LASILO
ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO
C
i^ámMmmíí
li
mmmmmm
d:

Si fl t i
Srečanja za ministrante
5-6
Kraji odkirvanja Duha
Osotrudnikih

Zlatomašnik - rokohiterc i		r 47*	12
mWj 'í J J E jtL / A5	l Čarno jezero 1998		16-17
Prepovedano j na duhovne vaje? JPBS8S		r* A	
	Avto za misijonarko		
Maturanti 98			
UREDNIK BRALCEM
SALEZIJANSKEGA
VESTNIKA
Spoštovani1
Dnevi žetve! Več kot dvajset mladih slovenskih fantov v teh dnevih stopa prvič pred oltar Med njimi sta tudi dva salezijanca. Marjan in Tone. Obljubili so zvestobo Gospodu, postali so njegovi služabniki. Jezus pa jih pošilja na obširna žitna polja Tudi danes še kako velja Jezusova beseda: Žetev je veilka. delavcev pa malo. Prosite Gospoda žetve1 Podprimo jih z molitvijo, simpatijo in svojim zgledom. Mnogi mladi so v teh dneh bolj ali pa manj uspešno zaključili študijsko leto. Med njimi tudi približno 200 maturantov iz katoliških gimnazij. Iskreno čestitamo. Mnogi med njimi in še veliko drugih mladih se bo med počitnicami udeležilo raznih duhovnih programov, več sto mladih animatorjev pa bo za svoje mlajše prijatelje skupaj z voditelji pripravilo nepozabne počitniške dneve oratorija. Čarno jezero v malem se bo ponavljalo v več kot štiridesetih župnijah po Sloveniji. V teh počitniških dneh torej nikar ne pozabimo na človeka v stiski in na Gospoda, ki nas čaka. Naj Gospod blagoslavlja vse to delo. Iskren pozdrav vsem.
Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 • p.p.2404 « 1001 LJUBLJANA • telefon: 061/127 30 28
• dvomesečnik • 4/1998. letnik 71 (štev. 484) • Glasilo za salezijansko družino • Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani • Ureja uredniški odbor • Glavni urednik' Janez Potočnik • Grafična priprava: Založba Salve, Ljubljana • Lektorira: Stanislav Duh • Tisk: Tiskarna Ljubljana • ISSN 0353-0477 • www.salve.si/vestnik
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vostnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5°° davek od prometa proizvodov, st: 415-107/92 mb z dne 12 5 1992
INŠPEKTORJEVA BESEDA
mag. Stanislav Hočevar
KRISTJAN, ZAŽIVI SVOJE DOSTOJANSTVO!
Spoštovane bralke in bralci Salezijanskega vestnika, lepo vas pozdravljam na začetku vročih mesecev. Vem, da so vas minuli meseci utrudili. Zato vas povabim, da skupaj srknemo kako šilce iz območja Duha.
O Srce mi pravi, naj vam najprej izgovorim besedo HVALA. Za neštete stvari, dogodke, srečanja, pogovore, molitve in najsvetejše daritve. Dano nam je bilo v še enem šolskem in pastoralnem letu okušati sadove Svetega Duha. Kar nevidno jih je razlival po sv. Janezu Bosku in njegovi ustanovi. Odkrivali smo, kako je don Boskova vzgojna moč velika in osrečujoča. Združevala nas je. Zato smo veliko storili. Za slovesni praznik sv. Cirila in Metoda, ki sta zavetnika naše inšpektorial-ne skupnosti, bom daroval sveto mašo za vas vse. Naj vam izprosita veselje in mir srca. Naj nas napravita za nosilce krščanske omike.
© Vendar moja misel gre še naprej ... Mi jo dovolite izreči ...?
Nismo še zadosti ozaveščeni, kaj pomeni biti kristjan: kaj pomeni živeti krščanstvo v don Boskovem slogu. Se spominjate njegovih žarečih oči? Vidite njegov upanje vzbujajoči obraz? Slišite njegove besede, ki premikajo svetovja v naših srcih? Čutite njegovo roko, kako zanesljivo nas vodi po vrvi v novo življenje. Ste zaznali njegove pogumne korake za rast Kraljestva resnice, miru in ljubezni?
Vprašujem se sam in skupaj z vami: kako to, da nas sedanje okolje še vedno napravlja boječe in nezaupljive; kako to, da najdemo pogosto izhod samo še v drobnih prepirih, podtikanjih, predsodkih, uža-Ijenosti in umikanju v svoj mali svet?
Ali smo zaslutili globino, lepoto in moč krščanstva? Mar ni veliko lepše stopiti na plan z Božjim ognjem v srcu in se ne zmeniti za nenehno kokodakanje tolikerih pritlehnih živalic? Jezus tudi nam govori kakor toliko svetnikom: "Ti si jaz in jaz sem ti. Jemljem te resno. Odkrij in zaživi svoje dostojanstvo Božjega otroka!"
© To dostojanstvo lahko prav zaživimo v skupnosti Cerkve. Biti ud Cerkve pomeni zaživeti čudovito dostojanstvo pristnega bratstva: ti sem jaz in jaz sem ti! Kako je to drugačen pogled na vse: nasvet, telo in dušo. Kakšna moč nas v takem spoznanju prevzame! Kaj vse lahko storimo in koliko novega upanja lahko vzbudimo.
Ta svet, ta naš slovenski svet bo mogoče spremeniti, če bodo celotna krščanska občestva sveta ... Če bo celotna slovenska sa-lezijanska družina sveta. Samo to je stvarna in smiselna priprava na slovensko sinodo, samo to je učinkovita priprava na naš inš-pektorialni zbor.
Dragi bratje in sestre, podajmo si roke v tej novi zavesti lastnega dostojanstva in za-pojmo novo pesem edinosti in poguma. Sinovi in hčere svetih smo!
Stanislav Hočevar, inšpektor
JULIJ AVGUST	v«
OGRAD - KARABURMA O
SV. JOŽEF JE RES ZVEST SKRBNIK
Sanje, ki so jih gojili salezijanci, odkar so prišli sem na Karaburmo, so se uresničile. Salezijanski duhovnik Ciril Zajec je dal dokončno podobo cerkvi, ki sedaj zbira svoje razkropljene otroke in jih iz hrupa in malomarnosti dviga v višine, proti katerim se ponosno dviga tudi novi zvonik cerkvice. Sobrat Ciril pravi, daje njegova katedrala najlepša, daje lepotica Beograda, posebno takrat, ko je polna. Bog naj ga spremlja in živi še mnoga leta, da bo mogel kot pravi misijonar skrbeti za svojo čredico.	KiS
«pE
M ■
m
ISS
LJA - VOJVODINA
MINISTRANTI PRI SV. DOMINIKU
9. majasmo se zbrali ministranti iz zrenjaninske škofije pri Dominiku Saviu, svojem zavetniku. Najprej smo se zbrali vcerkvi, kjer smo premišljevali opoklicanosti ksve-tosti in o tem, kakšne naloge nam zaupa Bog. V delu po skupinah smo začetno misel še bolj poglobili. Sveto mašo je vodil msgr. HuzsvarLaszlo,zrenjaninski škof, in je v homiliji s posebno ljubeznijo spregovoril o duhovnih poklicih (kijih vtej škofiji zelo primanjkuje). Popoldne so se ministranti pomerili še v nogometu in v drugih spretnostih. Naslednjesrečanjeza te nadobudneže bo konec junija v Šušari pri Vršcu.	KiS
■i''-' i/iv/.
NADOBUDNI ŽELIMELJČANI V EVROPO
V petek 24. aprila '98 se je izpred gimnazije Že-limije odpeljal avtobus veselih ljudi. Tretješolcjsmo se odpravili na študijsko potovanje po Evropi. Želeli smo videti utrip ter zanimivosti Bruslja, Pariza in Turi-na. Potovali smo skozi pet držav. V sobotnih jutranjih urah smo prispeli v evropsko prestolnico Bruselj. Najbolj je bil zanimiv Atomium ter simbol tega mesta Manneken Pis. Zvečer smo se odpeljali v Pariz ter si poiskali prenočišče. Pariz je čudovito mesto, ki pase ponaša predvsem s tujimi umetninami. V Louvru nas je pozdravila smehljajoča se Mona Lisa, v Notre Damu pa se je v nas ponovno prebudila podoba grbastega zvonarja. Verseilles ti da vsaj bežen občutek, v kakšnem blišču so takrat živeli vladarji. Na poti domov smo se ustavili še v Turinu oz. Val-doccu. Tamjedon Bosko začel s svojim oratorijem in ustanovil salezijance. Ti pa so ustanovili našo šolo in nas popeljali na ta čudoviti izlet.
Andrej Jurjevčič, dijak Gimnazije Želimlje.
SREČANJE DRUŽIN
Že dvanajsto leto so se v Želimljem zbrale družine na svoje srečanje prvo nedeljo v maju in juniju. Vsakega srečanja seje udeležilo kakih 40 družin oz. 200 udeležencev. V zelo nagovorljivem predavanju
JULIJ AVGUST
v«
je o vrednotah spregovorila prof. Berta Golob. O svojih vtisih je o srečanju zapisala tudi devetletna SABINA KRNC iz Pečic, župnija Gabrovka: »V nedeljo 3. maja 1998 smo šli v Želimlje na srečanje družin. Tam smo delali ovčke iz papirja in vate. Naučili smo se veliko pesmi in iger. Po kosilu smo zaigrali igro in zapeli pesmi. Ovčke smo dali staršem. Nazadnje smo šli k sveti maši. V Želimljem smo imeli tudi malico in kosilo. Bilo je zelo lepo.«
i:M:<.MI|;^||!IWI I—— 3T3] MINISTRANTI IN SPET MINISTRANTI...
9. majaje bilo na Rakovniku ob prazniku Dominika Savia srečanje ljubljanskih ministrantov. Zbralo se je kakih 200 ministrantov iz 20 župnij. Pri maši so Gospoda prosili za blagoslov in se priporočili zavetniku ministrantov, v kvizu pa so tekmovali v dveh starostnih skupinah (do 7. r. in od 8. r. naprej). Letos so bili najboljši ministranti/ke iz župnije Lj.Bežigrad in zasluženo odnesli pokal. Srečanje smo sklenili s srečolovom in tako pomirili najbolj razočarane vtekmovalnem delu.
23. majapasovŽelimljeinnaKureščekpriromali strežniki in strežnice izvipavskedekanije. Pet avtobusov jih je bilo. Petje med mašo v cerkvici sv. Vida že dolgo ni bilo tako navdušujoče in okrog petsto iskrivih oči je ob tekmovalnih igrah napravljalo želimeljsko dolino polno življenja in veselja. Za konec so poromali še h Kraljici miru na Kurešček.	jp
ŠPORTNO SREČANJE KATOLIŠKIH GIMNAZIJ
Včetrtek4.junijaso se proti gimnaziji Želimlje zgrinjali dijaki in dijakinje vseh štirih katoliških gimnazij v Sloveniji. Več kot 70 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v košarki (fantje) in odbojki (dekleta). Tribune telovadnice so se šiblle od navijačev in navijačic, ki so jih ekipe pripeljale s seboj... Pokal v odbojki in košarki sta na koncu pripadladijakom in dijakinjam Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida. Predvsem pa je bilo pomembno medsebojno druženje dijakov/inj, spoznavanje in navezovanje stikov ter izmenjava šolskih izkušenj. Upamo, da bo to srečanje postalo tradicionalno.	Dominik Frelih
mmsnmmmmmmm^i
SREČANJE Z B0G0SL0VCI IZ TURINA
Letos so se salezijanski bogoslovci izTurina(med njimi so bili tudi trijedomačini, in sicer Peter Pučnik, Jakob Trček in Aleš Ušeničnik) odpravili na izlet v Slovenijo in si od 23.-25. aprila ogledali košček njenih lepo In del poslanstva slovenskih salezijancev: postonjska jama, Ljubljana, Rakovnik, Želimlje (nogometnatekma z gimnazijci). Vrhunec njihovega Izleta je bil sprejem pri ljubljanskem nadškofu in metropolitu dr. Francu Ro-detu (slika), kijimjevkratkihinjasnih obrisih predstavil zgodovino in trenutni položaj Cerkve na Slovenskem.
■pS JULU-AVGUSTV: 5
^uljubljana - celovec
Kakšen zaklad pomenijo nekateri že umrli salezijanci ne le za Cerkev in salezijansko družbo, ampak tudi zaslovenskega človeka nasploh. To potrjujejo tudi pred nedavnim izdane zbirke pesmi, katerih avtor glasbe oz. priredb je salezijanec France Cigan (1908-1971): leta 1996je izšla zbirka dvoglasnih slovenskih ljudskih in ponaroaelih pesmi, lani pa zbirka posvetnih pesmi za mešani zbor in zbirka duhovnih pesmi za mešani zbor (glej sliko). V tem obsežnem delu je zbranih 113 naslovov. Predstavnikom slovenskih sa-lezijancev, Ciganovih sobratov. je zbirko v torek 22. aprila predstavila in podarila izdajateljica Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
kranj
MEDNARODNI KONGRES 0 KATEHEZI
Univerzitetni predavatelji katehetike in religijske pedagogike v Evropi imajo svoje »stanovsko društvo«. Vseh je nad sto, dvoletnih kongresov pase udeležuje okrog šestdeset članov. Toliko jih je bilo tudi pri nas, iz enaindvajsetih dežel - prišel je tudi predstavnik iz Brazilije. Pred dvema letoma je bil njihov kongres v Londonu. Od 3. do 8. junija letos pa so imeli svoje zborovanje v Kranju o katehezi v različnih evropskih kulturah. Gostiteljica je bilaTeološkafakulteta v Ljubljani, saj sta dr. A. Slavko Snoj in dr. F. Škrabl redna člana te skupine strokovnjakov. Slednji se je zavzel za brezhibno organizacijo in v vsem zadovoljivo izvedbo zahtevne naloge. Kongresnike je med drugim nagovoril dekan Teološke fakultete dr. J. Juhant, v enem od ključnih predavanj pa tudi dr. D. Ocvirk; pozdravili so jih še kranjski župan V. Gros, salezijanski inšpektor mag. S. Hočevar in ljubljanski nadškof dr. F. Rode. Slišati je bilo: »Lepo deželo imate!« Poleg znanstvenega in kulturnega programa ter pastoralnih stikov s predstavniki našega cerkvenega življenja je bila to lepa priložnost za spoznavanje samostojne Slovenije in graditev njenega ugleda v svetu.	ASS
planina pri rakeku
OBISKAL NAS JE BUS VESELJA
Prvo majsko nedeljo seje v našo župnijo pripeljal Bus veselja, z njim pa tudi Mateja. Alenka. Ivek in seveda Martin Lisec. Med sv. mašo nam je Martin Lisec predstavil projekt Skala in njegovo vlogo v sodobni, človeku odtujeni družbi. Pravo veselje pa se je začelo popoldne, ko je bila vsa pozornost namenjena našim najmlajšijm: v Busu veselja je/fra//'eva/ Ivek s turnirjem v ročnem nogometu, na prostem so potekale igre z žogo ter delavnica, kjer so iz papirja nastajali prelepi pomladni cvetovi. Izrezi, prepogni, zalepi, nagubaj...,
je potrpežljivo razlagala Alenka. Pa tudi staršem ni bilo dolgčas. Martin je poskrbel, da so očetje tekli za žogo in pokazali svojo spretnost pri nogometu. Ob zaključku smo se zbrali v krogu, si podali roke in v molitvi oče-naš Bogu priporočili vsa ta mlada življenja. D. D.
iz salezijanskega sveta
RIM: Nova člana Slovenske teološke akademije v Rimu.
Na praznovanju 20. obletnice ustanovitve Slovenske teološke akademije v Rimu je 23. maja 1998 predsednik Slo-vensketeološkeakademijevRimuprelat Maksimilijan Je-zernik razglasil imena novih članov akademije. Za red-načlanasta bila med drugim imenovanatudi dvasalezi-janca: mag. Ivan Florjane, profesor na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo, in dr. Tone Prešern, ki poučuje na Salezijanski papeški univerzi.
SAL.VADOR:Stoletnicasalezijancev. Država jeza to priložnost izdalaspominskoserijoznamk, ki prikazujejo zemljevid ustanov v deželi in nekatere salezijanske ustanove, zlasti zavod za 2000 gojencevSi/efa Cecilija.
PARAGVAJ: Priprava na sveto leto v Paragvaju. Mladi na otoku Margariti so se odločili prispevati za razširitev in poglobitev ideje o svetem letu 2000. Na skupni radijski postaji na otoku pripravijo vsak teden eno oddajo. Ljudje jih radi poslušajo, ko govorijo v mikrofon, in nekatere že takoj prepoznajo po glasu. Mladi so navdušeni in zelo prizadevni. Tako poglabljajo v ljudeh vero in utrjujejo smisel življenja. Vodi jih sestra Blanka. HMR
ITALIJA: Misijonsko združenje kot spomin na umrlega misijonarja.V Italiji so v spomin na misijonarja, ki je delal med revnimi otroki v Braziliji, ustanovili združenje in ga po njem imenovali Carlo Marchini. Združenje nadaljuje podpiranje pobud, ki jih je misijonar pričel.Poskrbeli so za vodnjake v soseskah, mladim talentom omogočili študij, tudi na univerzi. Ustanovili so oratorij, rešujejo otroke z ulice in skrbijo za mlade matere.
UNICEF: Otroci -sužnji. UNICEF je začel kampanjo proti zlorabi otrok za delo. Ponekod jih družine prodajajo za majhen denar, da bi z njihovim delom odplačali doig. Nekateri ostanejo tako sužnji do smrti. 12-letni lqbal v Paki-stanujezačel organizirati sindikatteh suženjskih otrok-de-lavcev. Pa je bil veljakom v napotje in so ga na samo veliko noč ustrelili. Italijanski predsednik Scalfaro, salezijanski so-trudnik in nekdanji voditelj sotrudnikov v Italiji, je ostro obsodil in pozval ves svet, da se upre temu nasilju nad otroki in mladostniki. Po vsem svetu jih je 250 milijonov!
RIM: Iskrene čestitke! Takole je pet sobratov iz najožjega vodstva salezijanske družbe na svetovni ravni (glej sliko spodaj: med njimi je tudi svetovalec vrhovnega predstojnika za osrednjo Evropo, tudi Slovenijo, Albert van Hecke) zapelo svojemu sobratu mons. Dalla Valle, kije bil izbran in posvečen za škofa.
6
IULJ-AVGUST
v«
JUAN EDMUNDO VECCHI
vrhovni predstojnik
Iz razlage vezila za leto 1998
KRAJI ODKRIVANJA DUHA
V	prejšnji številki Vestnika smo odkrili Jezusovo življenje kot ključ za razlikovanje Svetega Duha od drugih duhov, danespa sevprašajmo, kateri so tisti kraji, kjer bomo odkrili njegovo navzočnost in delovanje. Nakazal bom štiri takšna mesta.
1.	CERKEV
Sveti Duh je bil obljubljen in poslan najprej Cerkvi -torej skupnosti Jezusovih učencev, kot skupini, ki je bila skupaj z Marijo zbrana v dvorani zadnje večerje,
V	skupnosti je Duh Besede, ki razlaga veselo oznanilo o Jezusu in navdihuje učence, da o njem učinkovito spregovorijo.
Duh besede je tudi Duh poslanstva. Učence izvabi iz dvorane zadnje večerje. Usmeri jih v poganski svet, sam pa gre pred njimi.
On je tudi Duh občestva, bogatega s službami. Ko samim apostolom ne uspe odgovoriti na vse potrebe skupnosti, se oblikujejo službe diako-nov in duhovnikov. Sveti Duh bogati skupnosti z novimi darovi in karizmami.
2.	SRCA VERNIKOV
Svetišča Svetega Duha so srca vernikov. Sveti Duh v njih moli in pričuje o Božjem posinovljenju.
V	cerkvenem občestvu je Sveti Duh vsakomur podarjen kot osebni dar; v vsakomer deluje in ga oblikuje v Božjega otroka, ki ga Oče pozna in ljubi v edinstvenosti njegovega bitja.
Sveti Duh poraja v človeku novo zavest o Božjem sinovstvu, kakor se je razodela v Jezusu. Kristus se nikoli ni čutil sirota. Ko je bil od vseh zapuščen, ga je sprejel Oče. Vernik, ki razvije v sebi to zavest, lahko v še tako težkih trenutkih doživlja in izraža sinovsko zaupanje v Boga.
Sveti Duh poraja v verniku novo razumnost. To je razumnost vere, ki zmore zaznati Božjo skrivnost, odkriti smisel sveta in dogodkov v njem.
Sveti Duh navdihuje novo obliko medsebojnih odnosov, ki presegajo narodnost, raso, kulturo, vero in ekonomski položaj. To je udeleženost pri Božji ljubezni.
Sveti Duh nas uči nove govorice, ki nam omogoča, da Bogu izražamo svoja sinovska čustva, in nam navdihuje vse, kar moramo izreči.
In kdor je rojen iz Duha, je poklican k rasti v določenem življenjskem načrtu. Darovi Duha so
kot genetski zapis, po katerem vernik raste in se razvija. V tej rasti je Sveti očiščevanje od odvisnosti, zasužnjenosti, sebičnosti, razdiralnih strasti in doseganje notranje svobode. K tej zrelosti nas vodi prizadevanje, da bi svoje življenje prili-čili Kristusovemu in vstopili v njegovo skrivnost. Izid je duhovni človek, človek po Duhu.
3.	ČLOVEŠKA ZGODOVINA
Tudi v človeški zgodovini smo dolžni odkrivati delovanje Duha, pa naj bo to neznatna zgodovina nekega kraja ali pa velika zgodovina ljudstev in vsega človeštva.
To je jasno razvidno v zgodovini izvoljenega ljudstva, ki je model zgodovine vseh narodov. Bog se razodeva osebno: razkrije svoje ime, da opaziti svoj odnos s človeškim rodom, postopno odkriva svoj načrt s človekom.
Kdor ostaja v materialnosti dogodkov, ki so v svetu, pa naj bodo tragični ali prečudoviti, tega Duh ne vodi; kdor pa prepoznava smisel teh dogodkov, se navdihuje ob njem. Tisti, ki v teh položajih odkriva poti, ki jih Bog odpira posameznikom in skupinam, da bi jih bolj pritegnil k sebi, je navdihnjen od Svetega Duha.
4.	VESOLJE
In kot zadnje, Duha odkrivajmo v vesoljstvu. Božja ljubezen je vesolje preobrazila iz kaosa v kozmos; iz neurejenosti in neprivlačnosti v red, luč, lepoto, koristnost, previdnost. Sveto pismo pravi, da je Duh Božji vel nad vodami. Knjiga modrosti nam predstavlja Božjo misel in ljubezen, ki se razliva nad vsa njegova dela, v katerih je zapustil svoja znamenja. Kdor se ob pogledu na svet odpre zahvali, kontemplaciji, češčenju ali vpraševanju o Bogu, ga k temu nagiblje Duh.
Vrhovni predstojnik s skupino deklet in gospa v Svvazilandu ob obisku Južne Afrike.
1 ^ a P0'3UC'0 'S don Boskovih sotrudnikov je bilo 24. UBkJ maja 1998 na praznik Marije Pomočnice na Rakovniku letno srečanje don Boskovih sotrudnikov. Program srečanja je pripravil Center - Emavs, Rakovnik.
Srečanja se je udeležilo okrog 50 sotrudnikov z obljubo
8 julij-avgusttO
OČETOV NAČRT
i elam v tovarni in kot na vadno sem bila tudi tisto jutro prva na delovnem mestu. Že sem prezračila in pripravila vse potrebno za začetek dela. ko je prišla sodelavka, s katero sva prejšnji dan veliko razpravljali o Bogu, molitvi, Cerkvi, trpljenju... Začutila sem, daje o najinem pogovoru razmišljala tudi doma, saj je zjutraj znova začela isto temo. Kar nenado-
ma je bruhnilo iz nje: Nimam časa za Boga! Dovolj mi je, da grem v cerkev dvakrat na leto! Za kratek čas sem utihnila, nato pa jo mirno
nagovorila: Da, sedai ti je dovoli, ko ti gre dobro. Ko pa si v stiski, je Bog tisti, ki ga kličeš na pomoč ... Večkrat sem se še spomnila na sodelavko. zanjo molila in prosila Boga. naj ji odpre oči. da bo spoznala, kako minljive so materialne dobrine tega sveta. Slava, po kateri hrepeni, je kot muha enodnevnica; zdravje, ki ga danes še ima, bo morda že jutri opešalo.
Čutim, da je prav to tisto pomembno mesto, ki ga imamo don Boskove prostovoljke v Cerkvi. Kljub obilici dela si vzamemo čas za bližnjega, mu skušamo pomagati, dati dober zgled, predvsem pa moliti zanj, kajti besede mnogokrat nimajo pravega uspeha.
Kako hvaležna sem vstalemu Odrešeniku za milost vere, za duhovni poklic, ki mi ga je dal. Na njegov klic sem odgovorila svobodno, zavestno in veselo; zdaj pa čutim, da me je obogatil s posebnimi darovi. Daje mi moči, da uresničujem Očetov načrt sredi sveta in svoje bližnje rešujem z molitvijo. ljubeznijo in tihim pričevanjem.
Don Boskova prostovoljka
M
SALEZIJANSKA DRUŽINA
salezijanci • hčere Marije Pomočnice • sotrudniki
DON BOSKOVIH SOTRUDNIKOV
in nekateri, ki se na ta korak pripravljajo ali pa z don Bo-skom simpatizirajo. Navzoči so bili iz centrov: Rakovnik, Cerknica, Sodražica, Sentjošt in še drugod.
Po uvodni molitvi je vse navzoče pozdravila Marija Suhadol-
LETNO SREČANJE
SREDI SVETA URESNIČITI
nik, koordinator DBS. Sledila so poročila o življenju in delu posameznih centrov in namigi za naprej. Vabilu na srečanje se je odzval g. inšpektor Stanislav Hočevar, ki je spregovoril o VEZILU> ki ga je vrhovni predstojnik za leto 1998 napisal vsej salezijanski družini. Delo smo nadaljevali v sedmih skupinah. Vsaka skupina se je posebej zaustavila ob enem od darov Svetega Duha in ga poskušala aktualizirati. Dopoldansko delo smo končali s plenumom in molitvijo.
Popoldne so se vsi sotrudniki udeležili romarskega shoda. Za vse navzoče je bil to dan močnega verskega in bratskega do-


prostovoljke • bivši gojenci • salezijanci
JANEZ SMREKAR
Voditelj salezijanskih sotrudnikov v ljubljanski škofiji
rizadevanie kanonika Luke Jerana. da bi saleziianci prišli v Slovenijo in da bi utrdil Zvezo salezijanskih sotrudnikov. je po Jeranovi smrti (1896) nadaljeval ljubljanski katehet Janez Smrekar, rojen 9. aprila 1853 v Lazah pri Ljubljani. Izročilo pravi, da je od Jerana ob smrtni postelji prejel naročilo: Zate imam to oporoko. Skrbi in žrtvuj se za mladino! Dela j za to. da pri dcjo saleziianci na Kranjsko. Ve i i ko boš mora i trpeti, ime! bos raz novrstne nasprotnike, a ne obu pai in ne odnehaj, tudi če bi bilo tako hudo. kakor da bi drva cepi i i na tebi. Vide! boš. da bo poma gai Bog in blagoslovil tvoje delo.
V času priprav na prihod sa lezijancev na Slovensko je Smre kar odigral odločilno vlogo. Ob njegovi smrti so ga imenovali us tanovnika satezijaneev na S/oven skem. Smrekar se ie zelo zavzel za nove duhovne salezijanske po klice. Zbiral je fante, jih sam vodil v Turin. zanje zbiral sredstva za vdrževanje, da bi se kot apostoli mladih vračali v Slovenijo.
Pomen Smrekarjevega dela je tudi v tem. da je organiziral salezijanske sotrudnike in usmerjal njihovo delo.
Vrhovni predstojnik Mihael Rua je Janeza Smrekarja 28. januarja 1895 imenoval za voditelja sotrudnikov v ljubljanski škofiji. V tej vlogi se je udeležil prelomnega dogodka v organiziranju sotrudnikov. njihovega prvega mednarodnega kongresa v Bologni od 23. do 25 aprila 1895. Spregovoril je tudi Smrekar v slovenščini in med drugim dejal: Čast mi je, da lahko kongresu izročim iskren pozdra vit i najboljše želie mojega knezdškofa v
Ljubljanimons. Jakoba Missia. Zelo je zadovoljen, da salezijansko delo napreduje tudi v njegovi škofiji. V Turin smo že poslali šest naših fan tov. Upamo, da bodo iz njih nasta H apostoli saleziianskega dela med Slovenci, ki smo del velikega slovanskega ljudstva. Ustanovljen je bil že odbor za posta vitev deškega doma: prav tako smo že kupili kos zemlje s hišo v ta namen. Strašen potresni bič. ki je prav sedaj hudo prizadel cerkve in hiše. bo za nekaj časa zaustavil naše delo. Toda trdno zaupamo v Božjo previdnost. Moia želja in želja vseh naših sotrudnikov je. da bi čimprej med nas prišli don Boskovi sinovi, kar bo velikega po mena za Slovence.
Takoj po vrnitvi je Smrekar iz dal knjižico, prevedeno iz italiianš čine. z naslovom Sotrudniki sa lezijanski ali izkušeno sredstvo družbi človeški koristiti s pospeševanjem nravnosti. Knjižico je potem pošiljal sotrudnikom in tistim. za katere je mislil, da bi jih tak način dela utegnil zanimati.
Številni članki, ki so o sotrud ništvu izšli leta 1895. ter gibanje sotrudnikov. ki ga je po vrnitvi iz Bologne razvil Janez Smrekar. so omogočili prvi shod slovenskih sotrudnikov. ki je bil na praznik
Frančiška Šaleškega 29. januarja 1896 v Ljubljani. Smrekar je uspel pritegniti k sodelovanju takrat najvidnejše predstavnike cerkvenega življenja. Po shodu je Smrekar lahko zadovoljno zapi sal: Hvala Bogu. salezijanske slo vesnosti preteklo sredo v god sv. Frančiška Šaleškega so se tako lepo in častitljivo izvršile, kakor se je moglo želeti.
Zapisnik društva salezijanskih sotrudnikov nam pokaže, da je bilo v času na pragu 20. stoletja uradno vpisanih prek 1600 so trudnikov. Izhajali so iz nairazlič neiših stanov. Sprva so prevlado vali duhovniki, potem pa so seiim pridružili posestniki, delavci, urad niki in drugi.
Nekdaj cvetoče drevo salezijan skega sotrudništva živi tudi po sto letih in dobiva novih življenjskih moči. Naj se še bolj razraste in prispeva svoj delež k novi evangelizaciji na prehodu v 21. stoletje.
Ivan Turk. delegat DBS
avsus" 9
mmmmmmmmmmm
MARIJA BREZJANSKA
Marija mati blažena rodila nam je Jezusa, kije Odrešenih sveta. Sedaj pa je podoba ta Marija nam oskrunjena. Marija mati ljubljena zelo je žalostna. Mi smo na Brezje romali in odpuščanja prosili. Marija pa je usmiljena in greh je odpustih.
Simona Arko, Sodražica
SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC?
Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu.
Janez Žabot Rakovniška6, p.p. 2404 1001 Ljubljana tel.: 061/127-30-39
W— ^mm
Sv. Frančišek Šaleški
O MOLITVI
olitev nam z Božjo jasnostjo in lučjo razsvetljuje razum in z ognjem Božje ljubezni razvnema voljo. Zato bolj ko vse drugo očiščuje razum nevednosti in voljo nerednih strasti. To je blagoslovljena rosa, ki škropi rastline naših dobrih želja, da ozelene in se razcveto, naše duše čisti vseh nepopolnosti in gasi strasti naših src.
Zlasti ti priporočam premišljevanje, notranjo molitev, posebno tisto, ki obravnava življenje in trpljenje našega Odrešenika. Ako se boš v premišljevanju pogosto vanj poglabljala, se bo vsa tvoja duša z njim napolnila, naučila se boš njegovega zadržanja in vsa svoja dela uravnala po njegovih. Jezus je luč sveta. V njem, z njim in zanj se moramo bistriti in razsvetljevati.
Zaželeno drevo je in v njegovi senci se moramo osvežiti.
Jakobov živi studenec je, ki izmije vse naše madeže.
Kakor se otroci nauče govovrice svoje matere s poslušanjem in s tem, da jecljajo za njo, tako se bomo tudi mi s pomočjo njegove milosti naučili govoriti, delati in hoteti kakor Zveličar, če bomo ostajali v premišljevanju pri njem in pazili na njegove besede in njegova dejanja.
Filoteja, to moramo doseči. Verjemi, da ni mogoče priti k Očetu drugače kakor skozi ta vrata. Kakor bi zrcalo ne moglo ničesar odražati, če bi ne bilo zadaj prevlečeno z zlitino kositra ali svinca, tako tudi mi božanstva na zemlji ne moremo prav dojeti, če ni združeno s svetim človečanstvom Zveličarjevim. Jezusovo življenje in smrt je najprimernejša tvarina, ki si jo moremo določiti za vsakdanje premišljevanje.
Zveličar se ne imenuje zastonj kruh, ki je prišel iz nebes: kajti kakor kruh spada k vsaki mesni hrani, tako mora biti tudi Zveličar v vsakem premišljevanju, v vsaki naši molitvi in v vsakem našem delu.
Vsako molitev pričenjaj z mislijo na Božjo pričujočnost.
Navadi se misliti na to, kar besede pomenijo. Moli z globokim premislekom in vzbujaj ob njih sveta čustva.
•	Če med ustno molitvijo začutiš, da te srce vleče k notranji, premišljevalni molitvi, se čisto mirno prepusti svojemu duhu.
•	Ko bi ves dan ne našla časa za molitev, nadomesti izgubo tako. da pomnožiš kratke vzdihl-jaje ali da bereš iz kake nabožne knjige.
Filoteja. L jubljana 1941, str. 61šl.
1 0 .JLJ.I AVGUST
A
MOLIMO ZA DUHOVNE POKLICE I
Dnevi duhovniških posvečenj in novih maš so za verujoče pravi ljudski prazniki. Verno ljudstvo se Bogu zahvaljuje za dar novih duhovnikov in se veseli, da so se poklicani Bogu velikodušno odzvali in sprejeli ponujeni dar služenja.
Po svetem Pavlu je duhovnik predvsem oskrbnik Božjih skrivnosti: "Imejte nas vendar za Kristusove služabnike, za oskrbnike Božjih skrivnosti. Seveda se od oskrbnikov zahteva, da so zanesljivi" (1 Kor 4, 1-2). Oskrbnik ni lastnik, temveč tisti, ki mu lastnik zaupa svoje dobrine, da bi pravično in odgovorno ravnal z njimi. Prav tako duhovnik prejme od Kristusa dobrine odrešenja, da bi jih delil na ustrezen način tistim, h katerim je poslan. Gre za dobrine vere. Zato je duhovnik človek Božje besede, človek zakramenta, človek "skrivnosti vere". Po veri stopa k nevidnim dobrinam, ki so dediščina odrešenega sveta, ki jo je zaslužil Božji Sin.
Papež Janez Pavel II. je v svojem življenjepisu ob zlati maši zapisal, da je duhovništvo DAR IN SKRIVNOST. "V svoji najgloblji plasti je vsak duhovniški poklic velika skrivnost, je dar, ki neskončno presega človeka. Vsak od nas duhovnikov to jasne izkuša v vsem svojem življenju. Ob veličini tega daru čutimo, kako smo ga nevredni."
Resničnosti teh papeževih besed se zavedajo tudi letošnji novomašnlki. Nekateri so me prosili, naj se vam, dragi molivci, v njihovem imenu zahvalim za vaše molitve, s katerimi ste jih spremljali do sedaj, in se priporočajo v vašo molitev še za naprej, da bi mogli biti velikodušni in zvesti oskrbniki Božjih skrivnosti. V znamenje hvaležnosti Bogu, Materi Božji in tudi vam, molivci, bodo nekateri novomašniki poromali na Kurešček tretjo soboto v mesecu juliju, ko bo molitveni dan za duhovne poklice. Pridite, da se z njimi poveselimo njihovega duhovništva in se zanje Bogu zahvalimo.
Ivan Turk, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, tel.: 081/127-30-28
DUHOVNIŠTVO •
DAR IN SKRIVNOST
Naj Gospod Bog v novomašnikih in vseh drugih duhovnikih ohrani živo, hvaležno in dejavno zavest o prejetem daru in naj v mnogih fantih zbudi pripravljen in velikodušen odgovorna njegov klic, da bi se brez pridržkov darovali za evangelij.
Dragi molivci! Bodimo v svoji ljubezni in molitvah še naprej velikodušni do tistih, kijih Bog kliče v duhovniško in posvečeno življenje.
Ivan Turk
-^jSjUd„'AVGUS~ 11
Vsem prav iskren pozdrav
MOLITVENI NAMENI
JULIJ
Daj nam v strahu ti služiti in otroško te ljubiti. Molimo, da se vseh ljudi znova polasti strah Božji, ki je najnežnejši in najpopolnejši izraz ljubezni.
AVGUST
Pridi, pridi, Sveti Duh! Molimo, da bi se slovenski kristjani v pripravi na sinodo dali voditi Svetemu Duhu.
srečanja
VEDNO IN POVSOD DON BOSKOV
DUHOVNIK
Mirko Žerjav, zlatomašnik in Še vedno priljubljen čarodej
Kdor ga sreča, kar ne more verjeti. Stopa že v osemdeseto leto (rojen je 8. julija 1919), pa bi mu jih prisodili kakih šestdeset. Že petdeset let je duhovnik, prihodnje leto pa bo slavil biserni jubilej salezijanskega življenja. Prihaja iz družine z osmimi otroki. Ko so si blizu Rakovnika zgradili prijeten dom v zavetju Golovca, se je spoznal s salezijanci. Po petih razredih gimnazije v Ljubljani in v Veržeju je I. 1938 stopil k salezijancem v noviciat in naslednje leto napravi! prve redovne zaobljube. Po končani gimnaziji je opravil tri leta vzgojne prakse v salezijanskih zavodih v Ljubljani na Selu in na Kodeljevem. Leta 1948 je diplomiral na teološki fakulteti in bil 4. julija 1948 posvečen v duhovnika. Naslednjo nedeljo je imel novo mašo na Rakovniku, nedeljo pozneje pa v svoji rojstni župniji na Blokah. Sedaj se je šele razvilo njegovo rodovitno duhovniško delovanje: najprej je bil vzgojitelj v noviciatu na Škrljevem (1948/49), potem župnik v Tržišču na Dolenjskem (1949/56) in v Škocjanu ter na Bučki (1956/63). Pot ga je za dve leti vodila na študij v Rim (1963/65), naslednja leta pa se je ustavil najprej na Rakovniku (65/66, ekonom), v Želimljem (66/ 67, profesor v noviciatu) in leta 1973 pristal v Rudniku, kjer je še danes. Od leta 1966 do 1973 je bil priljubljen ljudski misijonar, od leta 1973 (torej 25 let, srebrni jubilej) pa župnik v Rudniku. V tem času je mnoge, predvsem mlade, pritegnil s svojimi rokohitrskimi spretnostmi.
• Gospod Mirko, kaj vam je dajalo veselje in moč v neravno lahkih časih po vojni vse do danes?
Vse svoje duhovniško življenje sem čutil, rekel bi, čudežno Marijino pomoč in varstvo. To sem videl tudi pri ljudeh, ki so prihajali k meni po pomoč in tolažbo. Mnogi obupani, bolni, nesrečni. Mnogi so bili prepričani, da jim pomagam jaz, toda pomagalo je - včasih takoj ljubeče Jezusovo Srce v tabernaklju. To je bilo meni osebno v veliko veselje in mi dajalo še večje zaupanje v Božjo pomoč.
Preprečil sem precej samomorov (enega tudi zvečer v dežju na našem pokopališču).
V	veliko veselje so mi bila srečanja s Slovenci po svetu (Amerika, Kanada, Avstralija).
V	veselje mi je bilo, ko sem še lahko udeležil drugega vatikanskega koncila in se srečal s papežem Pavlom VI., ki mi je izročil poseben dar. Čutil sem se počaščenega, ko sem na svetovnem kongresu čarodejev (TISM) v Bologni zastopal vso bivšo Jugoslavijo ...
12 UtlLIJ-AVGUST'
Hodi v moji pričujočnosti in išči me vedno
s preprostim srcem.!
marjan lamovšek
Nova maša: 5. julij 1998
Šentrupert na Dolenjskem
tone dolgan
Nova maša: 12. julij 1998 Rakovnik Ljubljana
uhovniški poklic je skrivnost čudovite zamenjave med Bogom in človekom. Ali je na svetu kaj večjega za človeka kot to. da duhovnik more ponavzočevati vsak dan v Kristusovi osebi odrešenisko daritev, isto. kakor jo je Kristus dopolnil na križu?
Papež Janez Pave!H., Dar in skrivnost
JULIJ AVGUST	v«
Čas za bližnjega,
čas za Boga.
Zahvala za molitve
Tisti, ki smo se odločili za Bogu posvečeno življenje, se večkrat in vedno znova čudimo: Zakaj prav jaz? Zakaj nisi poklical toliko drugih, Bog?
Odgovor na ta vprašanja ostaja skrivnost, pa če se še tako trudimo, da bi nanje po človeško odgovorili. Tako je tudi z molitvami vseh vas, ki molite za duhovne poklice. Sadovi teh molitev so zaviti v Božjo skrivnost. Bog je gospodar življenja, mi pa se lahko le trudimo, da bi bili vedno v službi življenja. Ob najinem duhovniškem posvečenju in novi maši se vam prisrčno zahvaljujeva za vse molitve in dobre misli! Tone Dolgan, Marjan Lamovšek
Pogovor z njima v naslednji številki SV.
• 25 let ste bili župnik na Rudniku, kot rokohitrc pa ste se srečah z nešteto mladimi. Ka j menite o svojem pastirskem poslanstvu?
Kljub temu da sem bil v omenjeni svetovni organizaci ji rokohitrcev T1SM, svoje žup niie nisem zanemarjal, pač pa storil, kar sem mogel. Vesel pa sem bil. ko so me še v času tr dega komunizma ravnatelji šol po vsej Sloveniji vabili v osnov ne in srednje šole, kjer sem se kot duhovnik v dvoranah sre čeval z deset tisoči mladih in z njihovimi učitelji in jim med predstavami kot duhovnik po vedal kako dobro besedo za živ ljenje. Pri delu v župnij Rudniki sem živel z vso dušo in kljub političnim in idejnim razlikam sem bil prijatelj prav z vsemi fa rani. To sem čutil, ko sem se v teh 25 letih srečeval z njimi. Vedno so bila naša srečanja prijateljska, kar si želim tudi za naprej. Vsak dan se vseh svo jih faranov spominjam v moli tvi in pri sveti maši. Rad bi. da bi bili še naprej kot ena družina. Marijo in Boga prosim, da bi bili kot ena družina tudi pri Bogu v večnosti.
LETOŠNJA
SALEZIJANSKA NOVOMAŠNIKA
DON BOSKOVI SPOMINI
KO SE KLATEŽU NASMEHNE SREČA
Cvet
navihancev, kakor je don Bosko ljubkovalno imenoval svoje živahne fante, je pokal od smeha, ko so zbijali šale z burko Napoleonov desetnik. Ti isti fantje pa so tudi žareli od navdušenja v pripravi na prvo birmo v oratoriju - saj skoraj nihče od njih ni bil prej pri birmi -čeprav s škofom Fransonijem vred niso mogli zadržati smeha, ko je birmovalec v Pinardijevi lopi, spremenjeni v kapelo, s škofovsko kapo zadel ob nizek strop. Se malo prej so mnogi od njih bili potepuhi in nekateri celo rokomavhi, saj niso imeli ničesar in niso bili od nikogar: niso poznali ljubezni, ker niso imeli ob sebi matere. Končno se je tudi njim nasmehnila sreča, sijoča z obraza matere Marjete. Prav zato čakamo tudi na njeno proglasitev za blaženo in svetnico.
M
edtem ko smo iskali sredstva za olajšanje verskega in izobraževalnega poučevanja, se je pokazala druga zelo velika potreba, za katero je bilo treba poskrbeti. Mnogi fantje iz Turina in od drugod so imeli dobro voljo, da bi začeli nravno in delovno življenje; a ko smo jih povabili, da bi ga začeli, so navadno odgovorili, da nimajo niti kruha niti obleke niti stanovanja, kamor bi se zatekli vsaj za nekaj časa. Da bi vzeli pod streho vsaj nekatere, ki zvečer niso vedeli, kam se zateči, smo pripravili svisli, kjer je bilo mogoče prebiti noč na slami. Nekateri so vedno znova odnašali rjuhe, druge odeje, končno so ukradli celo slamo in jo prodali.
Bilo je nekega deževnega majskega večera, ko je pozno prišel neki petnajstleten fant, ves premočen. Prosil je kruha in prenočišča. Moja mati ga je
sprejela v kuhinji, ga posadila k ognjišču, in medtem ko se je grel in si sušil obleko, mu je pripravila juho in kruh, da bi se okrepčal.
Medtem sem ga spraševal, ali je hodil v šolo, imel starše in kateri poklic opravlja. Odgovoril mi je:
»Sem uboga sirota, prišel sem iz doline Sesia, da bi našel delo. S seboj sem imel tri franke, ki sem jih vse porabil, preden sem lahko zaslužil druge. Zdaj nimam ničesar in nisem od nikogar.«
»Si že bil pri svetem obhajilu?«
»Ne še.«
»In pri birmi?«
»Nisem je še prejel.«
»In pri spovedi?«
»Nekajkrat sem bil.«
»Kam boš šel zdaj?«
»Ne vem. Prosim, če lahko prebijem noč v kakšnem kotu te hiše.«
Ko je to rekel, je planil v jok; moja mati je jokala z njim in jaz sem bil ganjen.
»Ce bi vedel, da ne kradeš, bi ti skušal pomagati, toda drugi so mi odnesli en del odej in ti mi boš odnesel drugega.«
»Ne, gospod. Bodite mirni; sem revež, toda nikoli nisem ničesar ukradel.«
»Ce hočeš,« je rekla moja mati, »ga bom zadržala za to noč, za jutri pa bo poskrbel Bog.« »Kje?«
»Tu v kuhinji.«
»Odnesel vam bo še lonce.«
»Poskrbela bom, da se to ne zgodi.«
»Pa dajte.«
Dobra žena je s tisto siroto odšla ven, zbrala nekaj kosov opeke in z njimi v kuhinji napravila štiri stebriče, na katere je položila nekaj desk in nanje slamnjačo; tako je pripravila prvo posteljo oratorija. Moja dobra mati mu je potem napravila kratek nagovor o potrebnosti dela, poštenosti in vere. Na koncu pa ga je povabila, naj zmoli molitve.
»Jih ne znam,« je odgovoril.
»Molil jih boš z nama,« mu je rekla. In tako je bilo.
Da bi bilo vse zavarovano, sva kuhinjo zaklenila in je nisva več odprla do jutra.
To je bil prvi fant našega zatočišča. Temu se je hitro pridružil drugi in potem naslednji, vendar smo se morali tisto leto zaradi pomanjkanja prostora omejiti na dva. Bilo je leta 1847.
Pripravil ASS
14 UtlLIJ-AVGUST'
BOŽJI SODELAVCI SMO!
Don Bosko zaupa mladim. Štirinajstletni DominikSavio pred več kot sto leti poučuje dve, št i ri i n cel o šest let starej še f ante.
Tudi papež ob letošnji cvetni nedelji vabi mlade: resno si zastavljajte vprašanje o svoji poklicanosti in bodite pripravljeni odgovarjati Gospodu, ki vas kliče, dazasedete mesto, ki ga ježe nekdaj pripravil za vas.
♦	Mnoge pevske zbore, zlasti otroške in mladinske, vodite mladi sami in sicer predvsem zato, kerčutite, da talentov ne smete zakopavati vase, ampak jih deliti z drugimi, z njimi trgovati.
♦	Nad 200 mladih vas je bilo, ki ste velikodušno dali na razpolago svoj čas in sposobnosti za Čarno jezero,
♦	V kakih štiridesetih krajih po Sloveniji bo Oratorij, ki spet večinoma sloni na prostovoljnem in zastonjskem delu vas mladih animator-jev.
♦	V Želimlje se bo spet zgrnilo stotine osnovnošolcev na duhovne vaje, in spet boste mnogi mladi, ki jim boste pomagali.
♦	Na Uskovnici bo potekal program Uskovniških tednov, ki v veliki meri sloni na izkušenih animatorjih študentih.
Hvala vsem vam, mladi, ki z veseljem in velikodušno prevzemate odgovornost, ki na tak ali drugačen način odgovarjate Gospodu na njegov klic.
9M : Miftl
]ty[LADI m • f • •	f /• *
vzgojitelji mladih
Ob naslovu, ki sem ga dobil za nocojšnje pričevanje: Mladi, apostoli mladih, sem se vprašal:
V	kolikšni meri izpolnjujem poslanstvo vzgojitelja - apostola mladih? Jezus je svojim apostolom, preden jih je razposlal, naročil: Ničesar ne jemljite na pot, ne palice, ne torbe, ne kruha,
ne denarja; tudi ne jemljite dveh oblek.
V	katerokoli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite naprej (Lk 9,3-4) Stopam ali stopal sem v različne hiše. Enkrat kot birmanski voditelj,
drugič kot animator na duhovnih vajah v Želimljem, tretjič kot udeleženec dnevov duhovnosti, spet četrtič kot animator pri projektu SKALA. Vselej pa kot človek, ki želi služiti.
Pri vsem tem srečevanju z mladimi imam veliko spominov.
Spominjam se, kako me je presunila bolečina dekleta,
katere starši so se takrat ločevali.
Doživljam tudi milost duhovniškega klica pri fantu.
Prijatelj končuje srednjo šolo in ne ve,
kaj bi v svojem življenju poklicno delal.
Birmancu je umrl stari oče.
Da, velikokrat sem ostal brez besed, v močni želji
spodbuditi, tolažiti, dati upanje.
Pa sem spoznal, da mladi ne potrebujejo velikih besed modrosti, pač pa sočutno, čuteče srce. Tako, ki utripa: Ali ni prijetno, ko je Jezus z nama?
Ničesar ne jemljem na pot, razen svoje človečnosti in svoje vere. Kot vzgojitelj odkrivam, da je vera lahko močna opora. Iz nje črpam moč, ljubeznivost, vztrajnost, potrpežljivost, krotkost. Bog, prosim te, daj vsem, ki se srečujejo z vzgojo mladih, pronicljivost Svetega Duha.
Štefan Petkovšek, Vrhnika Pričevanje na molitvenem bedenju mladih na Rakovniku 22. maja 1998
,	JULiJ-AVGliST 15

I
š I
Tisto pravo praznovanje dveh tisočev otrok in mladih
Že sedmič zapored se je na prvo junijsko soboto na Rakovniku zbrala pisana množica osnovnošolske mladine. Prišli so iz vseh koncev Slovenije - od Primorske do Prekmurja, izpod Triglava in Gorjancev. Letošnja prireditev je nosila naslov Vesela črkarija. Animatorji z raznih koncev Slovenije so pripravili petindvajset različnih otokov/delavnic, ime vsakega otoka se je začelo na drugo črko, A-avtomo-bili, B-bus veselja, E-evangelij, L-ljubezen na prvi pogled, P-ples, S-smetarski otok...
Uradno se je prireditev začela ob deveti uri. Preden so udeleženci sploh lahko prišli do otokov, so morali: splezati skozi črke - od najmanjšega do največjega, vsi, brez izjeme. Sledil je Dominikov in Tomažev pozdrav z info-točke, nato pa so se otroci razkropili po otokih/delavnicah ... prav vsi, tako otroci kot tudi animatorji pa smo se nadvse zabavali. Ob poldrugi uri smo se umirili in pristopili k sveti maši. Ob koncu le-te smo vsi skupaj zaključili naše druženje na zelenici pod cerkvijo. Razšli smo se na svoje domove s srci, polnimi veselja, ter z obljubo, da se ob letu osorej znova srečamo.
Pri maši sem se počutil kot v Postojni, ko je prišel papež med
L (ljubezen na
zanima.
m se; SDnrih,
Na Čarnem jezeru je sodelovalo na 25 otokih kakih 200 mladih fantov in deklet ter nekaj gostov. In zakaj so le-ti prišli na Čarno jezero?
Barbara: Na Čarno jezero sem prišla, ker je moj prijatelj potreboval pomoč na otoku. Ker sem rada z otroki, sem se povabilu z veseljem odzvala.
Brigita: Ker mi je delo z otroki všeč. Na tej prireditvi sem bila že tretjič in mi je bilo vedno všeč, saj je veselo in mladostno.
Mateja: Ker imam rada otroke. Veliko mi pomeni, da sem lahko z mladimi. To mi daje energijo za naprej. Od njih pase naučim tudi veliko novega. Tam srečam veliko prijateljev.
Filip: Takšna srečanja so mi všeč predvsem zato, ker se zbere ogromno otrok. Ozračje je nepozabno. Rad pomagam pri pripravah, saj so potem zadovoljni tudi udeleženci, ne samo jaz.
Milena: Rada sem z otroki. Bila sem na otoku pies, in ker rada plešem, mi tudi sonce (tisti dan je bil najbolj vroč junijski dan v zadnjih sto letih, skoraj 34 stopinj v senci, op.ur.) ni šlo preveč do živega. Nikoli še nisem bila na takšni prireditvi in slišala sem, da je zelo lepo. Moja pričakovanja so bila izpolnjena, le to mi ni bilo všeč, da nisem spoznala dogajanja na drugih otokih.
Kaja: Na Čarno jezero sem prišla, ker rada pomagam kot animatorka. Že lani mi je bilo zelo všeč. Lepo je, ker se zbere toliko otrok. Maša ob zaključku je bila čudovita.
iiW»liilli!:"iirii;
*7mjem mno&ftt
Zaupani so mi bili fantje 0*	. in dekleta iz 6. razreda.
"'	Pomagala sem jim. da
i HL	- ■-;. bi jim bile duhovne vaje
* jp^J^jj ' ^ kot okusen požirek čiste,
' ° rim se ni prav nič ljubilo, k	Začela sem se vpraše-
- _ vati, le čemu vse to?! So to zanje res lepi, bogati trenutki? Čutijo srečo, spoznavajo Boga in njegovo ljubezen, spoznavajo, da je življenje lepo? Ima to moje početje tu kak smisel? Kmalu po teh burnih dilemah v moji notranjosti sem ugotovila, da se splača z njimi igrati otroške igrice, govoriti o Bogu, prijateljih, jih pridobiti, da smo skupaj zbijali šale. Bili so navdušeni, zaupali so mi, hoteli so, da mi povedo svojo zgodbo, mi podarijo tisto travniško cvetlico in mi povedo: Še bom prišel, ker sem začutil, da me spremlja Bog, ker sem spoznal veliko prijateljev, ker smo se skupaj imeli lepo! Ne pozabi name, na vse nas. Vidimo se kmalu! Ob njih sem začutila, daje Bog povsod. V vsakem izmed njih sem prepoznavala Božjega otroka, ki ga Oče neizmerno ljubi. Spremlja ga, ga obdaruje s srečo, veseli se, ko ga vidi veselega, nasmejanega, polnega mladostne razigranosti. Vsi smo lepi, Božji, le odkrivati moramo to dan za dnem.
Simona
Iz nekega dnevnika
Dragi Gospod! Večerje. Je zelo tih in spokojen.
Jaz pa sedim
in s polno sapo razmišljam o tebi, o najinem odnosu, o molitvi, o tišini, o svetosti ...
Gospod, opažam, kako zelo si skrivnosten.
Kako zelo skrivnosten je tvoj pogled in kako ljubeče se proti meni iztegujejo roke.
Tvoje roke, moj Oče.
V te roke ti predajam vse, kar si mi podaril.
Predajam ti pesmi, prijatelje, vsak trenutek, vsako svojo solzo, vsak nasmeh vsak objem, molitev in predvsem tišino.
Tvojo spokojno tišino.
Kako lepo se je pestovati v tvojem naročju, v tvojem objemu; in ko zaspim, takrat mi ti celiš rane.
Takrat me ti hraniš s svojo živo hrano, samo zato, da lahko spet znova v novem jutru uzrem sijaj sonca, da lahko uzrem njegovo čisto lepoto.
Predajam se ti kot majhen dar.
Kot majhna tiha lučka, ki ji primanjkuje voska, da bi lahko spet oznanjala svetlost in toploto.
Gospod, hvala in oprosti.
Kako čudovito je, če imaš prijatelje po vsem svetu! smo spoznali tudi člani Debatnega krožka, ko smo bili konec aprila na študijskem in prijateljskem izletu po j. Italiji in Siciliji. Povsod, kjer smo naleteli na salezijan-ce, smo doživeli prisrčen sprejem, srečanje s študentsko skupino iz Messine pa je bilo sploh nepozabno. Z izleta smo se vrnili veseli in hvaležni Bogu, ker je med nami spletel tako čudovite vezi prijateljstva. Lepi so ti kraji, toda kaj je lepše od skrivnosti človeka, ki se razodeva v nasmejanem obrazu! Naše potovanje je bil tudi nekakšen zaključek celoletnega resnega dela v naši študentski skupini. Upamo, da se nam bodo jeseni pridružili še mnogi drugi, ki hočejo odkrivati Boga in življenje v današnjem svetu.
JULIJ-AVGUST'
ZGAJAJMO KOT DON BOSKO
TAM PA NIMAŠ KAJ ISKATI
Bile so zadnje ure mladinskih verskih srečanj. To je čas, ko se mladim ne da več veliko pogovarjati In sozmislimiže v na črtovanju počitnic. Počitnice so celo prekratke. Mladi bi radi videli veliko sveta, imeli veliko počitniških doživetij, nekateri pa bi se radi v družbi prijateljev tudi malo duhovno okrepili. V ta namen so organizirana razna duhovna srečanja, tedni zbranosti, taborjenja itd.
Tudi Mojca je sanjala o počitnicah in si delala koledar. Povem, upravičeno. Šolsko leto je bilo naporno in napraviti tretji razred gimnazije z odliko tudi ni od muh. Vsak trenutek je izkoristila za učenje. Boljši kot si, več možnosti imaš za vpis na fakulteto. Vedela je pa tudi, da bo toliko lažje dosegla dovoljenje od svojih staršev za počitnikovanje kolikor boljši bo šolski uspeh. Ko so imeli zadnjo uro mladinskih verskih srečanj, je že vedela, da ji je uspelo končati z odliko. Doma so ji starši vedno obljubljali: Počitnice boš imela po meri uspeha v šoli. "Torej" si je mislila, "bom šla s kolegico najprej malo popotovat po Evropi, potem grem s prijatelji na morje in še kam! Doma tako nimam kaj početi!" Na voditeljevo vprašanje, kdo bi šel med počitnicami na teden zbranosti, se je prijavila tudi Mojca. Kar nekaj se jih je odločilo za avgustovski termin.
Začele so se počitnice. Starša sta bila ponosna na svojo hčer, ki je končala razred z odliko. Pri njih je o vseh pomembnih stvareh odločala mama. Za očeta je vedela, da se ga da "obračati". "Mami, veš kaj, s prijateljico Marto bi šli za kak teden potovat po Evropi. Vlak pride sorazmerno poceni in tudi vse skupaj ni drago!" "Kje pa mislita prenočevati?" "Oh. bova že kje. Po Evropi imajo razne študentske sprejemne centre. Ne skrbi!" "No ja. Če si že z očitom nisva nikoli mogla privoščiti takegale van-dranja. pa imejte vsaj vi mladi. Kako sem si želela, da bi enkrat šla v kakšno skandinavsko deželo, pa se mi sanje niso uresničile!" "Medve bi jo potegnili v tisto smer!" "Koliko časa, praviš?" "Par tednov.
Recimo, tri. Saj bom sproti telefonirala, da boš vedela kje sva in kako se imava!" "Dobro. Nekaj denarja boš že morala imeti. Se še zmenimo!" Izvedba prvega načrta ni bil problem. Kaj več mamo niti ni zanimalo.
Ko se je vrnila s potovanja, polnega doživetij, je ob zbirki razglednic ponovno pripovedovala o deželi, ljudeh, običajih, prehrani in še o čem. Starša sta bila zadovoljna, da se je živa in zdrava vrnila. "Mami, jaz bi šla za par dni na morje. Tako si želim toplega sonca!" "Kam boš pa šla?" "Kampirat. Že ob koncu šolskega leta smo se sošolci dogovorili, da gremo skupaj!" "Kako to misliš, kampirat?!" "Tako. Vzameš šotor, ga postaviš, spalno vrečo na tla, pa je!" "Vas gre veliko?" "Kakšnih 6 do 8!" "Kam pa?" "Kaj jaz vem. To se bomo dogovarjali sproti!" "Sama dekleta?" "Ne, bodo tudi sošolci. Zakaj to sprašuješ?" "Ker je za sama dekleta ob morju nevarno?" "To imaš pa prav!" In starša sta bila pomirjena. Brez kakšnih vprašanj sta ji dovolila. Kako tudi ne, saj si je zaslužila.
Julij mesec je bil že mimo. Nastopil je mesec avgust. Mojcasejevrnilazmorja. Nekaj dni je bila že doma. Ravno toliko, da se je krepko naspala. Ker ni imela pravega dela. se je začela dolgočasiti. "Teden duhovnosti bo kot nalašč zame, da si malo privežem dušo in obližem duhovne rane!" si je dopovedovala. "Za teden duhovnosti se bom raje obrnila na očka. Mama mi utegne zatežiti!" "Oči. veš kaj, odločila sem se, da bom šla na teden duhovnosti." "To reci mami. Zaradi mene greš lahko." Niti dobro ni registriral. Ko so bili vsi zbrani pri kosilu, je kar nenadoma izstrelila: "Mami, oč-ku sem že rekla, da grem na teden duhovnosti!" Mama je vsa prebledela, odložila žlico in osorno dejala: "Kaj pa je zdaj to? Odkod pa tebi nenadoma nek teden duhovnosti?" "Tako! Lepo! Jaz sem se že prijavila!" "Kdo ti je dal za to dovoljenje?" "Nihče. Ob koncu mladinskih srečanj sem se prijavila." "Le kdo te je za take neumnosti pridobil?
(nadaljevanje na naslednji strani)
JULIJ AVGUST	v«
ARIJA
■■■■■■■■■■■■■■■H
In ti se greš prijavit brez vprašanja ... Ne, ne boš šla! Naj se stokrat postavijo na glavo tisti v cerkvi!" "Pa kaj je to slabega?" "Tisti, ki mislijo Iti za nune, kar naj hodijo, ti pa ne boš šla!" "Ja, pa bom!" "Ne boš!" Potem se je Mojci strgalo in je bruhnila iz sebe:
"Ko sem ti rekla za tritedensko potovanje po Evropi, nisi imela problemov, čeprav nimaš pojma, v kaj sva se spustili in v kakšnih nevarnostih sva bili. Hvala Bogu, da sva se srečno vrnili. Ko sem ti rekla, da grem na morje s kolegicami in kolegi, nisi imela nikakršnih pomislekov, čeprav nisi vedela, ne kam ne s kom grem, niti s kom bom skupaj spala... Zdaj, ko bi se rada malo umirila, dušo pozdravila in se našla, Imaš pa take probleme ... Verjemi, če ne bi imelatoliko odgovornosti pred Bogom in lastno vestjo, bi me lahkote počitnice odnesle. Zdaj, ko bi se rada Bogu zahvalila, pa tega ne smem. Oprosti mamil Se zavedaš, kako si kratka. Kar naenkrat mečeš neke nune naprej. Misliš, da bodo šli vsi tisti tisoči mladih, ki obiskujejo duhovna srečanja, za duhovnike In nune? Daj no! Saj nisi tako naivna. Še vedno pa ne razumem, kako to, da imaš prav ti, ki nas ob nedeljah priganjaš k maši, tako čudne pojme! Namesto da bi bila vesela, skačeš v zrak od jeze nad mojo drznostjo. Bi rajši videla, da si najdem družbo, kjer bi se zafiksala?" Nastal je mučen prizor... Rešil gaje očka, ko je dejal: "Saj tu ni debate. Sem ti že prej rekel, da lahko greš! Enkrat bo pa tudi moja obveljala." Mama je še nekaj časa sedela kotokamenela. Bila je zelo huda lekcija, ki je nI pričakovala. Morda pa je bila zdravilna. Ko bi bila vsaj še za katere starše!
Ciril Slapšak
O MARIJA POMOČNICA
Marija, Božja mati, zavzema posebno mesto v zgodovini odrešenja. Ona je vzor molitve in pastoralne ljubezni, je učiteljica modrosti in voditeljica naše Družine. Premišljujemo in posnemamo njeno vero, skrb za potrebne, zvestobo v uri križa in veselje nad čudovitimi rečmi, kijih je storil Oče. Marija Brezmadežna in Pomočnica nas vzgaja za popolno darovanje Bogu in nam vliva pogum v služenju bratom...
Konstitucije92
Tu pri Mariji Pomočnici na Rakovniku čutimo našo ozemljitev, tu smo kot učenci v galilejski Kani. Slovenijo lahko primerjamo z lepotami Galileje zaradi čudovite narave, predvsem pa zaradi sledov, ki jih je Jezusova mati vtisnila tam in tu. In zaradi njenih besed, ki odmevajo tam in tu - posebno v njenih svetiščih. Za nas prav posebej tu na Rakovniku.
Tam so bile njene odloči tve prežete z VERO. začenši v Nazaretu. -Zgodise!Mi pa tako zelo računamo zgolj na
lastne moči, zato ne moremo biti drugačni kot maloverni. Če smo zagledani vase, ne moremo biti kaj drugega kot sebični, nevoščljivi, razdražljivi. Marija nam kaže drugo smer, Božjo smer, ki je zunaj nas! Zgodi se mi po tvoji besedi! Resnica ne prihaja iz človeka samega, am pak jo moramo iskati zunaj nas. v drugem, in v Drugem.
2 Tam v Galileji je bilo Marijino življenje prežeto s SKRBJO ZA POTREBNE: na potovanju k Elizabeti ali na svatbi v galilejski Kani. ko je
2 0 -¿ULIJ-AVGUST j/S
MOLITEV K MARIJI POMOČNICI NA RAKOVNIKU
Marija, naša mati in pomočnica! Vedno znova nas sprejemaš s svojim ljubečim pogledom. Z zaupanjem
se ti izročamo v varstvo. K tebi hitijo otroci, bodi jim mati in vzgojiteljica. K tebi prihajajo fantje in dekleta, spremljaj jih na poti mladosti. Nate se obračajo starši, pomagaj jim v službi življenja. Vate se ozirajo bolni
in osamljeni, tolaži jih v njihovih stiskah. Marija Pomočnica, posreduj pri Bogu s svojo priprošnjo za najbolj preizkušane brate
in sestre, ki iščejo smisel življenja. Daj Cerkvi na Slovenskem tiste rodovitnosti, da se bodo mnogi odzvali Božjemu klicu. Marija, stopi med nas na križpotja življenja. Spremljaj nas na poti k Bogu.
BILA SI IN BOŠ NAM TI
prva opazila: Vina nimajo (Jn 2,3-5). Pustimo, da nam Marija pogleda do dna naših praznih vrčev! Tu smo ne samo zato. da bi slišali Marijine besede vina nimajo, ampak da bi se zazrli v njen vzor skrbeče matere in izprosili njeno priprošnjo ter da bi tudi mi zaslišali njene bodrilne besede/ Karkoli vam reče (mojsin), storite!On je. ki daje rodovitnost naši pastoralni ljubezni in skrbi za druge.
3 Zato se ne bomo ustrašili še hujše ure preizkušenj, kot jo živimo danes sredi sodobne kulture, slovenske za-mejenosti ter lastne mlačnosti. in nas lahko še močnejše obišče v prihodnosti. Marija nas tukaj in danes uči neomajne ZVESTOBE V URI KRIŽA.
4 Zvestobo v uri preizkušenj je don Bosko krepil z zatekanjem k Mariji pomočnici kristjanov. Videl jo je z velikim plaščem - po znanem gotskem motivu, ki ga poznamo tudi na Slovenskem: Pod tvoje varstvo pribežimo. Zato: Veselite in ra-dujte se! Marija nas uči peti hvalnico VESELJA NAD ČUDOVITIMI REČMI, KI JIH JE STORIL OČE. Don Bosko pravi: Pet šestin vseh stroškov za gradnjo je naklonila Marija
Pomočnica z uslišanimi prošnjami. ozdravitvami, milostmi.
5 Če premišljujemo in posnemamo Marijino veselje nad čudovitimi rečmi, kijih je storil Oče. bomo o tem nenehno pripovedovali tudi na osnovi lastnih izkušenj. Ko sem zgodaj zjutraj hodil v Kongu maševat k sestram. sem skoraj vsakič srečal moža. ki je hitel v službo z rožnim vencem v roki. Domača sestra mi je pripovedovala, da je mož v času preobrata maja 1997 hodil prenočevat na obalo reke h kapeli lurške Matere Božje, kjer je množica kristjanov vztrajala v molitvi. Revolucija tu ni terjala civilnih žrtev. Tedaj je vprašal redovnico: Povejte mi. ali je Marija spala te dni? - Ne. povem vam. molila in bedela je z nami.
Z našo čvrsto ozemljitvijo bomo po premišljevanju in posnemanju Marije postali vedno bolj dojemljivi tudi za valove večnosti in bomo že tukaj in zdaj deležni čudovite zamenjave-. uživali bomo nebeške radosti zaradi čudovitih reči, ki jih Gospod uresničuje v našem življenju, saj nam namesto zemlje velikodušno daje nebesa.
/z nagovora sobratom salezijancem, ki ga je imel Alojzij Slavko Snoj
v pripravi na inšpektorialnizbor '98, Rakovnik, 20. 5.1998
lahko vztrajam tudi v težavah in preizkušnjah, ki jih prinaša življenje, je to znova in znova le zaradi Velikega osvajalcanaših src. Pred 13 leti sem bila izbrana skupaj z drugimi štirimi sestrami, da pone-semo evangelij na Madagaskar. Ker sem po poklicu medicinska sestra, sem prvih osem let lajšala bolečino in bedo najrevnejšim. Iz tistih prvih let mojega misijonskega dela mi je v največjo tolažbo zavest, da sem mnogim mamicam in družinam znova in znova pomagala iskati življenje in ga potem tudi varovati.
• V misijonih ste kot redovnica hči Marije Pomočnice. V čem se razlikuje poslanstvo misijonarke redovnice od poslanstva laiških misijonarjev? Vsako leto, še posebej med počitnicami, se nam pridruži marsikateri fant ali dekle iz Evrope, ki želi posvetiti nekaj svojega časa za druge. Velikodušno delo laikov je zelo cenjeno in dragoceno. Mnogi znajo s svojim znanjem in strokovnostjo veliko prispevati za napredek naših ljudi, vendar je njihovo delo omejeno in začasno in prav v tem se razlikujejo od misijonarke redovnice, ki daje Bogu in ljudem svoje življenje in čas brez omejitve. Danes se mlad človek boji vsega, kar bi ga vezalo za vedno, in prav zaradi tega strahu ali pomanjkanja zaupanja v Boga prikrajša samega sebe za pravi vir sreče in zadovoljstva.
22 JULIJ-AVGUSTTjS
• S. Marjeta, kako ste se odločili za misijone in kako je potekala vaša misijonska pot v teh letih?
Mnogi, posebno mladi ljudje, me radi vprašujejo, kako to, da sem se odločila za misijone. Naj po pravici povem, da sem nad tem tudi sama začudena. Vsak poklic je Božji dar, tako tudi in še toliko bolj misijonski. Zakaj je dan nekaterim, drugim pa ne, je pač skrivnost njegovega Božjega okusa. Zanj ni tako pomembno, da je blago najboljše kvalitete, saj je
on mojster; zelo pa ljubi pripravljenost in voljnost. Ko sem kot petnajstletnica vstopila v družbo hčera Marije Pomočnice, se spominjam, da je Bog že takrat vtisnil mojemu srcu pečat ljubezni, ki ni bila omejena le na brate in sestre ljubljene domovine, obenem pa mi je dal moč in pogum, da sem sledila njegovim navdihom. Se danes, po 28 letih redovnega življenja in po 13 letih misijonskega dela se čudim Božjemu osvajalcu mojega srca. Tako spreten in očarljiv ni bil noben moški. In če
S, MARJETA ZANJKOVIC O SVOJEM MISIJONSKEM DELOVANJU	¿mt
V mesecu aprilu in maju se je v Sloveniji mudila misijonarka s. Marjeta Zanjkovič H M P, za katero ste bralci Vestnika prav gotovo že slišali. Po rodu je iz vasi Gibina. župnija Razkrižje, misijonarka pa je že 13 let. V času. ko je bila s. Marjeta med nami, smo ji zastavili nekaj vprašanj o tem, kako doživlja svoj misijonski poklic.
• Mladi pogosto vprašujejo: kako naj vem, ali me Bog kliče v misijone? In če me res kliče, kako naj se na to pripravljam? Bog nagovarja vsako človeško srce, posebej še mladega človeka, ki vstopa v življenje. Prepoznati njegov glas v srcu ni težko tistemu, ki je odprt za vse lepo, dobro in plemenito. Navadno Bog spregovori prek vsakdanjega življenja, pa naj bo to v veselju, trpljenju ali preizkušnji: velikokrat uporabi druge ljudi, da nam pove, kaj hoče od nas. Izredno pomembno je, da imamo čas za Boga, da znamo prisluhniti njegovi be-
sedi in da se potrudimo vztrajati v molitvi, kar pogosto zahteva tudi žrtev in pogum.
• Kaj vas kot misijonarko najbolj osrečuje? Zelo sem srečna, da sem dala na razpolago svoja najlepša leta Bogu in najpotrebnejšim. Osrečujoče pa je zame tudi vse dobro, ki sem ga prejela, in to je zame neizmerno več, kot sem mogla dati.
Hvala, s. Marjeta, za spodbudne besede in za zgled vesele in srečne misijonarke. Naj dobri Bog blagoslavlja vašo misijonsko pot.
Pripravila s. Mojca S.
burundi
NOVA POA4LAD A4IZARSICEGA
4 « I	A 1/11 i/ A
MOJSTRA VILKA
Kaj naj rečem o sebi? Gotovo vas zanima, kako govorim jezik kirundi. Z eno besedo: slabo. Res sem se naučil že prek 200 besed. V delavnici mi jezik ne dela večjih preglavic.
In kaj delam? Prvo večje delo je bilo 30 oken 200 x 110 cm za novo šolo. Trenutno imam v delu mize za redovno skupnost ksave-rijancev. Dalje: hitro moram začeti izdelovati nočne omarice za bližnjo bolnišnico, ki je oddaljena samo 40 km in do katere se pride po poti z 10 km na uro. Bolnišnico vodijo sestre sv. Doroteje. Tam sem srečal s. Vido, ki je doma iz Cerkelj pod Krvavcem ...
Se vedno vaš Vilko.
angola, sentrupert

SENTRUPERT SVOJi MISIJONARKI V ANGOLI
V nedeljo 14. junija je bila v Šentrupertu na Dolenjskem pomenljiva slovesnost. Ob župnijskih duhovnikih (župniku Janezu Vidicu, kaplanih Mirku Simončiču, Sandiju Osojniku in Francu Jamniku) ter voditelju slovenske Mive g. Stanku Kerinu je bilo blagoslovljeno vozilo za potrebe misijona, v katerem deluje Sentrupertska župljanka s. Zvon-ka Mikec, sestra Hčera Marije Pomočnice.
JULIJ AVGUST	v«
praznovanja
GIMNAZIJA ZELIMUE
GAUDEAMUS IGITUR
24 UtlLIJ-AVGUST'
Pesem, ki leto za letom naznanja, da se zaključuje šolsko leto, je za-donela tudi na Gimnaziji Zelimlje in naznanila, da odhaja iz nje že četrta generacija maturantov.
Odhajajo z različnimi občutki: veseli, da so uspešno zaključili nelahko obdobje šolanja, vzgoje in osebnega dozorevanja; s hvaležnostjo za vse, kar so prejeli kot dobro osnovo za nadaljnje življenje in delo; polni pričakovanj ob misli na študentska leta; pa tudi s kančkom otožnosti, ki se rodi iz zavesti, da se končuje štiriletno obdobje skupnega bivanja, v katerem so se stkale številne vezi prijateljstva, ki se ne konča s pa prepričani, da so štiri leta minila neverjetno hitro.
Maturitetni izpiti so končani. Začenja se neprijeten čas pričakovanja rezultatov mature, ki bo trajal vse do konca meseca julija. In če se bodo uresničila vsa pričakovanja, potem bomo jeseni srečali naše letošnje maturante na različnih fakultetah obeh slovenskih univerz: pravni, filozofski, pedagoški, ekonomski, medicinski, strojni, kemijski, biotehnični, za matematiko in fiziko, za družbene vede pa tudi na teološki in še nekaterih drugih.
Gaudeamus igitur.
Veselje maturantov je tudi naše veselje. Veselje profesorjev in vzgojiteljev pa tudi staršev, ki so jim vsa leta trdno stali ob strani, jih spodbujali in podpirali.
Z maturanti se zagotovo veselite tudi vi, ki na različne načine podpirate Gimnazijo Zelimlje v prepričanju, da je ta novi rod tudi novo upanje za prihodnost slovenskega naroda.	Lojze Dobravec
Spoznati gimnazijo Želimlje je bil moj življenjski izziv, ki sem ga dobro prebil. Življenje v domu Janeza Boska je bilo zame pestro, še posebej zato, ker smo se dobro razumeli.
David Smodiš; Melinci
MATURANTI LETA12
Moje doživetje gimnazije Želim-Ije? Zdi se mi, da so ta štiri leta najpomembnejša v življenju vsakega človeka. Preživela sem jih lepo, naučila sem se sprejemati sebe in druge take, kot so. To je bilo najtežje. Mislim, da sem našla pot, ki me bo pripeljala do cilja, pa čeprav bo trnjeva. Od tukaj bom odšla z zelo lepimi spomini in verjetno bom rada prihajala nazaj. Hvala vsem, ki ste mi pomagali zrasti v močno osebnost.
Barbara Kogovšek, Trstenik
Če bi se še enkrat odločala za srednjo šolo, bi se še enkrat odločila za to gimnazijo in za ta dijaški dom. Bilo je lepo, včasih tudi hudo, pa vendar mi bo znanje in vedenje, ki sem si ga tukaj pridobila v teh štirih letih, pomagalo v življenju. Vesela sem tudi, ker sem tukaj spoznala veliko novih prijateljev.
Brigita Meglic, Trebnje
V Želimljem je bilo prav zanimivo. Doživeli smo lepe trenutke, pa tudi veliko težav, tako da se je vse včasih zdelo daleč od idealnega. Vedno pa je bilo vse zelo dinamično, za kar smo poskrbeli tako mi kot tudi profesorji in vzgojitelji.
Jakob Smole, Maribor
JULIJ AVGUST	v«
Odlomki iz prispevkov, ki smo ju lahko slišali na radiu Ognjišče 23. in 25. maja pri osrednji informativni oddaji:
BEDENJE MLADIH
Sadovi Duha pa so: ljubezen, veselje, mir...
Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku že nekaj zadnjih let začenjamo mladi, in sicer s celonoč-nim molitvenim bedenjem. Tako je bilo tudi letos. Prišli smo iz raznih koncev Slovenije in dodobra napolnili cerkev Marije Pomočnice. Z nami so bili tudi naši duhovni voditelji, in sicer redovniki in redovnice raznih skupnosti.
Proti koncu šolskega leta smo se želeli Gospodu zahvaliti za vse darove, ki smo jih v tem letu prejeli. V letu Svetega Duha pa smo prosili za njegove darove, predvsem pa za to, da bi nas Sveti Duh učil, vodil in dajal moči na naši življenjski poti.
Začeli smo s skupno molitvijo v cerkvi. Spodbujale so nas misli papeža Janeza Pavla II., ki jih je za letos namenil mladim. Prisluhnili smo Božji besedi in njeni razlagi iz ust doktorja Jurija Bizjaka in prosili za sedmere darove Duha, ob koncu skupne molitve pa še prisluhnili pričevanjem treh mladih in treh redovnikov.
V drugem delu smo se razdelili v skupine. Prva je molila v cerkvi pred Najsvetejšim, druga se je poglabljala v sporočilo Svetega pisma, tretja pa je pri lurški kapelici s pesmijo slavila Gospoda.
Zadnji del noči smo v naravi okrog Rakovnika in po Golovcu prehodili pot luči. To je vstajenj-ska pobožnost, ki ima kot križev
pot štirinajst postaj vstajenjskih skrivnosti, od velikonočnega jutra do binkoštnega dogodka.
Duha, v soboto dopoldne pa za duhovne poklice.
V soboto zvečer smo pred lurško kapelo začeli praznično vi-gilijo. Somaševanje je vodil sale-zijanski predstojnik g. Stanislav
Kmalu, ko smo se mladi razšli, so začeli prihajati drugi romarji. Poročala Martina GolavšekDBS
gledani v človeka in njegove duhovne potrebe kakor pa v materialno blaginjo. Lurška procesija s prižganimi svečkami po maši ni razsvetlila le naše poti v cerkev, ampak tudi pot našega duhovne-
ROMARSKI SHOD
Z Marijo poslušni Svetemu Duhu
Lahko bi rekel, da smo bili ob Mariji utrjeni in obogateni za izgovarjanje našega vsakdanjega Zgodi se po Božji volji. Več tisoč romarjev je namreč molilo z Marijo in prosilo za darove Svetega
Hočevar. V homiliji nas je opozoril na vrednote, brez katerih življenje postane težko in zvodene-lo. Ni najpomembnejše to, kar nam ponujajo reklame z velikih plakatov. Kakovost življenja se gradi v človekovem srcu. Mladi ljudje pričakujejo, da bi bili bolj za-
26 UtlLIJ-AVGUST'
ga dozorevanja. K duhovnemu doživetju te večerne sv. maše je gotovo pripomogel tudi mladin ski mešani pevski zbor Rosa iz Stepanje vasi.
V	cerkvi ob oltarju Marije Pomočnice so bile nato slovesne ve-černice. Nočno molitveno bedenje pa je vsebovalo tri sklope skupne molitve: v čast Svetemu Duhu. za Cerkev na Slovenskem, za družine in duhovne poklice: vmes pa je bil tudi čas za petje in osebno zbranost.
Osrednji del romarskega sho ■ da je bilo praznično liturgično slavje v nedeljo popoldne, ki ga je vodil naslednik na Slomškovem sedežu, mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger. V imenu več kot tri tisoč zbranih romarjev ga je pozdravil naš predstojnik g. Stanislav Hočevar in škofu zaželel. da bi mogel našo krajevno Cerkev utrjevati v Slomškovem duhu in da bi mogel častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška čimprej pred vesoljno Cerkvijo častiti kot modrega pastirja ter preudarnega vzgojitelja in razsvetljenega pospeševalca krščanske omike.
V	procesiji s kipom Marije Pomočnice se ie zvrstilo okrog 50 duhovnikov, vrsta ministrantov, veliko sester in narodnih noš.
Škof Kramberger nas je v ho-miliji vodil na pota Božje ustvarjalnosti, ki se kaže po stvarstvu pa tudi po človekovem odzivu, da postane oskrbnik vseh stvari. Marija kot sodelavka Svetega Duha nas uči odprtosti Očetovim načr tom. Najvišja stopnja človekove zrelosti je pritrditi Bogu po Marijinem zgledu: zgodi se tvoja volja.
Združeni pevski zbor z Rakovnika in Kodeljevega je dopolnil ljudsko petje in popestril praznično bogoslužje.
poroča! Tone l.ipar SDB
...NE VEM,
ALISEMSOTRUDNICA...
Spoštovani g. Ivan! V zadnjem letu je bilo kar ne kai zapisov o saleziianskih so trudnikih. Kljub temu mi ni ja sno, kako je z mojim sotrudniš-tvom. Že desetletja prejemam vaš list. sem povezana s salezi-ianci še od takrat, ko sta živela moja draga brata Jožko in Ivan. V tistih težkih letih, ko je Ivan vodil vašo Družbo kot inšpektor, sem še posebno pomagala ... To hočem povedati: pri vsej tej lepi povezavi ne vem. ali sem sotrud-nica ali ne. ali je to avtomatično vsak. ki sodeluje, ali pa so kje posebej vpisani. To vprašujem zato. ker bi pač rada bila deležna molitvenega spomina, kajti pri svojih 87 letih že vidim ods-vit večnega odrešenja, ki se mi približuje. Prosim, če me obve stite ali pa če to razložite kar v Vestniku, morda je še kdo. ki potrebuje dodatno pojasnilo. Po naši skupni, dobri Materi prav lepe pozdrave.
Anica Span
IT dni po tem pismu se je g. Anica oglasila še enkrat: ... V Vestniku sem prečita-la in videla sliko mladih sotrud-nikov. ki so obljubili Bogu delo z mladino. No. taka obljuba zame (87 let) ne pride več v po štev. Škoda, da tega nisem storila prej. Udejstvuiem se še. ali s starejšo mladino (izleti, petje in nastopi), toda v poklicu sem bila povezana z mladino (pros-veta. glasba). Zdaj mi pa ostaja le še trdna povezanost z vsem, kar diši po don Bosku. salezi-jancih in saleziiankah. Zelo se vam priporočam v molitev z le pimi pozdravi.
Anica Span
Spoštovana ga. Anica!
Čeprav smo o sotrudnikih pisali lani v vseh številkah Vestnika. se na Vaš izziv rad odzovem.
Vesel sem. da je želja pri padati don Bosku in njegovim sotrudnikom v Vas tako živa. Vi ste po srcu in svojem delu prav gotovo prava don Bo skova sotrudnica, tudi če uradno mednje niste bili spre jeti. Takih plemenitih duš je po Sloveniji zelo veliko ... V Vestniku ste prebrali in videli sliko mladih sotrudnikov. ki so naredili obljubo. Nastane vprašanje: čemu uradni vstop med sotrudnike? Najprej zato. ker si jih ie don Bosko po navdihu od zgoraj tako zamislil. Drugič pa zato. da bi sotrud-niki bili med seboj bolj pove zani in bi kot skupina lažje delovali v blagor mladini. Don Bosko je zatrjeval: Kadar se slabotne sile združijo, postanejo močne! Sotrudniki si v zadnjih dvajsetih letih močno prizadevajo, da poglobijo du hovnost. strnejo vrste, orga niziraio delo. da bodo učinkovitejši. ker so tudi nasprotniki dobrega zelo organizirani.
Don Boskove prijatelje, ki se čutite, podobno kot ga. Anica, da ste sotrudniki. čeprav uradno niste vpisani, vabim, da se ogla site in pošljete svoj naslov na: Don Boskovi sotrudniki. Rakov-niška 6. 1108 Ljubljana. Na isti naslov se oglasite tudi tisti, ki bi želeli postati člani tega združenja. Kaj več o sotrudnikih pa lahko najdete v lanskih številkah Sale-zijanskega vestnika.
Lep pozdrav!
Ivan Turk. delegat DBS
JULIJ AVGUST	v«
ff
i
«¿UL a &
VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 gaje ustanovil sv.Janez Bosko. v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov.
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova.
Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel. 061/127-3028 fax 061/127-3040
Mladi potrebujejo novih izzivov in novih pobud. Nanje nismo pozabili tudi pri nas v Mariboru. Skoraj leto dni smo snovali načrte, kako priti do prostora, ki bi bil namenjen samo mladim. Za zgled smo si vzeli Bus veselja. Po dolgem času pričakovanja se je vendarle pripeljal naš Vlak veselja, dar Slovenskih železnic. Ustavil se je na postaji pod lipo. nasproti Borove vasi. Od vsega začetka je zbuja! občudovanje vrtičkarjev ter bil uganka za medije: čigav je in s kakšnim namenom se je pojavil na tem travniku. Potem pa je bilo potrebno še nekaj našega dela; pleskanja, mizarska dela in urejanje okolice. Končno smo v nedeljo 17. maja vlak odprli za svoj namen. Kljub meglenemu in hladnemu popoldnevu se je ob njem zbralo precej ljudi, predvsem otrok iz bližnje okolice. Naše prireditve se je udeležil tudi starejši brat Bus veselja. Ob tej priložnosti smo imeli tudi kratek kulturni program, med katerim so govorniki zaželeli vlaku srečno pot. Vlak smo tudi blagoslovili, potem pa nam je zastopnik Slovesnkih železnic g. Miran Črne izročil ključe. Za zabavo in dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Horizont iz Prekmurja.
In čemu bo služil ta prostor. Zdi se mi kot na začetku don Bo-skovega oratorija. Če je don Bosko začel zbirati mlade v Pinardi-jevi lopi, se bodo pri nas začeli mladi zbirati v tem poštnem vagonu. Upamo pa, da travnik, ki se razteza tukaj ob lipi nasproti Borove vasi, ne bo služil le za nogometno igrišče, ampak bo tu čez leta zrasel lep mladinski center, ki bo zbiral mariborsko mladino.
Za sedaj vlak še nima točno določenega voznega reda. se pa že sedaj zbira ob njem precej mladih iz okolice. Svojo prvo resnejšo preizkušnjo bo prestal za tritedenski poletni oratorlj, ko bodo tu mladi preživeli vsaj nekaj dni svojih brezskrbnih počitnic. Naj zaključim z eno znanih don Boskovih misli: Bogu sem obljubil, da bom do zadnjega diha živel za vas svoje fante. Tudi mi smo poklicani, da za mlade kaj naredimo,
IH vZTBfl
28 UtlLIJ-AVGUST'
MARIJIN DOM
pri sestrah Hčerah Marije Pomočnice na Bledu
do kuharice, do starejše sestre, ki moli in daruje svoje trpljenje za mlade. Naše delo je torej ekipno. V duhu salezijanske asistence smo z mladimi od jutra do večera, pa še ponoči. Z njimi delimo čas razmišljanja, molitve, veselja ter jim omogočimo tudi osebni pogovor. Letos smo zelo razširile svoje sodelovanje z animatorji, ki nam pridno pomagajo in mladim prinašajo svežino svoje mladostne zagnanosti.
Kontaktna oseba in odgovorna za dejavnosti Marijinega doma pa je trenutno s. Ivanka Berčan, ki je sestra HMP 13 let. V tem času je delovala kot katehistinja, ves čas pa je sodelovala pri vodenju raznih duhovnih vaj. Nekaj let je preživela tudi v Italiji, med drugim tudi zadnji dve leti, ko je v Rimu končala salezijansko duhovnost. Sedaj je v skupnosti na Bledu, kjer skupaj s sosestrami pripravlja in izvaja razna srečanja, z veseljem pa se tudi pogovarja z mladimi in jih spremlja prek pisem ter ostaja z njimi v molitveni navezi.
s. Ivanka Berčan Partizanska 6 4260 BLED S (064) 741-075
JULIJ AVGUST	v«
viti na življenje, kako postati dobra dekleta in matere. Zato se, poleg osnovnošolskim dekletom, posvečamo srednješolkam in študentkam ter mladim v poklicu z gospodinjskimi tečaji, s programom Dekle, postani to, kar si, duhovnimi vajami, z uvajanjem v molitev ... Poznanstvo, ki ga tukaj sklenemo, se potem nadaljuje in poglablja tudi prek dopisovanja in osebnega spremljanja. K temu nas spodbuja don Boskova misel: Mladi naj čutijo, da so ljubljeni.
Sedaj imamo že drugo leto tudi izbirne vsebine za srednješolce; letos bodo na voljo kar trije programi: gospodinjski tečaj program Dekle, postani, to, kar s/l in italijanščina ob filmu. Tako imamo v svoji sredi tudi neverne mlade, ki poleg spoznavanja stroke veliko opazujejo okrog sebe, širijo se jim obzorja, spoznavajo naše življenje in zelo cenijo vedro podnebje in prijaznost.
Sprejemamo pa tudi druge skupine mladih, ki prihajajo s svojimi voditelji in animatorji. Ti imajo tudi možnost, da si sami kuhajo, če želijo.
In kdo se posveča tem mladim?
Celotna skupnost sester, kjer živimo starejše in mlajše. Za naše vzgojno delo se nam zdi zelo pomembno ozračje, ki ga ustvarjamo vse, od tiste, ki odpira vrata,
Že 28 let zbira mlade, predvsem dekleta pod svojo streho, da jim pomaga globlje zaživeti krščanstvo, se odžejati ob izvirih žive vode, se osebno srečati z Bogom prek molitve, tišine in občudovanja stvarstva, ki je v tem predelu Slovenije zares čudovito. V duhu veselja in družinskega ozračja, ki je tako značilno za vsako salezijansko skupnost, doživljajo mladi veselje sprejetosti in Božje ljubezni ter Marijine navzočnosti v svojem življenju. Ona je zares pomočnica na vsaki življenjski poti.
Zbiramo predvsem - a ne izključno - dekleta, da bi skupaj z njimi razmišljale prav o vrednotah deklištva, o tem, kako se pripra-
^SfmOGOVOR Z BRALCI
•	Zelo sem vesela vašega Vestni-ka. Čutim se dolžna, zato vam pošiljam mali skromni dar. Če bom zdrava, bom poslala vsak mesec. Ker je res lepo branje, posebno za stare ljudi. Jaz sem v 77. letu s skromno pokojnino, pa mi Bog pomaga, da kljub devetim položnicam lahko shajam. Živim sama v skromni hišici. Mož mi je umrl, otrok nimam ... Vsak večer molim k angelom varuhom. Kakor je Božja volja, tako naj se zgodi. Po Jezusu In Mariji vas lepo pozdravljam.
Tinca Novak
•	Lepo vas pozdravljam. Želim vam mnogo uspeha v vašem duhovnem življenju. Zelo me boli, ko vidim, kako žaljivo se dela in govori o Cerkvi, če pomislim na Marijo na Brezjah, kaj so ji storili ... Večkrat se spomnim tudi tega, koliko hudega je pretrpel gospod škof Vovk, ko so ga polili z bencinom, potem pa zažgali, daje dobil zelo hude opekline ... Moje misli in prošnje so pri Mariji Pomočnici na Rakovniku.
Fanika Ocvirk
•	Lepo in iskreno vas pozdravljam! Nabralo se je nekaj denarja za Salezijan-ski vestnik. To so zbrali naši molivci, ki Vestnik z veseljem prejemajo In ga radi berejo. Jaz ga pa tudi v redu prejemam in z veseljem razdajam vsej skupini mo-livcev. Vam pa naj Bog da moči in zdravja, da boste mogli še naprej delati in skrbeti za Gospodov vinograd in za duše, ki so vam izročene. V ljubezni Matere Ma-
rije vas najlepše pozdravljam. Vaša hvaležna sodelavka.
Urška Brenčič
•	S prisrčnim majskim pozdravom se najlepše zahvaljujem za tako lepo velikonočno voščilo in za tako lepo revijo Vestnik. Bog vam vsem povrni. V teh lepih šmarničnih dneh se še vedno priporočam Mariji. Zazdaj mi kar pomaga, posebno v zdravju. Kako lepo je bilo, ko sem bila pred leti na Rakovniku za lepi praznik Marije Pomočnice. Naj vas ona vse varuje. Priporočam se vam v molitev, pa tudi svojega pokojnega brata Franca. Za vse naj vam dobri Bog povrne, naj vas ohranja zdrave in zadovoljne. Z najlepšimi majskimi pozdravi.
Marija Šolar
•	Marija nas s svojim sinom Jezusom rešuje na vseh poteh. Težko je moje življenje, muči me namreč nenehna rev-ma. Vedno pa imam v molitvi don Bo-ska in Lojzeta Grozdeta, pa rakovniško Marijo Pomočnico. Letos ne morem nikamor. Letošnje šmarnice so bile o Frideriku Baragi, o tem, kako je on preživljal svojo mladost In bil v misijonih. Ker se nisem mogla udeleževati šmarnic v cerkvi, sem pa doma prebirala in molila. Ob tem sem se spominjala tudi vas, da bi mogli še naprej vzgajati mlade, da bi bili v velikem številu zbrani ob Mariji in don Bosku in da bi bili veseli in srečni. Naj vera, upanje in ljubezen ostanejo med nami.
Angelca B.
naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice
Cerjak Amalija, Mrčna sela Druškovič Stanko. Senovo Fortuna Anica. Ljubljana Hribar Janez. Sp Slivnica.
Grosuplje Intihar Marija. Begunje pri Cerknici Iskra Marija. Jelšane Klobučar Alojzija. Tolmin Korelc Ana. mati salezijanca.
Šentrupert Kostelec Marta. Šentrupert Križan Ana. Grosuplje Križman Anica. Grosuplje Mikolič Rozika. Rogatec Mikše Antonija. Cerknica Moškon Franc. Vrhnika Obreza Pavla. Cerknica Rengeo Štefan. Lipovci Rojko Vida. Ravne na Koroškem Rozman Rozalija. Moše. Smlednik Svenšek Kata. Šentvid pri Stični Urnaut Antonija. Ravne
na Koroškem Vidmar Bernarda, Idrija Zelič Štefka. Šentrupert
MARIJA ISKRA
K Bogu je odšla po plačilo Marija Iskra. Dne 22. aprila je tiho odšla k Bogu, pripravljena. Hvaležni smo ji za njeno delo, skrb in vero, ki nam jo je vsem dajala s svojim zgledom. Hvaležni otroci.
Kolenc Marija, Jelšane
Uredništvo Salezijanskega vestnika in Salezijanski zavod Rakovnik se zahvaljujeta vsem, ki darujete za Mašno zvezo in za Salezijanski vestnik, še posebej darovalcem iz Raven na Koroškem in tistim,
ki pošiljate darove po poverjenikih. Naj vam Gospod obilo vse povrne, Marija Pomočnica pa vas spremlja na vaši življenjski poti.
30 UtlLIJ-AVGUST'
OBVESTILA
PROGRAMI SALEZIJANSKE MLADINSKE PASTORALE
DUHOVNI KAMP:
za mlade od 15-17 let (končani 8.r.. 1.-3. letnik)
1.	teden: 12.-18. julij. Pohorje (Dominikov dom,
pri Mariborski koči)
2.	teden: 16.-23. avgust Trstonik pri Kranju
(smer Golnik) Prijave in podrobnejše informadle: Janez Potočnik
USKOVNIŠKITEDEN:
/a srednješolce, študente in m;adc v poklicih
1.	teden: 19.-25. julij, Uskovnica
2.	teden: 26.julij -1 avgust. Uskovn:ca
3.	teden: 2. - 8. avgust. Uskovnica Prijave in informacije: Jože Vidic
TEDEN SALEZIJANSKE MLADINSKE DUHOVNOSTI: za starejše od 18 let 1 teden: 19.-25. julij. Koprivnik v Bohinju 2. teden: 2.-8. avgust. Koprivnik v Bohinju Prijave in informacije: Lojze Dobravec, Martin Lisec
ENODNEVNA SREČANJA
ANIMATORJEV POLETNIH ORATORIJEV
Ljubljan Rakovnik, sobota 29. avgusta, od 10. do 15. ure.
NOČNO ROMANJE MLADIH NA KUREŠČEK
Žehmlje. petek 4. septembra, začetek ob 21. uri. Ob začetku novega šolskegajeta se bomo priporočil: Kraljici miru. Zbiranje jc v Želimljem v petek 4. septembra do 21 ure, sklep z mašo na Kureščku približno ob peti uri zjutraj.
DUHOVNE VAJE ZA MDP IN ČLANE MASNE ZVEZE:
KUREŠČEK, oa 21. do 23. avgusta VERŽEJ, od 16. do 18. oktobra MIRENSKI GRAD, od 6.do 8. novembra
Voditelj vseh skupin bo Ivan Turk, voditelj molivcev, ki tudi sprejema prijave Ivan Turk
Rakovniška6,1108 L|ubljana, tel: 061/127-30-28
PRAZNOVANJA
Nova maša salezijanca Marjana Lamovška
5.	julij, 10.00 - Sentrupert na Dolenjskem
Nova maša salezijanca Toneta Dolgana
12. julij, 10.00 - Ljubljana Rakovnik
Zlata maša salezijanca Mirka Žerjava
12. julij, 10.00- Nova vas Bloke
Zlata maša salezijancev Jožeta Zrima in Mirka Žerjava, srebrna maša Stanislava Hočevarja
15.	avgust, 10.00 - Škocjan
Večne zaobljube sester HMP
16.	avgust, 15.00 - Ljubljana Rakovnik
Diakonsko posvečenje salezijanca Jakoba Trčka
6.	september, 9.00 - Dolenji Logatec
Diakonsko posvečenje salezijanca Mirana Sajovica
8. september, 16.00 - Teharje pri Celju
s. Ivanka Berčan
Partizanska6,4260 Bled, tel. 064/741 -075 Lojze Dobravec
Želimlje46,1291 Škofljica, tel. 061/662-012 JanezPotočnik
Rakovniška 6, Ljubljana, tel. 061 /127-30-28 Martin Lisec
Rakovniška6, Ljubljana, tel. 061/127-14-19 Jože Vidic
Tabor29, Cerknica,tel. 061/793-633
ŽEUMLJE: NOVA TEL ŠTEVILKA: 061/1702111 V pripravi na leto 2000 vabljeni k
ADORACIJI
vsak četrtek od 17.30 do 18.20 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci
Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30 na RAKOVNIKU
J- MLADINSKA MAŠA
2.julij 6. avgust
3.	september
Salezijanska mladinska pastorala J
salve
založba, trgovina, priprava za tisk, video p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061/127-30-86