerjen del in 1 naj bo skrbno izbran. Šale naj bi bile obrnje- j no n.pr.na račun Nemcev,plavo ali belo-gardis- ; tov in kritiziranja napak v četi.Preneha naj - se z opisovanjem uši v edinicah. i I Kovač i Tovariš ohranjaj doživetja iz borb z okupa- torjem- Včlanjaj jih v žepni časopis- en je tvoj vzgojitelj,izobrazuj se ob njen. 21 ~ klalo 1ALO sra JE IZGUBILA PAVCVO PERO Zgodilo so je v naši beli Ljubljani in to, pri belem dnevu in sicer v ljubljanskem tram- vaju. Po cerkvah je ravno odzvonilo poldan in vsak hiti domov,oziroma tja,,kjer si bo vsaj za silo napolnil kruleči trebušček,kar še poveča silni dren in vrvenje,ki sicer vlada na ulicah Smo pač v takih časih,da'so vsa civilna vozi- la prepovedana in če. imaš storiti daljšo pot, ti jo na razpolago smo tramvaj .Tonu primerno je po rl n vedno nabito poln in ina sprevodnik obilo sla.-predno pripravi potnike do vstopanja za j in izstopanja spredaj >kar je z velikimi - črkami zapisano na tramvajskem vozu.. Tako so tudi prilike nanesle nekega junaš- kega "branilca17 domovino ,belogardista,da je moral vzeti delež tega prerivanja. "Gospoda prosin pomaknite se proti prednjem delu voza",se začujo revodnikov glas.Prične so prerivanje.Kdor so pelje same za eno posta pač rajši pri vratih,da prej snukne ven Ali večina poslušno uboga in se pomika prti- prednjem dolu. "Tudi za vas velja to gospod" se vljudno o- brne sprevodnik do belogardista,ki se je poste, vil v sredo vozila ne misleč se prenrJcniti in tako še povečava dren. Jodaj se začuje v pristni dolenjščini:"Jaz sn p-a ablast"! "Na tranvaju son jez oblast" odvrne nirno - sprevodnik."Al jest sen pa višja "ablast" ga str ahu j e be1ogardi s t, Nekaj časa se še prepirata,ko pristopi ne- ki italijanski oficir,ki jo dr sedaj na pred. ~ njen delu voza mirno prioluokoval in je nenda malo razumel,sprevodnika.vi)raša zakaj gre in kaj naj to pomeni.Ju nu ta razloži ,da nu so "ablast* upira,se oficir jezno obrne in prisoli srakoperu krepko klofuto pri kateri ga je dren zavarovalna ni izgubil ravnotežja. Na prihodnji postaji je "ablast" osramočena pobrisala izgubivsi pavovo nadutost Žane MALI OGLASI Iščemo kuharico ,ki bi bila zmožna kuhati nepri smo jeno mesto petim klativitezom.Predpogoj:maj hna okrogla postava,ker kuhinja ni prostorna.. Ponudbe poc naslov "Jama zabitnikov pod Bab jim zobom" * Pr o operno ali zamenjamo "staro bok are o5' za nov j ifad i cap ar at z akumulator jem, ko r nam radijska - j poročila z veliko zal. umi t vi jo prispevajo. j Poročiti se želi mlada četna tovarišica prikup j I jive žunajnosti ,kor jo naveličana .samskega ži 5 vi jen j a-* V postov pridejo pravo ali ^elogardis-- | tični ženini oboroženi z brzostrelke ali pišto j lo od katerih bi vsaj. enega osrečila za vse ži j vi jen je.Ponudbe na tov*Judito pod geslom"po sirr j ti srečen." Pozabljeno Pri zadnji hajki so m žje"^afon SS j pozabili pregledati naš teren.Apeliramo nanje, j da se drugič to ne zgodi več - žaljeni r.iinern i Ali že vos to ,da je mikimiško doletela totalna, mobilizacija in ni gotovo,da so odzove pozivu Reioha.Napovodujejo nežnost da pride v "Gor c partizana"