Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posapiezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis as« trgovino, industrijo in obrt.
> -r - min ~i~ii«iiimwni nurnii m iam n ■    iiimn imh_xm_ juji_jjjuliu-iimi-iui«iwim—■w»Miiii»—iTn«" ttiti —-    ■	-pr-ir~i—m-1---1—r~T—raa———
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za yK leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	16.	oktobra	1934.	štev.	117.
St/eta dolžnost
titcto/i kcaii v <&ie*nu wo\e$a nazoda
Zadnja \%at i/ttešlcepa Uccdfa - žedinitdia skacd ftfepova JugAstavifr
V	svojem velikem poslovilnem govora od mrtvega Barthouja je dejal predsednik francoske vlade Doumergue, da je sedaj dolžnost vsega francoskega naroda, da je enoten, ker vsi neenotni narodi so slabotni. Le v slogi more francoski narod dovršiti veliko dlelo miru, ki ga je zasnoval njegov veliki sin Barthou.
Še bolj ko za francoski narod, velja za jugoslovanski narod opomin predsednika vlade Doumerguea. Francoski narod je v Marseju izgubil le enega svojih najodličnejših sinov, jugoslovanski nairod je izgubil svojega prvega sina, svojega edinega voditelja. Na Barthoujevo mesto bodo stopili drugi, mesto kralja Aleksandra ne more nihče popolnoma izpolniti. Težko je bil zadet francoski narod s smrtjo Barthouja, toda neprimerno težje je bil zadet maš narod. Zato pa potrebuje naš narod, še mnogo bolj slogo in enotnost, iko pa francoski nairod in zato mora biti Doumergmeov opomin za nas naravnost zakon.
A to tudi zato, ker edino složni in enotni moremo izpolniti veliko sporočilo bla-gopokojnega kralja: Čuvajte Jugoslavijo! Ob mrtvem voditelju morajo utihniti vsi spori, pokopati pa se morajo tudi vsi posebni oziri in vse malenkostne osebne skrbi, ki so žal v naši notranji politiki igrali dostikrat tako usodno vlogo. Brez vseh skrivnih misli, s popolno iskrenostjo v streti moramo vsi delati rna to, da bo res orno-g(*6euo sodelovanje vsega jugoslovanskega naroda za napredek in čast Jugoslavije. S složrim delom, vseh se mora okrepiti notranji položaj Jugoslavije, da bo že s tem ubit oni peklenski namen, ki je vodil marsejski atentat. To je čisto gotovo najmanj, kar smo dolžni spominu m učen iškega kralja.
Njegova smrt je združila ves jugoslovanski narod v eni sami bolečini. Naj ga združi tudi v eni saimi volji idiela, da bo vsak Jugoslovan sam od sebe storil to, kar je preje storil le po volji svojega velikega voditelja. A da se ta visoki cilj doseže, je treba, da postanemo strpni drug proti drugemu, ne pa da puščamo starim nasprot-stvom, da vsled premajhne naše odločnosti zopet prihajajo na dan. A pospraviti moramo ne ile z vsemi temi starimi nasprotstvi, temveč tudi z vsemi starimi napakami. Kar je življenje pokazalo kot napačno, to mora izginiti in nobena komodinost ter roben osebni interes ne simeta služiti v potuho tem starim napakam. Treba je z njimi pospraviti in z vso odločnostjo!
Po tragičnem marsejskem atentatu so dolžnosti vseh Jugoslovanov prav silno narasle, zato se mora tudi njih življenje prilagoditi tem novim dblžnostim. In na prvem mestu vseh teh dolžnosti je podvojena skrb za s!ogo v narodlu ter pomnoženo delo za čim večji razmah naroda. Kajti le na ta načini bomo očuvali Jugoslavijo pred vsemi nevarnostmi.
Velika bolest, ki je zajela ob smrti viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja ves jugoslovanski narod, naj bo oni veliki blagoslov, ki bo dal vsemu narodu moč, da bo v resnici krenil na novo pot složnega dela. To je tudi bila od nekdaj! najbolj vroča želja našega priprostega naroda. Naj bi jo slišali to željo vsi voditelji naroda vsaj sedaj, ob krsti nam tako kruto iztrganega kralja. Naj se omogoči sodelovanje' vsem, ki so dobre volje, da se izpolni velika želja naroda.
Čuvajmo našo Jugoslavijo! Na zunaj in na znotraj jo čuvajmo in čuvajmo jo tudi pred vsemi onimi lastnimi napakami, ki so
Francoski in angleški listi ter celo sovjetski listi so te dni zapisali, da ni naroda na svetu, ki bi v svoji neizmerni boli za velikim kraljem pokazal takšno veličino duha, kakor jo kaže te dni jugoslovanski narod.
Odvratni marsejski zločin je zadel naš narod v srce, da je vso Jugoslavijo objela nepopisna žalost, da joče ves jugoslovan-sik narod. Toda to je žalost junaka, ki se niti za hip ne izneveri svoji lastni nalogi, to je žalost naroda, ki tudi ob svoji največji bolečini ne pozabi na svojo misijo. To je žalost zrelega moža, ki najbolj pretrese svet, ker je tragična, a dostojanstvena obenem. In na vsej dolgi poti iz Splita do Beograda je spremljala posmrtne ostanke velikega kralja ta velika žalost njegovega tudi v boli velikega naroda. Od Splita do Beograda, pa po vsej Jugoslaviji je bil mrtvi kralj na svoji zadnji poti v žalosti objet od vsega našega naroda. Ni besed, s katerimi bi bilo mogoče opisati bolest našega naroda, ni pa tudi besed, ki bi mogle opisati vse ganljive slovesnosti ob prevozu mrtvega kralja po Jugoslaviji.
Vsa Jugoslavija se je v neizmerni boli zbrala ob krsti svojega kralja, a tudi v neomajni prisegi, da bo izvršila njegovo oporoko in obvarovala Jugoslavijo pred vsemi nevarnostmi.
V Splitu
Še pred uro so odplule ladje naše bojne mornarice »Dubrovniku« naproti in se v Splitskem prelivu pridružile naši križarki in spremljajoči jo francoski križarki.
Ko se je pričelo daniti, se je prikazal ves sprevod na obzorju in tedaj so zagrmeli topovi, zazvonili zvonovi in zapiskale sirene, vzdolž vse obale pa so zagorele bakle kmetskega ljudstva in mornarjev.
Na obali, ob visokem katafalku so čakali na krsto vojaški in civilni odličniki s knezom Arsenom na čelu. V pristanišču zasidrana angleška eskadra je izkazala truplu pokojnega kralja zadnjo čast. Ob sviranju državne himne so prenesli krsto na obalo v katafalk, duhovniki so opravili obredne molitve, nato pa se je začel mimohod množic, ogromnih množic, kakršnih Split še ni videl. Do 10. dopoldne je trajal mimohod množic, nato so oddali zadnjo častno salvo francoski, angleški in naši mornarji in vlak s krsto se je začel pomikati proti Zagrebu.
V	Zagrebu
Ob 22’05 bi moral priti vlak s krsto v Zagreb, toda prišel je šele dobro poldrugo uro kasneje. Po vsej poti od Splita do Zagreba so se na vseh postajah prišle poklonil spominu velikega kralja tako velikanske množice, da kratkomalo ni bilo mogoče ravnati se po programu. Vlak se je moral vsaj za hip ustaviti na postajah in tudi na manjših, ker povsod so bile nepregledne množice naroda.
Prihod vlaka v Zagreb so naznanile
tako mnogokrat ovirale delo blagopokoj-nega kralja.
Zaradi njega postanimo boljši, idealnej-ši, delavnejši im požrtvovalnejši in izvršili smo njegovo zapoved, da smo čuvarji Jugoslavije.
sokolske fanfare. Godba je intonirala državno himno, zadonelo je povelje Mirno! Pozdrav na desno! in ves v črno odeti vlak je privozil s smrtnimi ostanki kralja Zedinitelja na postajo. Iz dvornega vlaka so izstopili knez Arsen, ministri in drugo spremstvo, nato so generali in odličniki prenesli krsto v dvorno čakalnico ter jo položili na katafalk. Zagrebški nadškof koadjutor je opravil molitve, nakar se je začel mimohod množic. A te so bile tako velikanske, da so morali krsto prenesti iz dvorne čakalnice na veliki trg pred kolodvorom in tu so v četverostopih prihajale in odhajale mimo krste ter se poklanjale spominu velikega kralja nepregledne množice. Vsi stanovi so bili tu zbrani, reveži in bogatini, naobraženci in analfabeti, ves narod se je poslavljal od svojega kralja.
Ure in ure so minile, a mimohod množic je trajal še vedno. Med temi množicami je bilo tudi nad 1000 Slovencev, ki so se s posebnim vlakom pripeljali v Zagreb, da se poslove od svojega kralja.
Šele proti eni uri popoldne se je nehal mimohod in krsto so dvignili hrvatski kmetje v slikovitih narodnih nošah in jo ponesli v vlak, ki je kmalu nato odšel proti Beogradu.
Ure in ure je trajala poklonitev kmetskega naroda blagopokojnemu kralju, ure in ure so ljudje prečakali, da so prišli na vrsto, a vendar je ves čas vladala največja tišina.
Hrvatska in z njo staroslavni Zagreb sta zopet enkrat pred vsem svetom izpričala svojo vdanost jugoslovanski misli ter vzvišenemu jugoslovanskemu vladarskemu domu.
V	Beogradu
Na vseh postajah od Zagreba pa do Beograda so se zbrale velikanske množice ljudstva, da se zadnjič poklonijo svojemu velikemu voditelju. V Slavonskem Brodu je bilo 10.000 ljudi, v Sisku 20.000, itd., skratka ob vsej progi nepregledne množice naroda.
V	Beograd prihajajo neprestano nove prijave tujih delegacij, ki bodo izkazale zadnjo čast mučeniškemu kralju. na njegovi zadnji poti. Posebno odlična bo udeležba delegacij iz zavezniških držav.
Češkoslovaškega predsednika republike Masaryka bo- zastopal ministrski predsednik Malypetr, vlado pa ministri Bcncš, Derer in vojni minister Bradač. Češkoslovaško vojsko bo zastopal generalni inšpektor vojske Sirovy in šef glavnega generalnega štaba Krejči, nadalje kombinirani bataljon pehote iz zastopnikov vseh vrst orožja ter častna četa 48. polka »Jugoslavija« z zastavo, ki jo je daroval polku pok. kralj Aleksander. V Zemun je tudi že prispela posebna eskadrila čsl. letal, ki se udeleži pogrebnih svečanosti skupno z jugoslovanskimi, francoskimi in rumunskimi oddelki.
Kumunijo bo zastopal sam kralj Karl, če pa bo ta zadržan princ Nikolas. Vlado bodo zastopali minister Titulescu, vojni minister Angelescu in minister Franaso-vicu. Nadalje se pogreba udeleži četa
Žalni vlak je bil še daleč od Beograda, ko so se začele zbirati v Beogradu množice, da zadnjič pozdravijo našega kralja. Vedno bolj se je večala množica in narasla končno na približno 150.000 ljudi.
Peron in dvorna čakalnica sta vsa v črnini. Okrog 23. je bila zbrana že vsa vlada, generaliteta z vojvodo Bojovičem na čelu, dalje so bili tu komandant garde Peter Živkovih, pomočnik vojnega ministra general Nedič, beograjski župan, poslaniki in konzuli ter cela vrsta drugih odličnikov.
Ob 23‘25 je zadonelo povelje Mirno! in vlak je zavozil pred dvorno čakalnico, iz katere so izstopili: namestnik knez Pavle, težko preizkušena kraljica Marija,; prvi adjutant pok. kralja general Ječmenič in drugi.
Iz vlaka pa je izstopil knez Arsen s svojim spremstvom. Generali so odnesli krsto v čakalnico. Vse je zaihtelo in stari borci niso mogli zadržati solz.
Iz čakalnice so odnesli krsto na gala-mrtvaški voz in v počasnem sprevodu so odvozili avtomobili v stari dvor, kjer je bila slavnostna dvorana izpremenjena v kapelo. Tu so postavili krsto na katafalk. Patriarh Varnava je ob asistenci številne duhovščine opravil molitve ter na koncu vzkliknil blagopokojnemu kralju Slava! Vsi so ponovili ta vzklik.
Tedaj je pristopila h krsti vsa potrta od žalosti kraljica Marija. Padla je na kolena in objela ter poljubila krsto. Vse je tedaj zaihtelo. S solzami v očeh je nato pristopil h krsti knez Arsen. Tudi on je pokleknil in poljubil krsto in za njim so storili to vsi drugi: rumunska kraljica-mati, knez Pavle in drugi člani kraljeve rodbine, namestniki, ministri, generali in vsi drugi odličniki. Bolest je zapela svojo nepremagljivo pesem v nekdanji slavnostni dvorani.
V	torek zjutraj se je začel tu mimohod naroda, ki bo trajal do pogreba, ko prepeljejo zemske ostanke velikega kralja v Oplenac k zadnjemu počitku.
gardnega polka, bataljon kombiniran iz vseh vrst orožja ter eskadrila letal.
Bratska Bolgarska pošlje enako odlično delegacijo. Pogreba se udeleži morda sam kralj Boris, če pa bo ta zadržan, ga bo zastopal princ Ciril. Bolgarsko delegacijo bo vodil zunanji minister Batalov, pogreba pa se udeleže tudi vsi bolgarski oficirji, ki so bili prideljeni našemu kralju na službo ob priliki njegovega zadnjega bivanja v Sofiji.
Grško delegacijo bo vodil zunanji minister Maksimos. Grška delegacija bo zelo številna. Pogreba se udeleži tudi oddelek grške republikanske garde in oddelek mornariške podoficirske šole.
Francijo bo zastopal sam predsednik republike Lcbrun v spremstvu maršala Petaina in mornariškega ministra Pietri-ja. Pogreba se nadalje udeleži četa 150 polka iz Verduna, mornariška četa in dve eskadrili vojnih letal.
Angleškega kralja bo zastopal princ Jurij, angleško vlado poslanik Henderson, angleško mornarico pa admiral Fisher.
v
Stet/ttne- tufa dehfyadfc pcifavli&ie.
V	imenu italijanskega kralja se udeleži pogreba princ Kimone Savojski-Aosta, vojvoda Spoletski. Posebna deputacija generalov in visokih oficirjev bo zastopala italijansko vojsko.
Iz Ankare je krenila posebna deputacija pod vodstvom zunanjega ministra Ruždi beja. V delegaciji je tudi več generalov in najodličnejših zastopnikov nove Turčije. Kcmal pašo bo zastopal njegov prvi adjutant Dželal bej. Turško vojsko bo zastopala posebna četa pehote.
Albanskega kralja Zoga bo zastopal njegov prvi adjutant Jes Seregi, albansko vlado pa poslanik in minister Ravido.
Poljskega predsednika bo zastopal general Dlugosewski v spremstvu več oficirjev.
Belgijo bo zastopal eden članov belgijske vladarske hiše.
Hitlerja bo zastopal mipister v. Keller, nemško vlado pa njen beograjski poslanik v. Heeren.
Japonski cesar je določil za svojega zastopnika na pogrebu japonskega poslanika za balkanske države Fušito.
Carigrajski sv. sinod bo zastopala posebna delegacija pod vodstvom mitropoli-ta Maksima.
Švedsko bo zastopal poslanik Unden.
Svoja zastopstva pri pogrebu pa so prijavile te države: Egipt, Holandska, Latiška, Madjarska, Monaco, Peru, Rusija in Švica.
V	Beograd pa je prispelo tudi zelo veliko število tujih novinarjev iz vseh evropskih držav. Vsi hoteli so že davno oddani, primanjkovati pa je začelo že tudi zasebnih stanovanj.
Aixu kot »Rodolfo Suk« iz Trsta; a tudi to ime je bilo lažnivo, kakor je bil falzi-fikat tudi potni list na to ime.
Že takoj po atentatu v Marseju so dognali, da je imel morilec vtetovirano v roko »VMRO« in mrtvaško glavo, kar je znak članov makedonske revolucionarne organizacije. Prvotno so mislili, da naj bi to tetoviranje imelo le ta namen, da se zabriše sled. Sedaj pa vse govori za to, da je bil morilec v resnici član makedonske rev. organizacije. Dva intelektualca iz južne Srbije, ki pa oba živita v drugem kraju, sta namreč na podlagi morilčeve fotografije izpovedala, da je morilec Lada Georgijev — Črnozemski, rodom iz sela Kamenice v Rodopi planini v južni Bolgarski. Georgijev je znan terorist, ki je ubil 1. 1920. Hadži Dimova, bil 1. 1930. izpuščen iz zapora, umoril nato Tumova in pobegnil iz Bolgarske.
Pozneje se je zopet vrnil in postal šofer zloglasnega Vanče Mihajlova. Pozneje je postal član Pavelič-Perčečeve bande.
Drugi atentatorji
2. »Beneš«, ali pozneje »Sever« se v resnici piše Ivan ltajkič. Po 36urnem zasliševanju je v glavnem vse priznal. Če se ne bi atentat Georgijevu posrečil, bi stopil v akcijo 011 in Pospišil.
3. To je namreč pravo ime atentatorja »Novaka«, ki je tudi nastopal pod imeni »Sungar« in »Latin«. Ta Zvonimir Pospišil je bil morilec Schlegla ter ubil tudi dva policijska agenta. Bil je zato od naših oblasti obsojen in contumaciam na smrt, ker je pravočasno pobegnil v Reko,
4. »Silni« se piše pravzaprav Janoš Bombaj', rojen 1906 na Reki in je zasebni uradnik v Budapešti. Ni izključeno, da je njegovo pravo ime drugo. Njega še niso aretirali.
5. »Malny« ali »Chalny«, ki je ubežal orožnikoma, ko sta ga hotela aretirati v Fontainebleuju, tudi še ni aretiran. Mnogo govori za to, da je bil oni Paveličev emi-sar, ki je izročil atentatorjem potne liste in denar.
6. »Szabo« je morda identičen z »Mal-nyjem«, je bil emisar Paveliča. Po drugih vesteh pa je bil to Egon Kvaternik, čegar sled so v Aixu odkrili.
7. Marija Vondračeva ali Vudračeva, mlada in zelo elegantna žena, ki je atentatorjem najbrže prinesla orožje. Ona je skupno prenočila v Aixu en Provence z nekim Krammerjem, ki je bil v zvezi z atentatorji.
Preiskava se nadaljuje ter je bilo izvršenih še več drugih aretacij, o katerih pa se še ne poroča.
Ugotovljeno je, da bi atentatorji, če bi se atentat v Marseju ponesrečil, skušali ubiti kralja v Parizu.
Nove ugotovitve
Identiteta atentatorja je že popolnoma ugotovljena. Sofijska policija je že ugotovila, da je atentator v resnici Vlada Georgijev Črnozemski ter je poslala beograjski policiji tudi njegove odtise prstov. Pri zasledovanju sledi po Georgijevu je sofijska policija zasledila tudi tri, že dolgo iskane makedonske teroriste, ki pridejo v kratkem pred sodišče zaradi izvršenih umorov.
Prijet je tudi tretji atentator »Chalni« ali »Silan«, ki je pobegnil, ko so ga orožniki hoteli prijeti in se skrival v gozdu Fontainebleau. Našli so pri njem še en ponarejen potni list, in sicer madjarski na ime Janos Bondi. Piše pa se najbrže Silvester Silni.
Policija je nadalje ugotovila, da je dijak Kvaternik identičen s Krammerjem, ki je bil eden vodilnih članov atentatorske bande.
Kdo je dal denar za atentat
Atentatorji so bili z denarjem kar bogato založeni. V Parizu so si kupili vsi nove obleke. Tudi v Aixu so si kupili dosti reči. Samokresa, ki jih je imel morilec se cenita na 3000 frankov ali 9000 dinarjev. Pri vsakem so našli še okoli 2000 frankov. Živeli so bogato in razsipno ter se vozili z avtomobilom v Evian, ko bi se mogli s tramvajem. Atentatorji so bili torej z denarjem bogato založeni, prav tako pa tudi s potnimi listi, pravilnimi ko ponarejenimi. Atentatorji so nadalje priznali, da so dobivali v vsakem kraju nova navodila, da so bili torej v službi ljudi, ki so naročili atentat.
Kdo so ti ljudje!
Izjave atentatorjev kažejo na Janko pusto in na Pavelič-Perčecevo bando. Toda
mogoče je, da je bila celo ta banda le v službi sil, ki so imele materialni interes na atentatu. Vse bolj kaže, da politični motivi niso bili niti glavni in to je že davno prej napovedal Pertinax.
Na delu je po vsej verjetnosti mednarodna banka profitlerjev, ki je iz pohlepa po denarju sposobna na vse.
Ti so tudi glavni krivci in te bi morala predvsem zadeti roka pravice! Upamo, da se to tudi zgodi in da bo že enkrat konec one serije atentatov, ki naj znova razburijo svet in ga poženejo v nepremišljena dejanja.
vdiki si/eifflui listi
O odstopu francoskega notranjega ministra Sarrauta piše »Petit Journal«: Javno mnenje bo hvaležno Albertu Sar-rautu za njegovo elegantno patriotično gesto. Jasno je, da ne more biti Sarraut osebno odgovoren za napake, ki so jih storili oni, ki so morali zavarovati red ob prihodu jugoslovanskega vladarja v Marseille. Toda z ozirom na državo, a zlasti z ozirom na jugoslovanski narod je potrebno, da pride do uradne sankcije, ki bi vidno pokazala razburjenje Francije, dokler se ne kaznujejo krivec in soudeleženci onega zločinca, ki ga je množica linčala. Spontana demisija Alberta Sarrauta pomeni to sankcijo!«
Serija atentatov se bo še nadaljevala piše Pertinax v »L’Echo de Pariš«, ko pravi med drugim: »Atentat v Marseilleu nam dokazuje, da sem imel prav, ko sem trdil, da sovražniki evropskega miru in nasprotniki prijateljskega sodelovanja med narodi ne mirujejo. Oni so pripravili celo serijo atentatov na državne poglavarje in ugledne osebnosti. Ko je bil v Bukarešti ubit predsednik rumunske vlade Duca, sem zapisal, da je to le začetek serije odvratnih atentatov v teku leta 1934./35. — Nato je bil ubit avstrijski kancelar dr. Dollfuss. Tedaj sem naglasil, da serija atentatov še ni dokončana. Pa tudi po ogabnem atentatu v Marseilleu trdim, da serija atentatov še ni zaključena.
Londonski »Times« pišejo v svojem uvodniku o marsejskem atentatu, da uživata Jugoslavija in Francija danes simpatije vsega sveta. Marsejska tragedija se je zgodila baš v času, ko so se začeli kazati blagodejni Vplivi, plodi državniške delavnosti kralja Aleksandra. V članku se nadalje pravi, da nima niti en narod v Evropi takšnih herojskih in bojevniških lastnosti, kakor južni Slovani in da je bil kralj Aleksander s svojo osebno hrabrostjo, s katero je kljuboval vsem nevarnostim, personifikacija teh odličnih lastnosti svojega naroda.
Pariški listi pišejo, da je belgijska policija opozorila pariško, da se pripravlja atentat na kralja Aleksandra. Opozorila je namreč pariško policijo, da se nahaja v Franciji neki Nahis, ki je znan kot posebno nevaren emigrant. V Parizu mislijo, da je bil ta Nahis zasnovatelj atentata. Policija je dobila več prijav o nameravanem atentatu. Ker pa so vse te prijave opozarjale, da bo atentat v Parizu, je izvršila policija hišne preiskave samo pri emigrantih v Parizu.
»Petit Journal« zahteva, da se postavi kralju Aleksandru spomenik v Parizu, da tako ostane neizbrisen spomin na tragedijo, ki je poveličala postavo ubitega suverena iznad njega samega, a tudi zato, da Francija ovekoveči spomin na kralja, ki jo je tako zelo ljubil. Postaviti treba spomenik pa tudi zato, da priča o francoski bolesti in govori vsemu svetu, da smo odslej še bolj zvezani z vezmi krvi.
Raymond Lacoste piše v »Petit Parisie-nu«: Nisem še nikdar videl nič bolj ganljivega, kakor je plemeniti ponos, s katerim prenaša jugoslovanski narod svojo bol. Nato poroča, kako je Beograd sprejel vest o groznem umoru ter zaključuje svoje poročilo z besedami, da se povsod vidi čvrsta volja jugoslovanskega naroda, da ostane zvest idealu kralja Aleksandra.
Dobava - prodaja
Dne 5. novembra bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo tračnic in spojnic.
Dne 12. novembra bo pri Komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu pismena licitacija za dobavo 4000 /m? aero-planskega platna in 10.000 m traku.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
sažatne- uz{ove>
Žalna seja Združenja trgovcev za srez Ljubljana-okolica
Govor predsednika g. Josipa Sporna iz Ježice pri Ljubljani.
V	petek je bila žalna seja uprave Združenja trgovcev za ljubljansko okolico v Trgovskem domu. Seje so se udeležili vsi elani uprave. V spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je med turobno tišino navzočnih izprego-voril predsednik Združenja, g. Šporn, ta govor:
»Današnja seja naše uprave je sklicana pod vtisom strašnih dogodkov, ki so se dogodili pretekle dni. Strti stojimo, oči so nam solzne in plakamo za našim preljub-ljenim blagopokojnim vladarjem kraljem Aleksandrom I., velikim vitezom, ki je s svojim nesmrtnim delom ustvaril našo veliko domovino državo Jugoslavijo.
Atentat, ki ga obsoja ves svet, ni zlomil duha našemu miroljubnemu narodu, še manj pa, da bi vzel močne vere v državo nam, ki smo pripravljeni žrtvovati vse za napredek in blagostanje naše države, katero smo z neizmernimi žrtvami naših prednikov ustvarili.
Naš viteški kralj je bil velik borec v vojni, bil pa je tudi še večji borec za dosego miru, ki je narodom danes v teh težkih časih najbolj potreben. In ravno pri izvrševanju te velike vzvišene naloge, ga je doletela zločinska in ostudna roka in mu prestrigla nit življenja v trenutku, ko je vstopil v našo zavezniško državo, veliko Francijo.
Naš blagopokojni kralj je vestno izpolnjeval želje blagopokojnega kralja Petra
I.	Osvoboditelja ter ustvarjal s svojini modrim in premišljenim delom blagostanje države. Mi trgovci globoko obžalujemo to nesrečo in pri tej priliki gledamo na našega novega vladarja Njeg. Vel. kralja Petra II., kateremu moramo dati na razpolago vse naše sile, da mu bo lažje nadaljevati započeto delo njegovega očeta.
Trdno se oklenimo našega novega vla-
Uda so- ats.ntatac\i
Na sled zločinski bandi, ki se je dala najeti za izvršitev atentata na blagopokojnega kralja, so prišli po zaslugi lastnice hotela v Aixu, kjer so nočevali trije člani atentatorske bande v noči pred atentatom v Marseju. Bili so to atentatorji »Suk«, »Beneš«, »Novak« in »Malny«. V torek sta odpotovala »Malny« in »Suk« v Marsej in štiri ure po njih prihodu v Mar-sej je bil kralj ubit, obenem pa tudi atentator »Suk«.
»Malny« se je po atentatu vrnil v Aix, plačal račun in vzel svoje ter Sukove stvari. Istočasno sta se vrnila tudi »Beneš« in »Novak«, odpotovala v Fontainebleau in v sredo zjutraj v Evian. S taksijem sta se nato odpeljala v Thonon, kjer jem sta se nato odpeljala v Thonov, kjer sta najela dve sobi v hotelu »Union«. Ker nista znala francoski, sta se morala poslu-žiti tolmača, ki pa je bil — francoski policijski podbrigadir, ki je bil že na atentatorje opozorjen.
Bila sta aretirana in prepeljana na policijski komisariat v Annemasse, kjer sta bila takoj zaslišana. Zasliševanju je prisostvoval tudi naš delegat pri Dr. narodov Fotič in pozneje ga je nadomestoval beograjski policijski višji inšpektor Dimitrijevih. Zasliševali so jih namreč po moderni ameriški metodi, da zaslišujejo osumljenca tako dolgo, dokler ne prizna. Ta metoda se je izkazala tudi za uspešno in »Beneš« ter »Novak« sta priznala, da sta člana teroristične organizacije in da
darja in njegove kraljevske hiše, bodimo v tej težki preizkušnji složni in kličem Slava spominu kralju Aleksandru, Živel kralj Peter II.
Bog čuvaj Jugoslavijo!«
Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se odpošlje ta brzojavka:
Ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču,
Beograd.
Neizmerna bol je zadela naše gospodarstvo s tragično smrtjo našega prevzviše-nega narodnega kralja Aleksandra I. — Trgovstvo za srez Ljubljana-okolica plaka za svojim kraljem in prisega neomajno vdanost novemu kralju Petru II. Večna slava pokojnemu kralju Aleksandru I. Združenje trg. za srez Ljubljana-okolica, predsednik Josip Šporn.
žalna seja Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani
je bila v soboto, dne 13. oktobra 1934 v »Trgovskem domu«. Ob velikem številu udeležbe članstva je društveni predsednik gospod Janko Krek naglašal v svojem govoru nevenljive zasluge velikega pokojnika. Odbor je sklenil, da se pošlje predsedniku ministrskega sveta gospodu Nikoli T. Uzunoviču brzojavno sožalje, v katerem obljubljajo vsi člani društva trajen spomin viteškemu kralju, novemu kralju Petru II. pa prisegajo večno zvestobo.
Sožalje Mednarodne parlamentarne trgovinske konference
Kraljevski vladi je bil poslan iz Londona ta brzojav:
»V imenu Mednarodne parlamentarne trgovinske konference izražamo najgloblje sožalje Jugoslaviji ob smrti hrabrega kralja in modrega voditelja.
Sir John Sandelman.«
sta prisegla, da bosta umorila kralja Aleksandra.
Priznala sta nadalje, da sta bila v Janki pusti, kjer sta vstopila v Paveličcvo teroristično organizacijo, da sta se tain vež-bala v streljanju z revolverjem in metanju bomb, da sta prejela v Janki pusti pravilne madjarske potne liste, s katerimi sta odpotovala v Švico, kjer pa so jim bili potni listi od nekega člana Pavelič-Perčečeve teroristične organizacije odvzeti in jim izročeni falzificirani češkoslovaški, s katerimi sta tudi odpotovala v Francijo. V Švici jim je bila tudi izročena večja denarna vsotft.
Kakor hitro je bila ta sled najdena, se je preiskava z uspehom nadaljevala, čeprav je bila zelo otežkočena zaradi številnih napačnih imen, pod katerimi so nastopali atentatorji. Vendar pa je danes identiteta atentatorjev v glavnem ugotovljena, kakor je tudi ugotovljeno, da izhaja organizacija antentata od Pavelič-Perčečeve teroristične skupine, ki je vzdrževala znano pribežališče emigrantov v Janki pusti, oddaljeni 6 km od jugoslovanske meje.
Morilec je član VMRO
Atentat je izvršil »Peter Kelemen«, trgovec iz Zagreba. Ugotovljeno je bilo, da ni v Zagrebu nobenega trgovca, ki bi se tako pisal. Tudi v Budapešti in povsod drugod se je ugotovilo, da se atentator ni mogel tako pisati. Nato so ugotovili, da se je »Peter Kelemen« vpisal v hotelu v
V četrtek so trgovine ves dan zaprte
V četrtek, dne 18. t m., na dan pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja bodo v Ljubljani in ljubljanski okolici trgovine ves dan zaprte. Članstvo se opozarjat, da se strogo drži navodil banske uprave glede žalnih svečanosti za ta dan.
Trgovska nadaljevalna šola ima v četrtek, dne '18. t m. ob 7.15 uri zjutraj v Križankah sv. mašo. Popoldne ob 2. uri pa je v veliki dvorani Trgovskega doma za vse vajence in vajenke trg. nad. šole komemoracija za blagoipoikojnim kraljem. Gg. šefi se vljudno naprošajo, da odredijo vse potrebno, dd bodo vajenci polnoštevilno in točno navzočni .tako pri sv. maši, kakor tudi pri komemoraciji. Zbirališče pred Kri-žansko cerkvijo. — Uprava Združenja trgovcev.
žalne poštne znamke naj izda poštna uprava
Spomin umrlega predsednika Hindenburga je počastila nemška pošta tudi na ta način, da je izdala posebne črno obrobljene poštne znamke s sliko Hindenburga. Podobne znamke bi mogla izdati tudi naša pošta. Naj bi dobile vse znamke s sliko pokojnega kralja črn rob, kar bi edino bilo v skladu z veliko žalostjo, ki preveva ves jugoslovanski narod. Mislimo tudi, da bi poštna uprava zaradi filatelistov prišla tudi z izdajo takšnih znamk več ko na svoj račun. Naj zato poštna uprava čim prej izda črno obrobljene žalne znamke.
BadU&uiet/ -p&frcet*
V	soboto popoldne je bil pokopan v Parizu z vsemi civilnimi in vojaškimi častmi francoski zunanji minister Barthou. Predsednik republike Lebrun, Barthouje-va rodbina, vsa vlada, ves diplomatski in konzularni zbor, zastopniki akademije, vseh fakultet in vseh važnejših kulturnih in znanstvenih institucij so se udeležili pogreba. Pred Galienijevim spomenikom je bila postavljena govorniška tribuna, s katere je spregovoril predsednik vlade Doumergue globoko občuten in politično velepomemben spominski govor.
Med drugim je dejal: Louis Barthou je bil sin one francoske generacije, ki je živela iz poraza 1. 1870. in ki je upala na dvig Francije. Ljubil je Francijo z ono jasnostjo, ki je lastna pravemu Francozu in ki je vedno v skladu z navdušeno delavnostjo in hladnim razumom. Zasluga Barthouja je, da je bila sredi ostre politične krize v 1. 1913 izglasovana triletna vojaška dolžnost, ki je na Marni rešila Francijo. Kakor je služil Barthou Franciji odlično pred vojno, tako je tudi med in po vojni do konca izvršil svojo dolžnost. Z vsemi svojimi močmi je gradil politiko miru s tem, da je neumorno deloval za zbližanje narodov. V nekaj dneh bi moral iti v sosedno državo, ki nam je najbližja po krvi, da bi ustvaril trdno zvezo prijateljstva med obema latinskima sestrama. Toda bil je tragično umorjen, ko je sprejemal plemenitega, modrega in viteškega vladarja zavezniške Jugoslavije. Umrl je ob njegovi strani. Jugoslavija je izgubila z njim, kar je imela najdražjega. Z najglobljimi čustvi žalosti in sočustvovanja misli danes Francija na mladega kralja Petra II. in na njegovo mater v solzah. Naša domovina je v žalosti in ne more izraziti nič drugega, ko samo to, da bo vedno ostala zvesta Jugoslaviji. Barthou je padel, ko se je začel uresničevati njegov načrt o stabilizaciji miru v Evropi. Nada-jevati moramo njegovo delo, a to je mogoče le v edinosti. Needini narodi so slabotni. Samo edini bomo dostojni nasledniki Barthouja in bomo služili njegovi ideji miru in njegovi zasnovi nove Evrope. Po govoru Doumerguea so se izvršile pogrebne svečanosti na način, ki je jasno pokazal, da vsa Francija žaluje za svojim velikim sinom — Louisom Barthoujem.
TEDEN«*
lANSKl-BORZl
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 4 milijone 795.31084.
V	znak žalosti dne 10. t. m. borza ni poslovala, tako da so bili v tem tednu le štirje borzni sestanki, na katerih je bil dosežen sledeči dnevni devizni promet:
8. oktobra Din 2,330.238'54 Din—Pariz
9. oktobra Din 592.679'65 Dunaj
11. oktobra Din 1,002.798’95 Dunaj—London 1‘2. oktobra Din 809.593 70 Dunaj—London
Naprarn predzadnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim prometom Din 5 milijonov 273.321-39, je nazadoval devizni promet tekočega tedna le za približno pol milijona dinarjev. V poedinih devizah je bil perfektuiran ta-le skupni promet:
Devize Minuli Tek.
teden teden Amsterdam 176	93
Berlin	—	2
Din. deviza 846	666	avstr.	priv.	kliring
Dunaj	1913	1709	priv.	klir.
Curili	70	624
London	766	1731	inkl.	priv.	kliring
Newyork	372	83
Madrid	—	86	priv.	klir.
Pariz	618	68
Solun	—	154	Boni
Trst	29	57
Varšava	5	—
Temeljem gornje razpredelnice je naj-občutneje nazadoval devizni promet v Londonu, in sicer za skoro cel milijon dinarjev, dočint so porasli zaključki v skoro vseh ostalih devizah izvzemši Madrida in Soluna, ki ne beležita v tem tednu nikakih zaključkov. Največji porast deviznega prometa beleži predvsem Pariz, katerega je bilo v tem tednu nabavljenega za 550 tisoč dinarjev več nego v preteklem borznem tednu.
Narodna banka je še nadalje posredovala v višini dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov in dala na razpolago Amsterdama in Curilia po Din 50.000-—.
Ves tekoči borzni teden je bil avstrijski šiling v privatnem kliringu trgovan na bazi Din STO—8'20, medtem ko je London beležil le na četrtkovem borznem sestanku in sicer najniže Din 224'20, a najviše Din 225-80. Španska peseta in madžarski pengo v privatnem kliringu tokrat nista beležila in tudi v grških bonih ni bilo nobenih notic.
8.	oktobra	12.	oktobra
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2302'07	2313'43	2304'29	2315'65
Berlin	1364758	1375758	1564758	1375758
Bruselj	793'02	796‘9G	793'57	797'51
Curih	1108755	1113'85	1108755	1113'85
London	105'80	167'40	165750	166'90
Newyork	3347T6	3375'42	3338'83	3367'09
Pariz	224'02	225T4	224T3	225'25
Praga	141 ‘67	142733	14173	142'59
Trst	290757	292'97	29074	29374
Devizni tečaji so te neznatno varirali in dosegli v razdobju tega tedna tole razliko v porastu: Amsterdam 2-22 točke, Bruselj 0-55 točke, Pariz OTI točke, Praga 0'0t> točke in Trst 0T7 točke; v nazadovanju pa: London 0'50 poena ter Newyork 8733 poena. Curih je beležil na vseh borznih sestankih konstantno nespremenjeno, do-čim je Berlin notiral včeraj ob ponedeljkovih tečajih.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno stalna.
Brez notic so tudi v tekočem borznem tednu ostali industrijski in bančni, medtem ko so državni efekti beležili naslednje: 7°/o investicijsko posojilo ves tekoči teden Din 71-— v povpraševanju, Din 72— v ponudbi; 8% Blair 8. t. m. Din 68— (denar) — Din 69-— (blago) od četrtka dalje Din 66-— do Din 68-—; 7°/o Blair Din 57'-— (denar) do Din 58-— (blago),
11.	t. m. Din 56-— do Din 58-—, na včerajšnjem borznem sestanku pa le blago, in sicer Din 57-50. Seligmanove obveznice so notirale 8. t. m. Din 69-— v povpraševanju in Din 70-— v ponudbi, od torka 9. t. m. dalje pa 66-— oziroma Din 68—; Begluške obveznice so na ponedeljkovem borznem sestanku beležile Din 59-— za
denar in Din 60'— za blago ter na torek okrepile svoj denarni in blagovni tečaj za eno točko, dočim je od tega dne naprej notiralo zgolj povpraševanje na bazi Din 60—. Tudi Vojna škoda je med tednom tečajno nekoliko oscilirala, na včerajšnji borzni dan pa v primeri z ponedeljkovimi tečaji (Din 352-— povpraševanje, Din 354-— ponudba) okrepila svoj denarni tečaj za dve točki, a v ponudbi popustila za en poen. Nasprotno pa so nespremenjeno stalno beležile Agrarne obveznice, in sicer na bazi Din 41-— (denar) Din 42-— (blago) dne 8. .in 9. t. m., dočim so bili v poslednjih dveh borznih dneh tekočega tedna perfektuirani večji zaključki po tečaju Din 41-—.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta. Položaj se tudi v tem tednu ni bistveno spremenil in tudi cene za staro koruzo ter moko so ostale nespremenjene, medtem ko je pšenica in nova koruza popustila Din 2-50 pri 100 kg. Zaključen je bil le en vagon koruze.
Žito:
(Cene za 100 kg Iranko vagon slov. postaja.) Koruza:	Din	Din
suha, stara, za rnletev sposobna, za promptno in okt., nav. voznina slov. postaja, plačilo 30 dni	147750	150'—
umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni	117730	120'—
Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja,	plačilo 30 dni 160'—	162750
bačka. 80 kg, \% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo	30 dni	162750	165'—
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30	dni,	260'—	265-—
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo	30 dni	265 —	270-—
Lesno tržišče
Tendenca mlačna.
Kakor vsako leto, tako se tudi letos pričakuje v tej sezoni kampanja testonov. Vendar pa je kupčija s testoni baš letos zelo nesigurna, in to iz več razlogov. Vsled vpeljane nove carine je tega blaga še od lanskega leta zelo veliko ostalo. Sušak in pristanišča Sicilije so polna tega blaga. Odjem je odvisen tudi od kontingenta.
Cene, ki se sedaj nudijo so tako nizke, da je res nemogoče, da bi se kaka nova produkcija testonov še rentirala, vsled česar se zaenkrat sploh ne more računati z večjo količino nove produkcije.
Poleg testonov so začele nekatere naše produkcije izdelovati »pacconc« in so se tej produkciji primerno uredili tudi obrati. Tega blaga se lahko veliko proizvaja, vendar pa se svari pred produkcijo na veliko, dokler se ne razjasni situacija. Najzanesljivejše je, da se preje odjem blaga zagotovi in šele potem začne proizvodnjo, ker velike zaloge blaga bi gotovo kvarno vplivale na ceno.
V tramih in mehkem lesu ni nobenih bistvenih sprememb.
V drvah je pa precej povpraševanja.
Na tukajšnji borzi je bil v tem tednu
zaključen 1 vagon jelovih smrek, 1 vagon kolobarjev in tri vagoni frizov.
\ naših organizacij
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. trgovce-učne gospodarje, da na trgovski nadaljevalni šoli od 15. do 20. t- m. ne bo pouka vsled smrti blagopokoj-nega Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. V četrtek, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne je na šoli za vse vajence in vajenke obvezna komemoracija za Njeg. Vel. kraljem Aleksandrom I. Uprava.
JlcUflnOtod pMMtoi - u*nd
Na svojem stanovanju v Parizu je umri dne 15. t. m. ob 3.30 Raymond Poincare, bivši predsednik francoske republike, bivši večkratni predsednik francoske vlade ter eden najsijajnejših politikov, kar jih je imela francoska desnica.
13. Poincare je bil rojen leta 1860. v Bar-le-Ducu, Ko je postal odvetnik, se je posvetil politiki, postal je 1. 1887. poslanec ter vzbujal v parlamentu pozornost s svojim temeljitim znanjem finančnih vprašanj. Čeprav ni pripadal nobeni stranki, je vsled svojih izrednih lastnosti postal že 1. 1893. minister, nato 1. 1912. predsednik vlade in leto nato predsednik republike. Skupno z Delcassejem je začel novo francosko zunanjo politiko zvez in njegova zasluga je, da je bila zun. politična situacija Francije ob svetovni vojni tako močna. Po vojni se ni več v tej meri udeleževal v aktivni politiki, vendar pa je nekajkrat prav odlično posegel v politično življenje. Tako je po njegovi iniciativi zasedla francoska vojska Poruhrje in Poincare je bil tudi tisti mož, ki je rešil frank in spravil v red francoske finance. Pa tudi še do zadnjega je bil njegov vpliv v političnem življenju Francije nad vse velik in dostikrat tudi odločilen.
Poincare je veljal kot mož izredno močne volje, ki se ni ustrašil nobenih težav. Njegovo znanje je bilo velikansko ter je postal tudi član francoske akademije znanosti. Slovel je nadalje kot eden najbolj-šiu francoskih odvetnikov in tudi eden najodličnejših govornikov. Vendar pa ni imel njegov slog tega umetniškega zanosa, kakor so ga bili polni Briandovi govori, temveč so se govori Poincarea odlikovali zlasti po svoji stvarnosti.
Poincarč je bil odločen konservativec, v zun. politiki prav tako odločen nasprotnik Nemčije ter bil zato tudi od vseh francoskih politikov v Nemčiji posebno osovražen. Na drugi strani pa je imponi-rala njegova nezlomljiva energija, poštenost in borbenost tudi nasprotnikom.
Bodi ohranjen velikemu Francozu in zvestemu prijatelju jugoslovanskega naroda časten spomini
9a v 9A iiroh •>"»», pi«ir» iD te-
LE V Cdž Ul (til mično snaži obleke.
klobuke itd. Skrobl
In iretlollka srajce, ovratnike in manšete.
Pore. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	ftoleburgova ni. 8.
Teleion št. 82-78
Težave čsl. zunanje trgovine
Po zadnjih trgovinskih pogajanjih s Francijo je dosegla češkoslovaška delegacija nekatere nove koncesije in je Francija Češkoslovaški nekoliko zvišala uvozne kontingente. Te nove koncesije pa smatrajo čsl. listi za tako nezadostne, da pišejo o glavnem neuspehu pogajanj. Kajti samo v prvih osmih mesecih t. 1. je čsl. trgovinska bilanca napram Franciji pasivna za 120, dočim je bila v istem času lani pasivna le za 40, predlani pa celo aktivna za 30 milijonov. Do konca leta se bo pasivnost gotovo povečala na 160 milijonov. To se pravi, da bo morala Češkoslovaška s svojim izvozom v Anglijo, Švico, Nizozemsko in USA plačati svoj uvoz iz Francije. Mesto, da bi si Češkoslovaška z izvozom v valutno krepke zapadne države utrdila svojo zlato podlogo, mora to uporabiti za plačilo uvoza iz Francije. Je to nevzdržno razmerje in zato smatrajo čsl. listi povišanje uvoznega kontingenta za 30 milijonov Kč kot popolnoma nezadostno.
Druge vrste težave pa ima čsl. zunanja trgovina z Nemčijo. Terjatve čsl. izvoznikov presegajo one nemških že za 234 milijonov Kč. Ker še ni bilo mogoče doseči z Nemčijo sporazuma glede plačila teh terjatev, je večina čsl. izvoznikov izvoz v Nemčijo ustavila.
Tudi v nekatere druge države je čsl. izvoz nazadoval zaradi zamrzlih terjatev čsl. izvoznikov.
I Dp. Mrii?Č€žV€Z sladna hava
m.
še prvovrsten domač izdelelz, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
J* irgovinslcega vegislva —
Vpisala se je ta tvrdka;
Franc Kavčič, trgovina z mešanim blagom, Studenice pri Poljčanah.
Vpisale so se te izpremembe in dodatki;
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem. Izbrišeta se upravna svetnika Ignac Florjančič, ravnatelj iz Ljubljane, in Karl Neweklowsky, ravnatelj iz Kossa, vpišeta pa nova upravna svetnika dr. Pavel Pestotnik, prof. v p. v Ljubljani in inž. Milko Pirkmajer, ravnatelj tvrdke Slograd v Ljubljani.
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora se je izpremenil prvi odstavek § ‘25. pravil.
Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani. Vpiše se Valentinu Izidorju podeljena prokura.
Stavbna družba, d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Miroslav Urbas, vpiše pa član upravnega sveta Rajko Turk, podjetnik v Ljubljani.
Franc x. Krajnc, naslednik Martin Gajšek, trgovina z manufakturo v Mariboru. Izbriše se dosedanji imetnik Martin Gajšek zaradi smrti, vpiše pa se sedanja imetnica Ivanka Gajšek, trgovka v Mariboru.
Franjo Lah, trgovina z manufakturnim blagom na drobno in debelo, Maribor. Besedilo odslej: Lah Romana, Maribor, Vetrinjska ulica. Obratni predmet: trgovina z manufakturo in konfekcijo.
F. Schmid, pekarna, dediči Rangaldter & Comp., pekarija v Mariboru. Izstopil je družabnik Jožef Šlojf, vstopil pa kot javni družabnik Jožef Klep, pek v Pobrežju.
Tovarna blagajn, družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se dosedanji poslovodja Jelica Auffarth, vpiše pa novi poslovodja Fran Jerebič, bančni ravnatelj v Mariboru.
Rajmund Glaser, stavbeno podjetje, Ruše. Sedež, odslej: Maribor-Krčevina, Aleksandrova cesta 10.
Jurij šterk, trgovina z vinom, Vinica. Novi imetnik Vilibald Šterk, obratni predmet pa ni več trgovina z vinom, temveč trgovina z mešanim blagom.
Izbrisale so se nastopne tvrdke:
Anton Glaser, Bezena, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki — zaradi prestanka obrata.
Franc Sommer, proizvajanje žganja, Drobtinci — zaradi prestanka obrata.
Alojz Sotlar, trgovina in izvoz jajc, perutnine, poljskih pridelkov in sadja, Gornja Radgona — zaradi opustitve obrata.
Jožef Kolar, lesna trgovina, Koprivna — zaradi prestanka obrata.
Anton Pleterski, trgovina z mešanim blagom, Kozje — po predlogu.
S.	M. Bartulovič, trgovina z galanterijskim, kratkim in norimberškim blagom, Ljubljana — zaradi opustitve obrata.
Martinušič in drug — naslednik Josip Križanič, tovarna usnja v Ljubljani — zaradi opustitve obrata.
Josip Elšnik, izvoz in trgovina z vinom, Malečnik — zaradi opusta obrata.
Karl Saria, trgovina z mešanim blagom. Maribor — zaradi opusta obrata.
Alois Quandest, trgovina s špecerijo in žganjem na drobno, Maribor — zaradi opusta obrata.
Marko Vaupotič, trgovina z živino in mesarija, Noršinci — zaradi prestanka obrata.
T. Ogrin, trgovina z manufakturnim blagom in galanterijo, Novo mesto — zbog opusta obratovanja že 1. 1932.
Franc Lužnik, trgovina z vinom na debelo, Okonina — po predlogu lastnika.
Anton Majerič, nakup in prodaja sirovih kož in njih zbiranje v delo, Ormož — zaradi prestanka obrata.
Franc Mulec, trgovina s sadjem in vinom, Osek, zaradi lastnikove smrti in opustitve obrata.
Ker v četrtek tiskarne ne delajo, izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v soboto, dne 20. t. m.
KUfARNAfT-DEII
^ 1JUBLIANA DAiMAJIN0Va11
Franc Kavčič, trgovina z mešanim blagom, Poljčane — zaradi prestanka obrata.
F. Baebler, Ptuj — zaradi opusta obrata.
Josef Roth, trgovina z vinom, Radvanje — zaradi smrti lastnika in opustitve obrata.
Sterban & Pajtler, trgovina z lesom, Slovenska Bistrica — zaradi prestanka obrata.
Novaks Vincenc Witwe, trgovina z lesom, Sv. Lovrenc na Pohorju — zaradi prestanka obrata.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Stavbna zadruga »Mirni dom« v Ljubljani, r. z. z o. z. Zadruga hoče preskrbeti svojim članom cena in zdrava stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše, ki jih potem prodaja ali prepušča v najem svojim članom. Člani načelstva so: Vladimir Tominec, kontrolor drž. železnic, industrialec Ivan Avsenek, inž. Julij Kubias, odvetnik dr. Božidar Vodušek in prof. Vojteh Hybašek.
Finančna politika Albanije
Albanski minister Abdurahman Dibra, eden prvih sodelavcev kralja Zoga, je dal novinarjem zanimiv interview o glavnih linijah! albanske finančne politike. Med drugim je dejal, da se Albanija trudi, da spravi svoje državno gospodarstvo v ravnovesje in da izda samo toliko, kolikor znašajo njeni dohodki. Zavedamo se, je nadaljeval minister, da je doba umetno ustvarjene prosperitete, ki je bila dosežena z raznimi posojili, končana in da moramo omejiti vse svoje izdatke. To tudi delamo. Samo lani smo reducirali okoli 400 uradnikov in letos bomo storili isto. Uradniške plače smo znižali za 16 do 20 odstotkov. Po kraljevi odredbi je imenovanih 8 komisij, ki naj izvedejo poenostavljenje uprave in zmanjšanje njenih stroškov. Komisija še dela in bo v kratkem predložila svoje predloge. Na drugi strani se trudimo, da najdemo državi nove dohodke. V ta namen smo razpisali licitacijo za oddajo tobačnega monopola v zakup. Nadalje se pogajamo z neko francosko družbo glede oddaje izkoriščanja naših petrolejskih vrelcev. Ker so se sedaj našla blizu Valone nova ležišča, upamo, da pride do sporazuma s francosko družbo. Glede poslovanja albanske Narodne banke je dejal minister: Je sicer res, da je večina delnic banke v rokah tujcev. Toda tudi vlada ima tako v upravnem ko v nadzornem odboru svoje zastopnike. Edino, kar se more banki očitati, je to, da so njeni zastopniki odnesli ogromne zaslužke iz države. Koncesija banke traja še 31 let. Če bi jo hoteli odpovedati takoj, potem bi zadele Albanijo zelo težke materialne žrtve. Zato se tudi koncesija ne bo odpovedala.
| Debavc^licitad/e
Dne 30. oktobra bo pri 1. oddelku Voj-no-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 50 kub. metrov lesa; dne 31. oktobra pa za dobavo 3900 vijakov, 100 kg žebljev in drugega kovinskega materiala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 18. oktobra ponudbe o dobavi raznega elektrotehničnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 18. oktobra ponudbe o dobavi 2000 šamotnih opek, 1600 kg šamotne moke; do 25. oktobra pa o dobavi kotnega železa, 4 fosfor-bronastih cilindrov, naprave za čiščenje kotlovnih cevi, 80 kg usnjatih šivalnih jermen, 100 kg minij-barve ter o dobavi strokovnih knjig.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 26. oktobra ponudbe o dobavi 10.000 kilogramov portland-cementa.
Direkcija rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. oktobra ponudbe o dobavi 30 tisoč kg portland-cementa in 80 kub. m hrastovega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 22. oktobra bo pri Ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu javna ofertna licitacija za dobavo 18 garnitur naprav parne kurjave za kurzne vozove. (Pogoji so na vpogled pri
strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 194, vsak delavnik od 10. do 12. ure.)
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 30. oktobra glede dobave 50.000 m ovojev od jute, 100 m platna almerikana, 2(10 m jute, 200 kg afriika, 65 vreten sukanca in 100 m šifona; dne 2. novembra za dobavo 21.000 kg svinca ;in 250 kg aluminija; dne 7. novembra za dobavo 9500 'kilogramov pločevin©, 1250 kg železa, ca 14.000 kg raznih strojnih olj, 2500 kg vazelina, 1500 kg tovoitne maisti in 150 kg loja; dne 12. novembra pa za dobavo 1000 metrov sukna.
| Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico: o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za
čas od 20. septembra do 30. septembra.*
A. Otvorjeni konkurzi:
Drinska banovina: Janoševič Pajo, trg. s stroji, Srem. Mitroviča.
Zetska banovina; Sima tov ič Ivo, trg.. Velaluka otok Korčuia.
Beograd, Zemun, Pančevo: Naumov Slavko, trg., Stara Pazova, sedaj Zemun.
B. Razglašene prisilne poravnave:
Savska banovina: Radiotehmku ing. Neu-
berg Pavao i dr., Zagreb, Strosmajerov trg 8; Šprinzer Franjo, lastnik kavarne »Carlton«, Zagreb.
Dunavska banovina: Kaurovič B. Ivan, trg., Ruma; Zanai Stevan, trg. z ovcami, St. Kanjiža.
C. Končana konkurzna postopanja:
Savska banovina: Šimunec Stjepan, Zagreb.
Drinska banovina: Šen lgnjat, Vukovar; Šen Mavro, Vukovar; Pollak Ljudevit, prot. trg. z manufakturnim blagom, Vukovar.
Dunavska banovina: Demus i Šnajder, B. Topola; Fekete Danilo, Subotica; Jovanovič Božidar, Botunje; Markovič Milisav, trg., Boževac; Milin i Lampel, Curug; Rajčič Aleksander in Stošič Stevan, trg., Vel. Gradište, Rota Josipa nasledniki in Rot Bela, Ruma.
Moravska banovina: Jovanovič Svetomir, Dobroljubci; Lukovič D. Vojin, trg., Kur-šumlija; Matič Božidar, bivši trg. drv., Niš; Ristič Stojan, Bresno Polje; Sarič Dušan, trg., Kraljevo; Stamenkovič Radoslav, opankar, Ražanj; Stanojevič Andreja, Poljana.
Vardarska banovina: Kadinc Petar, trg., Prilep.
C . Potrjene prisilne poravnave:
Savska banovina: Očič Nikola, Zagreb; »Societas« lastnik Breber Josip, Zagreb.
Drinska banovina: Hamdija Hajro Mu-liamedov, kotlar, Sarajevo; Trifkovič Rado pok. Jovana, trg., Brčko.
Zetska banovina: Boškovič Vlaho pok. Vlaha, trg., čilipi; Stanič Dimitrije, krojaški mojster, Kotor.
Dunavska banovina; Braun Davida ud., Bajmok; Cvejič Borislav, gostilničar, Vršac; Karačonji Gjula, Mizar, Novi Sad; Mangold Leopold, lastnik Rubin Arnold, Vel. Beč-kerek; Mokraček Jovan, trg., Grebenac; Salma Peter in njegova soproga roj. Jager Roza, Subotica; Vujič Jovan, trg., Ruma.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. — Vse druge podatke daje tajništvo društva.
jEuMManfa
ipgcvina
Izvoz v Nemčijo je treba fakturirati v dinarjih in je vsako fakturiranje v tuji valuti prepovedano, kakor razglaša finančno ministrstvo.
Izvoznike grozdja v Avstrijo opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da pošiljajo grozdje samo onim avstrijskim uvoznikom, ki imajo že v rokah avstrijsko uvozno dovoljenje. Če avstrijski uvoznik tega dovoljenja nima, potem bo našim izvoznikom brezpogojno propadlo grozdje, ker Avstrija ne bo več dajala uvoznih dovoljenj.
Čsl. osrednja zveza pivovarn se je izjavila proti ustanovitvi kmetijskega sindikata. Obenem namerava predlagati povišanje cene piva za 14—16 Kč za hi in bi se potem pivo v podrobni prodaji podražilo za 20 stotink.
Homa injp^svetu
Dr. Korošec, ki se je udeležil sprejema mrtvega kralja v Splitu v skupini bivših ministrov, je dejal novinarjem: »Kadar nad mrtvim kraljem joče vsa Jugoslavija, tedaj se vse pozablja. Treba je delati in živeti za novega kralja!«
Ob koncu velikanskega evharističnega kongresa v Buenos Airesu je poslal Sv. oče po radiu svoj blagoslov udeležencem kongresa. V svojem blagoslovu se je papež spominjal tudi strašne žaloigre v Mar-seju in s toplimi besedami obžaloval smrt jugoslovanskega kralja in ministra Bar-thouja, ki sta bila oba dva prvih tvorcev miru v Evropi.
Moskovska »Izvestja« pišejo, da so bili odnošaji med Barthoujem in Litvinovim najboljši. Barthou sicer ni bil komunist, a je iskreno delal za mir. Delo obeh je bilo v korist vsega človeštva. Ob grobu velikega buržuja se nam ni treba sramovati, pravi komunistično glasilo, da objokujemo tudi smrt velikega prijatelja miru in evropske solidarnosti.
Filmski operater, ki je posnel ves potek marsejskega atentata, je ostal pri atentatu nepoškodovan, čeprav so krogle kar švigale okoli njega. V soboto pa ga je zadela možganska kap, kot posledica prevelikega živčnega napora.
Vojni minister je odredil, da morajo vsi oficirji čim preje zamenjati sedanje kokarde na čepicah z monogramom kralja Aleksandra z novimi kokardami z monogramom kralja Petra II.
Bolgarska vlada je izdala za atentatorjem Georgijevim-črnozemskim tiralico že
7.	septembra in ga proglasila kot človeka izven zakona, ki ga sme vsak prijeti. Tudi sedaj sodelujejo bolgarske oblasti z jugoslovanskimi pri preiskavi ev. zvez atentatorja na Bolgarskem.
Svetozarja Pribičeviča in Vladka Radiča ter 10 drugih jugoslovanskih emigrantov je francoska vlada izgnala.
Avstrijska vlada je sklenila, da ne dovoli več nobenemu hrvaškemu emigrantu bivanja v Avstriji.
Pogreba po pok. Barthouju se je udeležil v imenu čsl. vlade zunanji minister dr. Beneš, ki je imel ob tej priliki tudi važne konference s predsednikom Lebru-nom, predsednikom vlade Doumergueom, zun. ministrom Lavalom, generalom Wey-gandom in ministroma Herriotom in Tar-dieujem.
Svet Male antante se na predlog ministra Titulesca sestane v petek v Beogradu. Sestanku pripisujejo izreden političen pomen.
Doumergue je izvedel vsled Sarrautove demisije potrebno rekonstrukcijo svoje vlade. Zunanje ministrstvo je prevzel Pierre Laval, sedanji minister za kolonije, notranje ministrstvo je prevzel radikal Marchandeau, kolonialno pa Louis Rollin, ki je član Tardieujevega republikanskega centra.
Pri nedeljskih nadomestnih volitvah v okrožne odbore si je francoska vlada ohranila vse svoje pozicije kljub sociali-stično-komunistični zvezi.
V bojih proti španskim vstašem so vladne čete bombardirale tudi rudnik pri mestu Compomones. 100 rudarjev, ki so se zatekli v rudnik, je bilo zasutih, ker so se vsled bomb zemeljske plasti sesule. Malo je upanja, da bodo rudarje rešili.
Roosevelt je izjavil, da je treba izpopolniti zakonodajo v tem smislu, da se bodo mogli brezobzirno preganjati vsi, ki se ne bi hoteli pokoravati sklepom Nire.
Ameriški glavni delavski svet zahteva, da se uvede 30urni delovni tednik.
V Rumuniji izdelujejo nov uvozni in izvozni režim. Dokler ne stopi ta v veljavo, ne bo izdala rumunska vlada nikakih uvoznih dovoljenj.
Grčija namerava zgraditi več sladkornih tvornic v Macedoniji in je že sprejela ponudbo neke češkoslovaške tvrdke, da ji zgradi te tvornice. Dosedaj je Grčija letno uvažala sladkorja za okoli 300 milijonov drahem.
Nov most čez Savo je bil pri Mednem v nedeljo izročen prometu. Zaradi splošne žalosti ni bilo nobene slovesnosti. Novi most bo zlasti dobro služil izletnikom na Šmarno goro.
Deficit češkoslovaških železnic se je v letošnjih prvih sedmih mesecih v primeri z lanskim znižal in je padel od 324 na 187 milijonov Kč.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR., — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.