Hudi udarci za latinskoameriško gverilo
IZGUBILA JE SVOJE GLAVNE VODITELJE
„Jaz ljubim svojo domovino kakor mater svojo. Sili ne ljubi matere, ker je Imenitna, gosposka, bogata; ne ljubi je tem bolj, čim več mu je dala; ljubi jo, zakaj? Sam ne ve, ljubi jo, ker jo mora ljubiti, ker ne more drugače."
.	Josip Stritar, Pogovori, 1876, 2
Apolo 14 mirno naprej
PRISTALI BODO MED GORAMI
0 latinskoameriških gverilcih se je lansko leto in januarja letos veliko govorilo in pisalo zaradi ugrabitev tujih diplomatov, ne pa zaradi njihovega političnega ali ideološkega vpliva, ki bi ga imeli na razvoj dogodkov v Latinski Ameriki.
Opazovalci menijo, da se komunistični gverilci zatekajo k ugrabitvam diplomatov, ker so nesposobni organizirati in izpeljati drugačne vrste vojaško ali politično akcijo. Toda tudi pri tej šVoji odvratni obliki političnega izsiljevanja naletavajo na vedno večji odpor. Celo Brazilija, kjer so imeli z ugrabitvami največje uispehe, začenja sedaj .postavljati pogoje, da bi preprečil osvoboditev najtežjih kriminalcev iz zaporov. Tudi druge latinskoameriške vlar de vedno odločneje nastopajo proti gverili. Vsem prednjači urugvajska vlada pod predsedstvom Areca Pacheca.
Ozadje nazadovanja gverilskih akcij je treba iskati v hudih udarcih, ki so jih posamezna gverilcka gibanja lanska leto doživela, predvsem z izgubo svojih najsposobnejših voditeljev.
Gvatemalska gverila je utrpela hud udarec ' s smrtjo svojih dveh glavnih vodij Luisa Turciosa Lime in Yona Sose. Perujska gverila ise je zamajala s
Po internacionalizaciji, ki gre počasi naprej, kljub silnemu odporu in bojkotiranju s strani italijanskih državljanov, je prišlo sedaj tudi do pomladitve rimske kurije. To želi doseči Pavel VI. z „motu proprio“, ki ga je izdal 21. 11. 1970, s katerim naj bi vsi kardinali, ki vodijo kako kongregacijo ali stalni urad rimske kurije sami od sebe podali ostavke na svoje mesto, čim dopolnijo 75 let starosti. 80 let stari pa ne morejo biti več niti člani kongregacij in organizmov rimske kurije; izgubijo tudi pravico sedeti v konklavu in voliti novega papeža. Prav tako velja za kardinale tudi „motu proprio“ z dne
6.	avgusta 1966, s katerim so bili na-prošeni župniki in škofje, naj podajo ostavko na mesto vodstva župnije ali Škofije, čim dopolnijo 75 let starosti.
Vse do' leta 1966 ni bila starost nikoli razlog za odstop z vodstva župnije, Škofije alj organizma rimske kurije. Slovit je rek nekega škofa, ki so mu očitali, da noče pustiti vodstva škofije, čeprav je zelo star. Dejal je: škofije »e vodijo z glavo in ne z nogami! To je v neki meri res, kakor je po drugi strani tudi res, da razen posebnih izjem s starostjo niso samo noge, ki ne delujejo več dobro.
Neposredne posledice teh odlokov so ostavke, ki jih morajo in nekateri so jih že podali v roke papežu; kardinali, ki so izpolnili 75 let starosti in ki vodijo kako kongregacijo ali kar drug organizem rimske kurije, ali ki vodijo kako škofijo. Ti kardinali so:
smrtjo Viljema Lobatona in Luisa de la Puente. Bolivijska gverila je dobila najhujši udarec s smrtjo proslulega Che Guevare. Nedavno uničenje Tiro-fija v Kolumbiji smatrajo za preludij agonije kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil. Venezuelska gverila je izgubila svojega najmočnejšega vodjo Douglasa Bravo, vodja gverile v Nica-ragui Fabian Rodríguez pa je bil pred kratkim ujet.
Tudi v Braziliji je gverila utrpela hude izgube. Po »smrti glavnega vodje brazilske gverile Carlosa Marighele je enaka usoda' sedaj doletela njegovega naslednika Joaquima Ferreiro, Prav tako so brazilske mestne gverilske skupine doživele hude poraze z uničenjem njihovih krajevnih vodij Yoshitano Fu-jimore, ki je bil desna roka Carlosa Lamarca, katerega je tudi doletela roka pravice. Ril je eden najhujših brazilskih teroristov, ki je lastnoročno pobil več oseb. Brazilski policiji se je posrečilo likvidirati tudi terorista Edu-arda Leite (Bacuri), ki je bil soudeležen pri umoru kap. Chandlerja, ugrabitvi japonskega konzula Nobua Oku-čhija in ki ie sam pobil več članov svoje skupine, ker so se hoteli predati oblastem.
Confalonier», ki vodi kongregacijo za škofe; Marella, ki vodi vatikansko tajništvo za stike z nekristjani; Tra-glia, ki je kancler rimske Cerkve; Arriba y Castro, nadškof v Tarragoni v Španiji; Mac Intyre, nadškof v Los Angelesu v ZDA; Goncalves Cerejeira, patriarh v Lizboni na Portugalskem; Caggiano, nadškof v Buenos Airesu; Vasconcellos Motta, nadškof v Aparecida v Braziliji.
Toda tudi če bo papež njihove ostav ke takoj sprejel, pa bodo smeli kardinali, ki so bili v kuriji in so presegli 80 let, še daljo hoditi in glasovati na sejah kongregacij in organizmov, katerih članov so bili.
S prvim januarjem 1971, ko je stopil v veljavo omenjeni motu proprij, je izgubilo pravico voliti papeža in biti v konklavu 24 kardinalov. Ti so:
Kardinali Giobbe, Costa, NuneS, Fel-tin, Cicognani, bivši vatikanski drž. tajnik, Cento, Heard, škot-pravnik, Lie-nart, dekan kardinalskega zbora Tissa-rant, Di Jorio, ki ga je Janez XXIII. imenoval za kardinala 'po antični tradiciji s tem, da mu je dal svoj kardinalski klobuk, ko je bil izvoljen za papeža, kardinal iz Tarragone, Arriba y Castro, Me Intyre, Larraona, bivši prefekt redovne kongregacije, kardinal Frings iz Koelna, Irec Browne, bivši papežev uradni teolog, Grano, bivši nuncij v Italiji, Concalves Cereieira. Beltrami, Roberti, Caggiano. Garibi v Rivera, Fomu, Ottaviani, biv. tajnik
Mednarodni teden
V ospredju mednarodnega zanimanja je bila prejšnji teden spet Afrika. Z arabskega dela Afrike, »se pravi s severa, se je težišče preneslo v ekvatorski pas črne celine vsled dogodkov, pred katerih krutostjo se je zgrozil ves civilizirani svet.
Vsled neuspele invazije lanskega novembra preti Gvineji, ki so jo izvedii nasprotniki gvinejskega režima s pomočjo kolonialnih oboroženih sil iz so -sednje portugalsko Gvineje, je prišlo pred sodišče v Conakry, glavnem medu Gvineje, več desetin zarotnikov, med njimi tudi katoliški škof Tchidim-bo. Sodišče je zarotnike »skupno s škofom obsodilo na smrt. Pozneje je škofu spremenilo kazen na dosmrtno prisilno delo, ostalih 59 obsojencev pa je bilo usmrčenih.
Pavel VI. je usmrtitve označil za „strašne in neusmiljene“ in dodal, da je bilo škofu Tehidimbu „sicer rešeno življenje, toda ne vrnjeni svoboda in čarst."
Conakry je središče gverilskih akcij v Afriki ter je gvinejski predsednik Sekoit Toure pokrovitelj uporniških gibanj predvsem proti portugalskim kolonialnim posestim v Afriki.
Z dekolonizacijo Afrike so se v novonastalih neodvisnih afriških državah pojavili različni črnski narodni voditelji, ki so jih podpirale množične stranke. Toda v zadnjih letih je vedno večja tendenca k nadomestitvi teh vodij z nacionalističnimi vojaškimi voditelji, ki jim godi naserizem in modema oborožitev. Tako ro bili z vodilnih položajev že odstranjeni naslednji civilni črnski predsedniki: Balewa v Nigeriji, Olimpio v Togo, Nkrumah v Gani in prvi med njimi Lumumba v Kongu. Večina od njih je bila umorjenih, nekateri pa samo odišavljeni. Prejšnji teden je taka usoda doletela še ugandskega predsednika Oboteja, ki ga je zamenjal v predsedniški palači gral. Amin.
Pred dobrim desetletjem se je SO od 34 afriških držav osamosvojilo. Devet od teh ima sedaj vojaške vlade, ostale pa civilne režime, ki pa so nekateri stabilni, drugi pa močno zrahljani. V 28 afriških državah so imeli že državne udare ali revolucije, odkar so po-stale samostojne. .'. R- ., . :
„PREKVALIFIKACIJA"
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je v Jugoslaviji najcenejše meso ovčetina. Teoretično jo je mogoče kupiti že po 10 din za kg, praktično pa ne, ker jo mesarji takoj „prekvalificirajo“ v jagnjetino, ki jo prodajajo po 15 dinarjev.
sv. oficija, rojen 1890, Callori di Vi-gnale, Vasconcellos Motta.
Prenekateri, zlasti v Rimu živeči, so močno protestirali proti papeževemu odloku. Nekateri se še sedaj trudijo z vsemi močmi, da bj ga papež preklical ali vsaj ublažil. Javno so pisali proti zlasti Tisserant in Ottaviani.
Kot je bilo napovedano, je vsemir-slja ameriška ladja Apolo 14 odletela na svojo pot proti luni v nedeljo, Sl. januarja. Tedaj se je začela nova Odiseja, ki bo v teku dveh tednov vzbujala zanimanje in napetost po vsem svetu.
Izstrelitev, ki se je nekoliko zakasnila, je potekla v redu. Neprilike so se pričele potem, ko so bili trije astronavti že na krožni poti okoli zemlje. Tedaj so morali preklopiti ladjo Apolo in modulo „Antares“, pa »se jim je ta postopek večkrat ponesrečil. Ko so mnogi že obupali, da bi se pot na Luno posrečila, je preklopitev nenadoma uspela in pot se je mimo nadaljevala.
časopisi so sicer pisali o možnosti,
KOMISIJE ZASEDAJO
Februar »se je začel za Argentino v znamenju dialoga. V ponedeljek 1. so v prostorih drž. tajništva za delo pričele zasedati paritame komisije, t. j. predstavniki delodajalcev, .delavcev ter vlade, ki jim je v teku dveh mesecev določiti bodoče povišice delavskih plač in ostale podrobnosti kolektivnih delavskih konvenijev.
Odkar je leta 1966 prevzel predsedstvo države general Ongania, so plače zamrznile. ‘Povišice je določala vlada in »sicer enake procente za vse panoge. Sedaj se je končno izpolnila želja in zahteva sindikatov: vsak gremij posebej se bo s podjetniki pogajal o delu in plačilu.
Vendar je možnost resničnega dialoga zelo majhna. Vlada je sicer obljubila, da bo pri pogajanjih pustila enim kot drugim proste roke, a indirektno so krogi ekonomskega ministrstva namignili, da v sedanjem stanju gospodarstva povišica ne more presegati 16% brez hudih inflacijskih posledic. To bi prineslo povišico le za 10%, kajti ostalih 6% teče že „na račun“ od prvega januarja. Temu nasproti pa so delavci prišli na zasedanja z zahtevami, ki se sučejo v višini 45% do 200%. Pogajanja bodo ostra in le zakonski rok bo preprečil, da se ne bodo razvijala v nedogled.
Kakor vlado skrbi potek pogajanj, tako je skoro zagotovljen dvomesečni sindikalni mir. A medtem je politična pozomica zelo napeta. Odkar je 22. januarja dr. Oskar Alende po sestanku s predsednikom Levingstonom in notranjim ministrom Aguirrejem ostro na-
da bi iz Houstona ukazali astronavtom vrnitev, ne da bi poizkusili pristati na Luni. A z Zemlje so ugotovili, da vse naprave v Apolu delujejo odlično, in ukazali, da se celotni program izpelje.
V petek, ob 6.16 (argentinski čai») bo „Antares“ pristal na lunini površini in pet ur kasneje bo Alan She-pard, kot peti človek stopil na lunina tla.
Shepard in Mitchel imata precej težko nalogo: izpolniti morata številne znanstvene poizkuse in temeljito raziskati okolje kjer bosta pristala. Vendar v Houstonu upajo, da bo vse poteklo odlično po pripravljenem načrtu in brez neprilik.
padel tuje monopole, ki rovarijo v škodo države, se v ozadju gibljejo nemirne sile.
Dr. Oskar Alende je bivši guverner province Buenos Aires, najbogatejše province v državi. Njegova vladna doba je bila izredno posrečena. Zadnje čase se je tudi govorilo, da mu bo vlada ponudila mesto komisarja, t. j. guvernerja „po dekretu“ te province. Dr. Alende je tud; glava močne politične frakcije, t. j. bivše intpansigentne radikalne stranke. Njegove jasne besede (povedal je, kar vsi vedo, a si malokdo upa povedati), predstavljajo močno zaslombo vladi, ki take podpore življenjsko potrebuje. Alende je namreč tudi izrekel priznanje delu Argentinske revolucije in svetoval, da je delo treba le še poglobiti. 'Seveda je tud; izjavil, da volitve trenutno niso potrebne, ;n sploh niso koristne, dokler se načrti revolucije ne izpeljejo do konca.
O načrtih in delu revolucionarne vlade so razpravljali tudi predsednik in komandanti vseh treh rodov vojske ▼ nedeljo 31. januarja zvečer. Pomenek je trajal pet ur in ugibanja je bilo na pretek. Nekateri opazovalci so pisali najbolj neverjetne zaključke o možnih nesoglasjih v vladi.
Dejstvo je le, da obstajata v oboroženih silah dve tendenci: ena za čimprejšnje volitve, na podlagi trenutnega prijateljstva peronistov in radikalov, druga pa zahteva poglobitev revolucije, to je, nadaljevati dosedanjo pot z večjo ljudsko zaslombo, delno po vzorca perujskega in bolivijskega režima. V tej luči dobi tudi propagandna kampanja ob Alendejevih izjavah svoj pomen.
Pomladitev rimske kurije
80-LETNI KARDINALI NE MOREJO VOLITI PAPEŽA
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Ozadje zmage čilske KP na lanskih predsedniških volitvah
Vsestranska infiltracija
Čilska KP je po porazu Salvadorja Allendeja leta 1958 spremenila svojo strategijo, da bi na vsak način preprečila nov poraz leta 1964. Castrova zmaga na Kubi januarja 1959 ji je dala nov zagon. Znano je, da v začetku komunistična partija ni imela svojih zastopnikov v kastrističnih »silah na Kubi. Tudi latinskoameriški komunisti se niso zanj navduševali. Toda po Castrovi izjavi, da je in da je vedno bil „marksist-leninist“, so komunistične partije takoj stopile z njim v stik. .Čilska komunistična partija za njimi ni zaostajala ter so njeni odposlanci začeli vedno pogosteje potovati v Havano. Sledili so jim tudi čilski socialisti, med katere šteje sedanji čilski predsednik Allende.
Po predsedniških volitvah leta 1964 je čilska KP, kljub svojemu porazu, pokazala svojo izvrstno organizacijo ter so se demokratske čilske sile za-Cele vznemirjati pred komunistično-so-cialist:čno nevarnostjo. Ta je obstojala predvsem v njeni vsestranski politični delavnosti in po usrešni penetraciji v vse plasti čilskega življa.
Te iste demokratske sile pa se niso bale nove krščansko-demokratske vlade, ki je bila pravkar izvoljena. Ta je menila, da bo pridobila popolno »sodelovanje levičarskih sil za nekatere toč-
ke svojega programa, ki so bile: agrarna reforma, šolska reforma, podržav-ljenje bakra in množične graditve stanovanjskih hiš za prebivalstvo z nizkim zaslužkom.
Toda Freijeva vlada je dosegla samo sodelovanje marksistov za agrarno reformo. Znotraj krščanske demokracije so postajalo nekatere »skupine nezadovoljne z akcijo predsednika Freia. Nastala je notranja opozicija, ki sta jo vodila senatorja Gumucio in Jerez ter podpredsednik Instituta za polje-delsko-živinorejiski razvoj Jacques Clionchol. Poleg teh se je formirala v krščanski demkoraciji še tretja skupina, ped vodstvom poslanca Luisa Mai-ra in senatorjev Benjamina Prada in samega Radomirja Tomiča, ki je simpatiziral s to levičarsko vejo krščanske demokracije. Prva »skupina se je po strankinem kongresu, na katerem je ostala v manjšini, ločila od stranke in formirala tkim. Movimiento de Acciôn Popular Unido (M/-PU), ki se je poznem vključil v Ljudsko skupnost (Uni-dad Popular) levičarskih strank.
Ob predsedniških volitvah lansko leto to je MAPU postavila kot predsedniškega pred-kandidata Jacquesa Chon-chola, z rezultatom, ki je že znan. „Terceristi“ (Tomič, etc.) so ostali znotraj krščanske demokracije, toda so
bili vedno pristaši sodelovanja z Unidad Popular ter so sedaj najboljši zavezniki Salvadorja Allendeja v čilskem kongresu.
Kateri »so bili mejniki, ki se jih je posluževala čilska komunistična partija, da je dosegla relativno večino 1,4 odstotka v predsedniških volitvah 4. septembra lanskega leta, s katero sedaj skuša dokončno uničiti demokratske sile v Čilu?
Za dosego svojega uspeha je čilska komunistična partija začela z vztrajno infiltracijo vseh čilskih demokratskih ustanov ter je tako mogla uresničiti svoj namen in sicer z naslednjimi akcijami:
1)	Vrinila »se je v socialistično stranko in jo razdelila, izkoriščajoč spore med Salvadorjem Allendejem in Raúlom Ampuerom. Socialistična stranka je danes razdeljena v Socialistično ljudsko stranko in v čilsko socialistično stranko.
Vrinila se je tudi v »staro Radikalno stranko ter jo razdelila v dve frakciji: danes obstajata čilska radikalna stranka in stranka Radikalna demokracija, v kateri delujejo marksistično pobarvani radikali.
Vrinila se je in razdelila krščansko-demokratsko stranko ter danos obstajajo: Movimiento de Acción Ponular (MAPU), „terceristas" (levičarji) v stranki sami in strankina desnica. Med tema dvema more vsak trenutek priti do popolne ločitve.
2)	čilski KP se je tudi posrečilo vriniti se v »skoro vse čilske univerze, med katerimi so najbolj prizadete: čilska državna univerza, katoliški univerzi v Santiago in Valparaiso, Severna univerza, univerza v Concepcion, Tehnična državna univerza, Južna univerza in univerza Santa Maria v Valparaiso. V vse te univerze je vrinila marksistične profesorje ali ostalo univerzitetno osobje. V nekatere univerze je vrinila celo marksistične rektorje. Partiji je tudi u»';pelo zmagati v nekaterih študentovskih organizacijah ter je ta mladina sodelovala v stavkah in na mitingih, formirala udarne brigade, ki so z izgovorom, da se borijo za „univerzitetno reformo“ ali za „univerzo, ki bo za vse“, povzročale incidente in hudo škodo v javnosti.
čilsko državno univerzo, ki so jo osem let vodili krščansko-demokratski študenti, ie partija leta 1969 dobila v svoje roke ter ji je uspelo, da je končno čilska študentovska zveza izvolila za svojega predsednika bojevitega komunista Aleksandra Rojasa, ki je eden najbolj udarnih voditeljev pri razlaščanju zasebnih posestev skupno z nekaterimi levičarskimi prevratniškimi »skupinami.
Tudi katoliška univerza v Valparaiso je zamenjala na vodstvu študentov krščansko-demokratskega predsednika z „mapucistom" (MAPU) Jaime Fcpondom. Marksistični taktiki je doslej ušla samo katoliška univerza v Santia-
go, kjer se je študentom posrečilo izvoliti za predsednika študentske zveze na univerzi Hemana Larraina in to kljub udarcem, ki jih ta študent dobiva s strani tkim „univerzitetne levice“, ki jo je partija organizirala na sami katoliški univerzi.
šolska reforma, ki jo je zagovarjala krščanska demokracija, je partiji služila kot najboljše sredstvo za njeno penetracijo na univerze. Prišlo je do neverjetnih razpletov. Na univerzi v Concepcionu se je elementom tkim. Movimiento de Izquierda Revolucionaria posrečilo, da »so morali vsi krščansko-demokratski profesorji svoje stolice izprazniti, že več let prej pa so sploh levičarski študentje in profesorji sami odločali o podeljevanju štipendij, ki jih je univerza dobivala od mednarodnih univerzitetnih ustanov iz zahodnih držav.
3)čilska KP »se je vrinila tudi v ustanovo, ki jo je krščanska demokracija imenovala „Promoción popular“. S to ustanovo je Freijeva vlada nameravala dvigniti družbeno in gospodarsko raven revnega prebivalstva in organizirati tkim.. materinske centre, kjer naj bi se čilska žena usposobila za boljše življenje. V vseh »središčih te ustanove je kandidat Unión Popular na volitvah premagal Radomirja Tomiča. Celo kandidat tkim. „desnice“ Alessan-dri je v več delavskih okrajih dobil
(Nad. na 3. str.)
Krščanski časnikar
BITNI NARODNI PROBLEMI IN PARTIJA
Actitud decidida
STRAH PRED KLERIKALIZMOM
V Cerkvi opravlja na poseben način in z veliko odgovornostjo preroško-očeniško službo. Njegovo delo je zanimivo, važno, polno nemira in razburljivosti, ker posega v borbo, v zmedo sveta z božjo besedo.
1.	časnikarjevo delo je drzno, polno rizika, vedno na meji modrosti in neumnosti. Je kritičen, ko ise postavi nasproti vsem, ker hoče obnoviti življenje, ga graditi.
Spoprime se s politiko, ki vzdržuje krivične zakone, če zatira narod, ne skrbi za sožitje. Noče zavzeti mesta politika, hoče pa, da politik prav in dobro izpolni svoje mesto. Političen položaj je važen tudi za Cerkev, da more v miru opravljati svoje dušno pastirstvo. Spoprime »se z gospodarstvom, ko ga opozori na krivice izrabljanja kateregakoli sistema in skupine, kaže smer poštenega in pametnega gospodarstva.
Sreča se s kulturo, kateri kaže nje pot, jo opominja, če zanemarja svoje delo, jo svari, če zamenjava pojme, kot da bi bilo vse le kultura.
Seže v življenje skupnosti, ko uči •ačela zdravega sožitja, svari pred zlorabami, kritizira izrastke javnega življenja, pomanjkanje odgovornosti za skupno delo.
Zanima se za cerkveno, versko življenje, se sreča k hierarhijo in verniki, ko kaže potrebe sočasnega venskega življenja, predlaga nove, ustrezne metode, uči odgovornost vseh članov božjega ljudstva v Cerkvi, ocenjuje življenje, pove zdravo kritiko z vsem spoštovanjem, a po resnici, brez laskanja ali razkrajanja.
2.	časnikar je nadležen, a potreben, je dobrodošel, a se ga boje, kot se boji človek zdravnika in vzgojitelja, čeprav *ta mu oba ob svojem času potrebna.
Potrebne lastnosti mora imeti časnikar, da naj prav opravi izpolni svojo krščansko preroško službo.
Imeti mora svojo strokovno moralo, etiko, osebno poštenost v cilju, izbiri sredstev in izvrševanju svojega poklica. Podobno veli a za linijo liista.
Poznati mora resnico, kateri naj služi, zato jo mora iskati, študirati, nikdar ustvarjati. Resnico mora razlagati, priporočali, utemeljevati, nikdar vsiljevati, tudi verske resnice ne, saj je po dekretu o verski svobodi zadnji koncil pust;l vsakemu isvobodo, da sprejme in izvrši tudi v verskem življenju, kar je pt> glasu svoje vesti spoznal po iskanju za pravilno. Prav isto mero mora časnikar poznati v civilnem življenju.
Poznati mora spoštovanje do človekove osebe, njegove čaisti, spoštovanje avtoritete in skupnosti. To spoštovanje mora širiti in utrjevati.
Napake mora videti, pokazati, priznati, a ob vsem spoštovanju dobrega imena posameznika, skupin in ustanov. Napake išče in razglasi zaradi zdravljenja, brez vsake škodoželjnosti in namernega razširjanja mimo cilja; kot je vesel zdravnik, odkritja bolezni, da jo more zdraviti, ne da bi jo bolniku privoščil in ob tem »služil.
Imeti mora polno mero odgovornosti za vse, kar napiše, ker napisana beseda ostane in vsaka vpliva, ko posepej negativen vtis kljub vsem popravkom ostane. K odgovornosti mora vzgajati in vzpodbujati.
Avtoriteto mora sprejeti sam in vzgajati druge v tem. Že avtoriteto zdravega čuta »skupne sodbe, posebej kot krščanski časnikar sprejme avtoriteto Cerkve, v načelu in konkretno.
Tako vrši krščanski časnikar preroško službo v Cerkvi v ljubezni in resnici za blagor skupnosti svojih bratov.
(Msgr. Anten Orehar na prireditvi revije „Duhovno življenje“ — 31. januarja 1971 v Argentini.)
Delavec — izvozno blago
Podjetja v Sloveniji so prišla do novega vira dobičkov: Izvoz delavcev. Seveda ne pošiljajo na delo samo nekvalificirane ampak tUdi visokokvalificirane delavce. Pri tem pride do prav neverjetnih oblik izkoriščanja. Izvoženi delavec zasluži na uro okoli 4 marke, podjetje, ki ga je poslalo na delo pa okrog 11 mark. V tej preprodaji
Ustvariti si jasno sliko o razmerah v Sloveniji pod sedanjim režimom ni lahko. Pripovedovanja izseljencev, ki se vračajo iz obiskov, so največkrat krajevno omejena, ali pa ne povedo dosti več kot opazovanja običajnega turista.
Najdemo pa članke ali ugotovitve tudi v listih in revijah, ki izhajajo v Sloveniji, pa kljub temu osvetlijo mar-sikak problem jasneje kot vsa pripovedovanja.
DRUŽBENI SAMOMOR
Marsikateri obiskovalec domovine omenja, kako se tam pijančuje in da je zlasti velik del odrasle mladine nagnjen k temu. Ta mladina živi iz dneva v dan in ne najde v materialističnem nauku komunizma smisla »svojemu življenju.
Zdravnik dr. Ljubo Djordjevič je v ljubljanskem Delu z dne 4. decembra 1970 zapisal tole nazorno ugotovitev in prognozo:
„Res je tudi, da imamo v Sloveniji 450—500 tisoč odraslih prebivalcev, ki prekomerno in pretirano pijejo in ki bodo vsak čas, če že niso postali takšni alkoholiki, kot je že tistih 30 ali 50 tisoč, katere je težko ali »skoraj nemogoče ozdraviti in bo tako število alkoholikov v Sloveniji ne več 50 tisoč, ampak 500 tisoč in več. Tako bo alkoholizem, ki je že zdaj družbena patologija številka ena, postal pri nas družbeni samomor.“
Zaman iščemo, da bi zasledili' kak poizkus komunističnega režima, kako odpraviti to zlo, ki naj bi po mnenju tega zdravnika postal v Sloveniji „družbeni samomor“.
SMRT: „REŠITEV“ IZ STISKE
Naravnost pretresljiva je statistika samomorilcev: S 26.7 samomorov na
100.000	prebivalcev smo blizu vrha evropske lestvice. O teh samomorilcih je psihiater dr. Jurij Zalokar v reviji Pro -štor in čas, ki jo izdaja založba Obzorja v Mariboru, v št. 4/5 1970 v razpravi „Proti slepilu samomora“, zapisal:
„Samomorov ni mogoče jemati za znamenje duševnega obolenja, čeprav je med samomorilci precej duševno bolnih ljudi (približno tretjina). Ti ljudje se v mukah »svoje duševne bolezni zatečejo k samomoru toliko prej, kolikor bolj je misel na samomor živa v njih samih, bodisi že od prej, preden so zboleli, ali pa v njihovem okolju. Toda dobršen delež samomorilcev in tistih, ki so samomor resno nameravali ali že poskušali, ni duševno bolnih, »so le v „stiski“ ali pa blodijo v zmoti. Tudi ti prihajajo včasih k psihiatru. Razprava, ki sledi, naj bi predvsem govorila o tem, kako naj psihiater pomaga tistim v stiski in pripomore, da bolestna sla »samoubijanja pojenja. O sli govorimo zato, ker vemo, da je samomorilno iskanje smrti nekaterim celo užitek, nekaka perverzija užitka, ki ga pričakujejo kot nekaj, kar je večje od vseh drugih užitkov.“
Pri vprašanju, kaj bi bilo storiti in reči zdravniku tistim, ki nameravajo iti
delavcev nemškim delodajalcem prednjači trboveljsko podjetje Investicijski biro Trbovlje (IBT-Rudis), ki je pri iskanju delovne sile za inozemstvo uporabljalo celo kaznive metode, tako da je morala posredovati celo policija. To podjetje zaposluje v tujini 1.300 delavcev, ki večinoma delajo v tovarnah Siemens in BMW.
Jože Dremelj, delavec IBT, dela v tovarni BMW. Ker dobiva plačo posredno, se pravi od svojega podjetja prejme manj kot drugi nekvalificirani delavci. -Sam je izjavil: „Zaposlen sem na istem delovnem mestu kot neki Grk, le z razliko, da imam kvalifikacijo, on pa ne. Toda on zasluži tisoč mark mesečno, jaz pa le 790.“
Tak način zaposlovanja delavcev v tujini res ne zasluži drugega imena, kot trgovina, z belim blagom. Delavci pa so za nameček prikrajšani pri celi vrsti ugodnosti, ki so jih deležni ostali delavci.
po poti samomorilcev, dr. Zalokar nakazuje smer z raznimi citati. Najprej citira, kako je videl pred 400 leti zdravniški poklic Paracelsus, ki ga imenujejo začetnika sodobne znanstvene medicine. Takole piše dr. Zalokar, ko navaja citate Paracelsuisa:
„Teorija in praksa morata biti ena sama celota in morata ostati nerazdru-žni“ in „Praksa ne sme izvirati iz spekulativne teorije, temveč teorija mora nastati iz prakse.“ V zvestobi do izkušenj pa človeške narave ni omejil le na živalski del, temveč je učil: „človek je nastal iz zemlje in ima zato v sebi naravo zemlje. Toda ka»sneje je v „novem rojstvu“ izšel iz Boga in je dobil v taki podobi še božjo naravo. In človek je namreč več kot le narava... »Spričo tega je ločil dve modrosti: „Dve modrosti sta na tem svetu: ena večna in ena minljiva.“ Da bi prišli do obeh, moramo znati zamenjati znanje iz obeh danosti, ne da bi ju ločili. Pri tem je izkušnja duhovnega življenja posebno pomembna: „Zato mora zdravnik graditi svoje temelje v duhovnem, saj ni brez tega nič drugega kot le navidezen zdravnik, izgubljenec razkrojenega duha.“
Dr. Zalokar nato citira, kaj je napisal biblični zgodovinar Adkinson o racionalističnem humanizmu:
„Ko se oziramo, kot nam je danos mogoče, nazaj na štiri sto let razvoja (po renesansi, op. p.), vidimo, da je človeška misel na vsaki novi stopnji napredka odpravila Boga kot nepotrebno domnevo iz vsakokratnega območja raziskovanja. Kopernik in Newton sta ga odpravila iz vesoljstva, Darwin iz življenja, Marx iz zgodovino, Freud pa še iz zadnje utrdbe duha in duše.“ Nato pa nadaljuje dr. Zalokar: „Tako se je človek znašel brez dostojanstva biti in mu je ostalo zgolj umišljeno dostojanstvo njegove minljivosti. Absolutno v sebi je imenoval laž, slepilo, zablodo itd.“
V naslednjem odstavku nadaljuje: „Priznati si moramo, da je .tako mišljeno in občuteno življenje človeka zelo žalostno. Dokler se je slepil z raznimi drobnimi maliki (denar, hiša, avto, položaj, uspeh, razni užitki), je še šlo. če pa je vsega sit, ali če je zvest svojemu razsojanju spoznal praznoto in ničevost teh malikov, kaj ostane? Ostane praznina, naveličanost, nesmisel, obup in celo gnus. Puškin je to tako doživel :
„Cilja ni nikjer pred mano, duša prazna, prazen um.
Mene muči neprestano Pustega življenja sum."
Po teh razmišljanjih pride dr. Zalokar do ugotovitve:
„Tako se znova srečujemo z nazorskimi, filozofskimi, oziroma religioznimi vprašanji, ki bistveno vplivajo na naše vrednotenje življenja in smrti in konec koncev tudi na to, ali smrt iščemo in kako j0 iščemo. Prav zaradi ozračja, ki bolestno sili v nesmisel in išče smrt, more človek poseči po vzorcu samomora in is e ubiti, če je v svojem razkroju ali stiski prišel do skrajnih mej. Samomor postane vzorec za „rešitev“. Vemo pa, da so bila obdobja, ko so drugače gledali na samomor in na smrt in ko je bil odstotek tistih, ki so v skrajni stiski iskali smrt, manjši, saj so se očitno zatekali k drugim vzorcem in načinom reševanja iz stiske.“
ŽA CERKEV NI PROSTORA
Slovenska komunistična partija gre brezobzirno mimo vseh za slovensko narodno življenje bitnih problemov, od katerih smo dva navedli v tem članku, še več. Namesto da bi podpirala tiste, ki si prizadevajo poiskati rešilno pot tem problemom, jih pri tem celo ovira. Nad vise zgovoren je tale primer: Ljubljana ima danes trikrat več prebivalcev kakor leta 1945. Pri tem pa tri cerkve manj kot tedaj, ne da bi upoštevali samostanske kapele. Kanonik Glinšek je leta 1966 kot dekan mesta Ljubljane poslal urbanističnemu zavodu Skupšči-
Desde que la subversión castrocomunista comenzara en Amériea latina, dejó en todos los países su sello de terror. Atentados, muertes y secuestro*-han sido sus armas. Los gobiernos han debido apelar muchas veces a medidas extraordinarias, para poder asegurar la libertad y tranquilidad de ‘sus pueblos y el normal desarrollo de la vida ciudadana,
Sin embargo hacía falta algo más, una acción conjunta de todos los países, para hacer más efectiva la lucha contra el terrorismo que amenaza Seriamente» el continente. En la reciente reunión de la Organización de Estados Americanos en Washington, se ha manifestado abiertamente esa necesidad. Pero numerosas naciones todavía no ven el grave peligro qué para la democracia latinoamericana representa el terrorismo subversivo.
La Argentina, que en numerosa»? oportunidades ha llamado la atención sobre la amenaza ha visto disminuidas las posibilidades de una lucha conjunta, debido a la indecisión de otros países. Por ello la delegación argentina, junto con otras de Brasil, Paraguay, Ecuador, Guatemala y Haití abandonó la Asamblea.
Su actitud decidida la explica en una declaración, en la que expresa: “La República Argentina desea dejar bien clara su posición frente a las dudact que parecen existir de la necesidad de una amplia cooperación entre nuestros países para combatir el terrorismo.”
Odločno zadržanje
Odkar se je kastrokomunistična prevratnost začela v latinski Ameriki, je pustila v vseh deželah svoj pečat terorja. Atentati, usmrtitve in ugrabitve » bile njeno orožje. Vlade so morale večkra poseči po nenavadnih ukrepih, da m> svoj'm narodom mogle zagotoviti svobodo in mir, ter normalen razvoj družbenega življenja.
Kljub temu je bil potreben še korak naprej, skupna akcija vseh držav, da bi bitka proti terorizmu, ki resno ogroža kontinent, bila bolj efektivna. O tem se je jasno govorilo na zadnjem zasedanju Organizacije ameriških držav v Washingtonu. A številne države »se še ne zavedajo resne nevarnosti, ki jo terorizem predstavlja za latinskoameriško demokracijo.
Argentina, ki je že večkrat opozarjala na to nevarnost, je videla okrnjeno možnsot skupnega boja, zaradi neodločnosti nekaterih držav. Zato je argentinska delegacija skupno z brazilsko, paragvajsko, ekvatorsko, gvatemalsko tn haitijtsko zapustila zasedanje.
Svoj korak je razložila v deklaraciji, kjer med drugim pravi: „Argentina želi popolnoma razjasniti svoj položaj, spričo dvomov, ki kakor zgleda obstojajo glede potrebe najširšega sodelovanja med našimi državami v boju pro# terorizmu.“
Tit® namerava v marea obiskati Vatikan
RAZGOVOR O TRETJEM SVETU
Francoska tiskovna agencija AFF’ je iz Vatikana soboto, 30. januarja t. 1. objavila naslednje poročilo:
Jugoslovanski predsednik maršal Josip Broz Tito bo v marcu obiskal papeža Pavla VI., kakor pravijo v tukajšnjih verodostojnih krogih.
Tito bi moral obiskati Vatikan in Italijo lanskega decembra, pa je bilo njegovo potovanje v zadnjem trenutku odpovedano in sicer po izjavi italijanskega zunanjega ministra Alda Mora glede bivšega italijanskega ozemlja, ki je ob koncu druge svetovne vojne pripadlo Jugoslaviji.
Jugoslavija je' smatrala to izjavo za „žalitev“.
Kakor poročajo; »se je Vatikan ob tisti priliki počutil „močno prizadet“.
Lanskega 11. decembra je objavil * V
ne mesta Ljubljane prošnjo za izdajo 17 potrebnih lokacij za nove cerkve v novih ljubljanskih naseljih. Pred nekaj meseci je nadškof znova zaprosil za te lokacije, ker na prošnjo kanonika Glinška iz leta 1966 ni bilo odgovora. Toda urbanisti »se še vedno izgovarjajo, da so zazidalni načrti že narejeni in da za bogoslužne prostore ni mesta.
To stališče urbanistov, ki dajejo take odgovore po navodilu partije, ne potrebuje nobene razlage.
V prav posebno luč pa postavlja slovenske komuniste dejstvo, da iso pa zagrebški urbanisti zagrebškemu nadškofijskemu ordinariatu vsaj toliko ugodili, da so predvideli postavitev 13 glavnih verskih središč v prihodnjih treh desetletjih. Poleg vsakega glavnega središča v »samostojni zgradbi bi zgradili v povezavi z drugimi stavbami ali družbenimi centri še 4 do 5 pomožnih pastoralnih središč.
Slovenski komunisti postajajo smešni, ker v vsaki cerkvi vidijo „klerikalizem“, katerega se naravnost bedasto boje. Toda prej ali slej bodo morali pod težo razvoja priznati, da cerkve in učenje krščanskega nauka niso klerikalizem.	M. S.
sporočilo „upoštevajoč namene kakor razloge, ki jih je izrazila jugoslovanska vlada“, ko jo odpovedala obisk.
Iz istih virov poročajo, da se bosta Tito in Pavel VI. razgovarjala o vprašanjih Tretjega sveta, mednarodnega miru in odnosov Svete stolice s socialističnimi državami.
Samo Kuba in Jugoslavija iz socialističnega bloka vzdržujeta odnose z Vatikanom.
VVW'^M,WVWi,;W.WW.VAPA%
Mihmjlo Mihajlov■ spet pred sodiščem
NJEGOV ČLANEK V NEW YORK TIMESU
Kakor je znano, je jugoslovanska komunistična partija prepovedala pisatelju profesorju Mihajlu Mihajlovn kjer koli objavljati njegova dela. Mi-hajlov je to prepoved svobodnega pisateljevanja znova kršil ter je bil minuR petek poklican na sodišče v Novem Sadtu Mihajlovo stalno bivališče je to slavonsko mesto. Na isodišču mu je bilo povedano, da je policija proti njemu vložila obtožbo, da je objavil neki članek v New York Timesu.
Mihajlov, ki je postal v mednarodnem svetu znan po svojih člankih „Moskovsko poletje“ in „Ruske teme", ki sta bila obiavljena tudi na svobodnem Zahodu, je bil zaprt do lanskega marča. Takrat je prestal tri in pol letni zapor, na katerega je bil obsojen, ker da j* „širil lažno propagando in objavljal prepovedane članke v tujini."
Sodišče mu je prepovedalo objavljati kar koli in kjer koli do marca 1974.
Mihajlov se je minuli petek zagovarjal na sodišču v Novem »Sadu. da ni e go v članek, natisnjen v New York Timesu, ni političen. Sodnik, ki mu j« sedaj Mihajlov podrejen, more naložiti obtožencu dva meseca zaporne kazni ali denarno kazen ali oboje skupaj. ,
Mihajlova mati Vera Mihajlova j e skrivaj odšla iz Jugoslavije lanskega novembra. Novosadska policija ji je bila prej zaplenila potni list.
Stran 4-;

Nedelja, 31.jan.: dan našega verskega liska
PO ŠPORT N EM SVETU
Amater? Siniša Belamarič igra v državni reprezentanci Jugoslavije v vaterpolu. Sedaj je postal „zasebni štipendist“; do olimpijskih iger v Miinch-nu ga bo štipendiral Dragan Gazdič, lastnik novoustanovljene beograjske zasebne čistilnice. To je po pisanju listov prvj zasebni štipendi t, večino vrhunskih športnikov pa štipendirajo razna podjetja in ustanove.
Ljubljanski hokejski klub Olimpija je v Celovcu prav nesrečno izgubila s KAC-em 5:4 v tekmi za alpski pokal. Zato pa se je v povratni tekmi v Ljubljani Olimpija oddolžila in pred veliko množico gledalcev zmagala s 6:8. V tekmovanju igrajo še . Cortina, Riessersee in Innsbruck. Olimpija je sedaj na prvem mestu v svoji skupini ter ji je že skoraj odprta pot v finalno tekmovanje.
Na tekmovanju v smuku v Val d’ Isere je znani francoski specialist za smuk Henry Duvillard tako močno oplazil kol kontrolnih vratc, da si je zlomil roko v zapestju. Kljub poškodbi in bo-
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.80 ar». Ponedeljek, sredo, petek.
Lavadle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
ZOBOZDRAVNIK
j Ur. Leandro F. Peljhan
}	M. P. 10693
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 15 do 21
Mariano Acosta 432, Capital
Zahtevajte določitev ure na T.E. 67-9791
ločinam pa je Francoz prismučal na cilj in zasedel peto mesto.
Jugoslovanski športniki so lani osvojili 69 kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih, člani so osvojili 54 kolajn (12 zlatih, 18 srebrnih in 24 bronastih), mladinci pa 15 (4, 6, 5). Nastopili so šprotniki v tem letu na 38 svetovnih :n 48 evropskih prvenstvih.
Francoz Charles Laporte je v 35 dneh presmučal 580 km dolgo progo preko Pirenejev cd Sredozemskega morja do Atlantika. Proga poteka v višini 2000 do 3000 metrov, deloma prav po francosko-španski meji. Laporte je progo tudi opisal, tako bodo posnemovalci imeli manj težav s to transverzalo, čeprav bodo morali opraviti na progi
31.000	vzponov.
Beograjski Partizan je v finalnem tekmovanju za prvenstvo Evrope v vaterpolu premagal moskovski Dinamo in zasedel prvo mesto s 5 točkami. Enako število točk je zasedla zagrebška Mladost, ki je bila zadnja tri leta evropski prvak v vaterpolu. Mladost je s težavo premagala ekipo Stockholma s 6:5 in zasedla drugo mesto.
V Bangkoku so bile 20. decembra
zaključene VI. azijske športne igre. Tekmovanje je trajalo 12 dni, sodelovalo je 2000 športnikov iz 18 azijskih držav. Na igrah so bili najuspešnejši Japonci, li so osvojili 74 zlatih, 47 srebrnih in UJ bronastih odločij; za njimi so se zvrstili športniki iz Južne Koreje in Burme, kj sta sc v finalni tekmi tudi po podaljšku razšli brez gola, bronasto kolajno pa je prejela Indija.
OBVESTILA
SOBOTA, 30. januarja 1970:
V	Slomškovem domu družabni večer s sodelovanjem „Planike“.
NEDELJA, 31. januarja 1971:
Tradicionalna prireditev Duhovnega življenja na Pristavi.
NEDELJA, 14. februarja 1971:
V	Carapachayu pustno rajanje s orkestrom Planika.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Dekliška kolonija Zedinjene Slovenije odpotuje 2. februarja 1971 s postaje Bine. Mitre ob 22,20 uri. Vsa dekleta naj bodo na postaji ob 21.30 da Ee mirno uredijo. Celotni znesek za kolonijo je 14.000 pesov. Prosimo, da ga
čimpreje poravnate v pisarni Zedinjene Slovenije. Kolonjia bo trajala 2 tedna. Dan in uro povratka bomo pravočasno objavili.
Za dobro volijo
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
OD DOMA če človek pol sveta obteče, najdraž.ij kruh pri nas se peče.	Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
Tragika ni v tem, da ostarijo revolucionarji, ampak v tem, da se postarajo njihove ideje.		TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
	Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 996.221	
DR. JMSIM BERCE
od 1. do 24. februarja ne ordinira
Tombola na Prislavi
4. IV. 1971
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital
V januarju bo pisarna zaprta zaradi počitnic.
UNIV. PROF.
■
DR. JUAN BLAZNIK j
■
Specialist za ortopedijo ia travmatologijo
■
■
Ordinira ▼ torek, četrtek in »oboto j od 17 do 20
■
■
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. i Zahtevajte določitev ure na tele- ; fona 49-5855
SLOMŠKOV DOM, sobota, 30. januarja:
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
Orkester Planika je svoje sodelovanje odpovedal iz tehničnih razlogov, kljub temu bomo preskrbeli z vesele melodije in prijetno zabavo
Pričetek ob 21
NEDELJA, 14. februarja, v CARAPACHAVU
pusLno rajanje
% orkestrom Planika
Tombola bo nepreklicno in ob vsakem vremenu dne 7. marca 1971.
Slovenski restavrant, bar in confitería “MILLION’S STAR”
Krasni in idealni prostori za privatne in trgovske sestanke in večerje. Izvrstna postrežba. O Izbira jedil po domačih in tujih okusih. Govorimo tudi slovensko.
Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete.
Avda. Libertador 15.299 esq. M. Coronado SAN ISIDRO
Rezerviranje na T. E. 743-4786
(Ob sklicevanju na ta oglas poseben popust)
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Bueno» Aire»
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaaos Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
14. marca 1971
VELIKA TOMBOLA
v Slomškovem domu
Zahvala
Žalujoča družina Vrečar se zaradi smrti dragega moža in očeta Stanislava iz srca še enkrat zahvaljuje vsem Slovencem, ki so izkazali tolike solidarnosti do naše družine. Mnogo dolgujemo g. J. Škrbcu za njegove pogoste obiske bolniku, za prelepe misli ob grobu in za vso njegovo ljubeznivost, ki jo je izkazal naši družini. V tolažbo nam je bila tudi prisotnost delegata msgra. Antona Oreharja in drugih duhovnikov, ko smo rajnega kropili. Trajna zahvala pa tudi vsem tako dobrim moravskim družinam, ki so nam skoz in skoz stali skrbno ob strani s svojo ljubeznijo in pomočjo.
Bog naj bo vsem dober plačnik!
Vrečarjev!
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■Bk
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(Coop, de Crédito „S.L.O.G.A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
Ramo» Mejia
T. E. 658-6574
KINTA SLOGA
Del Cielito 279 — Villa Udaondo
Poletna sezona 1970/1971
Do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21.
Vstopnina:.ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo. Vstopnina: ob delavnikih $ 2.— za osebo,
Sezonska vstopnica: $ 30.— za osebo.
Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo članom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za $ 1.—.
Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
Izza škornja je šuhov izvlekel žlico, ki se mu je zelo prirasla k srcu. Ta Žlica ga je spremljala po vsem severu. Sam si jo je ulil iz aluminijeve žlice v peščen j model, vanjo je pa še vtetoviral: „Ust-Ižma. 1944“.
Nato je z obrite glave potegnil kučmo. čeprav je bil mraz, si ni mogel dovoliti, da bi jedel s pokrito glavo. Pomešal je čorbo, da se je gošča dvignila z dna, in se urno prepričal, kaj mu •je naneslo v skledo. Nekaj malega, povprečnost. Niso nalivali ne z vrha kotla, ne iz ostankov, katere so kasneje zalili s kropom. Seveda, kaj več ni mogel pričakovat: od Fetjukova, ki mu je varoval 'skledi in iz čorbe polovil krompir.
Čorba razveseli duše, kadar je vroča. šuhovu tega veselja hladna tekočina nj privoščila. Vendar jo je jedel z ustaljeno počasnostjo, pozorno. Tukaj ne smeš hiteti, pa naj se tudi streha .nad glavo vname. Če odštejemo spanje, živi taboriščnik v svoj prid le deset minut zjutraj, ko zajtrkuje, potem pe; minut pri kosilu in pet pri večerji.
. čorba se ni spreminjala. Dan za dnem se je vrstila ista zelenjava, kakor so pač uskladiščili za zimsko dobo. Za letošnjo zimo so jim poslali slano korenje in nič drugega. Zato se je vrstila juha iz samega korenja od septembra
do junija. Danes je izjemoma črno zelje. Za' taboriščnika je najbolj nasitljiv junij: sleherne zelenjave zmanjka in namesto nje kuhajo kašo. Najhujši je julij: v kotel valijo sesekljano koprivo.
Od drobne ribe so ostale večidel kosti. Meso se je bilo ločilo in razkuhalo: le na glavi in repu se je nekaj držalo. Krhko ribje okostje je bilo čisto, ni bilo na njem niti luskine, niti drobtine mesa, pa ga je šuhov vendarle izsesa! in izpljuval na mizo. Vse, kar je bilo na ribi, je Šuhov vedno pospravil, najsi bodo škrbe ali rep. Tudi oči je jedel, če so se držale glave; če pa so se ločile in samostojno plavale v skledi, takih ribjih očj ni maral. Zaradi tega so se norčevali iz njega.
Šuhov je danes utegnil nekaj pri -hraniti, ker je jedel brez kruha. Ni bil skočil v barako, zato kruha še ni dobil. Kruh bo potem posebej užival, bo še bolj zaleglo.
V drugi skledi je bila kaša iz posebne vrste žita. Sprijela se je v kos, od katerega je Šuhov trgal koščke. Takšna kaša, najsibo hladna ali vroča. ni ne tečna niti okusna. Trava je pač trava, čeprav je rumena in podobna pšenu. Izmislili so si jo, da jo da jej j namesto pšena. Pravijo, da so jo prevzeli od Kitajcev. Ko je skuhana, tehta
obrok 300 gramov. Tako pač mora biti: kaša ni kaša, a razglasili so jo za kašo.
Ko je oblizal žlico ter jo porinil na prejšnje mesto v škorenj, je šuhov poveznil kučmo na glavo in odhitel v ambulanto.
Noč se še ni umaknila z neba, s katerega je taboriščna razsvetljava pregnala zvezde. Kakor. prej sta dva žarometa s širokimi platneni sekala zono. Ko so gradili taborišče, ki je imelo ime „posebno“, je oborožena straža imela dovolj svetilnih raket. Bile so vojaškega izvora, in če je luč ugasnila, so spuščali rakete nad tabo • riščem: bele, zelene in rdeče. Kakor H se šli zares vojsko. Potem so prenehali. Nemara je preveč stale.
Gotovo je bila noč tako kot ob signalu za vstajanje, toda izkušeno oko je po majhnih znamenjih lahko uganko, da se bo kmalu oglasil signal za delo. Pomočnik Hromoja (Hromoj je bil postrežnik v jedTnici in je na svoj račun vzdrževal in hranil še pomočnika) je poklical k zajtrku šesto brigado, kjer so živeli invalidi, to je taki. kj niso šli iz zone na proizvodnjo. V kultumo-vzgojni oddelek se je napotil stari bradati slikar po barvo in čopič, da bo r’sal številke na jetnike. Spet se je pojavil Tatarin in s širokimi koraki naglo presekal črto ob štabni baraki. Sploh je bilo na dvorišču mani ljudi, potemtakem so se vsi zatekli v barake, da se gre’e m zadnje sladke minute.
šuhov je počakal za vogalom in se
spretno skril pred Tatarinom. če bi ga zagledal drugič, bi ga spet pestil. Naroden ne smeš biti nikoli! Pazi, da te noben paznik nikdar ne bo videl posamič, ampak vselej v gruči. Morda išče človeka, da bi ga poslal na delo, morda želi stresti svojo jezo nad kom. Saj so v barakah brali povelje, da se morajo že pet korakov pred paznikom odkrivati in se pokrivati dva koraka za njim. Nekateri pazniki hodijo kot slepi, mar jim je za take stvari; drugi pa uživajo ob tem. Koliko ljudi so zaradi pokrite glave zaprli v samice! Hvala lepa, rajši počakam za vogalom.
Tatarin je bil že mimo in šuhov se je namenil v ambulanto, ko mu je šinilo v glavo, da se je z visokim Leton-cem iz sedme barake zmenil, kako bo danes zjutraj pred odhodom na delo orišel k njemu, da kupi dva kozarca tobaka. A jutro je bilo za šuhova polno skrbi, da ie na to pozabil. Letonec je sinoči prejel paket in mogoče že jutri ne bo imel več tobaka, potem pa čakaj mesec dni, da bo spet prejel paket. To-bsk je bil dober, ne r-eveč močan, pa dišal je. Rjavkast je bil.
Nezadovoljen sam s seboj je Šubov mencal na mestu. Ali naj zavije v sedmo barako? Toda ambulanta ie bila prav blizu in švignil je tja. Sneg je pod nobami glasno škripal.
Hodnik v ambulanti je bil tako čist, da je bilo strašno stopati po tleh. Stene so bile belo pobarvane. Sploh je bilo vse pohištvo belo.
Vrata ordinacijskih sob so bila še zaprta. Najbrž zdravniki ležijo v posteljah. V čakalnici je sedel medicinski pomočnik, mlad fant, Kolja Vdovuškin, v sveže oprani beli halji, za čisto mizico ter nekaj pisal.
Nikogar drugega ni bilo.
Šuhov se je odkril, kakor da stoji pred načelnikom. Ker se je navzel taboriščne navade opazovati, česar ne bi smel, je moral hočeš nočeš zapaziti, da piše Nikolaj ravne, zelo ravne vrste; da vsako vrsto, odmaknjeno od roba, začenja z veliko črko, natančno drugo pod drugo, šuhov si je bil takoj na jasnem, da to ni pravo delo, temveč postranski zaslužek, toda kaj mu mar.
—	Torej... Nikolaj Semjonič... jaz sem menda.. . bolan... — je spregovoril šubov in vest ga je zapekla, kakor da krade.
Vdovuškm je' odtrgal svoje mirne m velive oči od papirja in ga pogledal. Na sebi je imel belo haljo in belo čepico. številke ni bilo videti na njem.
—	Zakaj si tako pozen? In zakaj nisj prišel sinoči ? Saj veš, da zjutraj ni ordinacije. Seznam vseh oproščenih ima že Plansko-proizvodni oddelek.
To je šuhov vedel. Vedel je tudi, da ni zvečer nič laže dobiti oprostitev od dela.
—• Ampak Kolia... Zvečer, ko bi bilo treba, ne boli tako...
—	Ko bi bilo treba? Kaj pa boli?
—	Če razmislim, me nič ne boli. Toda vsega me obdaja slabost.
KRANJ — Prešernovo gledališče so prenovili, adaptirali so dvorano in pročelje. Ker so se dela nekoliko zavlekla, je gledališče odprlo svoja vrata šele sredi decembra. Za prvo igro so izbrali delo švicarskega dramatika Maxa Frischa „Andorra“, ki ga je režiral Staš Potočnik.
LJUBLJANA — Umetnostnozgodovinsko društvo je izdalo po daljšem presledku osmi letnik Zbornika za umetnostno zgodovino. Zbornik je Ml pripravljen za izdajo že leta 1967. Na uvodnem mesta je zapis Naceta Šumija „Dediščina Izidorja Cankarja“, Stele pa predstavlja umetnostnega zgodovinarja Vojeslava Moleta ob osemdesetletnici. Poleg teh so prispevali razne članke še Marko Marin, Polonca Vrhunc, Emiljan Cevc, Ivan Komelj, Bojana Hudales, Eva Malnarič, Sergej Vrišer, Ksenija Rožman in Janez Hoe-fler.
LJUBLJANA —. Del samoupravnega sveta Ljubljanske Drame, ki so ga sestavljali igralci, je 23. decembra odstopil. Delovna skupnost ljubljanske Drame je celo leto iskala skupne poti iz težav, pa je niso mogli najti. Prav tako je podal ostavko vršilec dolžnosti ravnatelja Janez Negro, da bi laže začeli ponovno iskati izhoda iz težavnega stanja.
PTUJ —• V ptujski občini je 445 km cest. Od tega pa asfaltiranih le 65 km: 25 km prvega reda, 26 km drugega, 8 km tretjega in 6 km četrtega reda.
LJUBLJANA — V Sloveniji se bo letos potrošnja cementa dvignila na približno 1.2 milijona ton. Slovenijo so s Cementom zalagale slovenski tovarni v Trbovljah in v Anhovem ter še istrske cementarne. Zadnja leta se je poraba tako povečala, da so morali nekaj cementa uvažati še iz drugih cementarn. Pomanjkanje cementa pa je privedlo tudi do razpravljanja, ali je potrebna Sloveniji še nova cementarna. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Sloveniji več Cementarn, katerih skupna zmogljivost je bila okrog 70.000 ton letno: Kamnik, Laško, Zidani most, Trbovlje, Dovje-Mojstrana in Mežica. Ta zadnja je bila opuščena že leta 1913. ¡Sedanja kapaciteta obeh slovenskih cementarn je
450.000	ton. Toda obe cementarni povečujeta svoje obrate. V Trbovljah bo že leta 1972 pričela obratovati nova 1000-tonska peč, v Anhovem pa 1973, ki bosta dajali vsaka po 400.000 ton cementa več. S tem pa bo krita predvidena potrošnja cementa v Sloveniji in uvoz ne bo več potreben.
BLED —• V tem turističnem kraju je bil 17. decembra 1970 ustanovni občni zbor nove slovenske revije, katerega se je udeležilo veliko predstavnikov slovenskega gospodarskega življenja. Revija z naslovom Slovenija bo na 100 straneh posegala v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Izdajateljski svet nove revije bo sestavljalo 25 članov.
LJUBLJANA — Ljubljanska tovarna optičnih izdelkov „Vega“ zaposluje okrog 800 delavcev, je pa že več let v težavah. Zaradi kritičnega stanja so delavci že večkrat „prekinili“ delo; 13. decembra pa je delavski svet soglasno sprejel odstop generalnega direktorja Franca Lamuta, ki je, mimogrede povedano tudi — podpredsednik gospodarskega zbora republiško skupščine. Položaj podjetja je zelo resen, delavci so dobili plače za mesec september, za mesec oktober so jim obljubili 80% plače, za november pa bodo dobili le minimalne osebne dohodke. Na sestanku delavcev 16. decembra, ki je bil pravzaprav „prekinitev dela“, so delavci ugotovili, da jih je vodstvo tovarne zavajalo ter so zahtevali polne plače za opravljeno delo. Sprejeli so tudi predlog o izredni konferenci sindikata, ki je bila napovedana za 28. decembre.
LJUBLJANA — Gorenjska proga je 14. decembra praznovala stoletnico. Proga je bila v začetku dolga 102 km od Ljubljane do Trbiža. Do druge svetovne vojne je še vozil dnevno en vlak iz Jesenic preko Rateč čez mejo v Trb!ž; po drugi vojni so Italijani promet do meje ustavili. V Sloveniji pa so ukiniti promet do meje 31. marca 1966, št isto leto pa so progo od Jesenic do meja tudi odstranili. Sedaj že obžalujejo, ker je z odstranitvijo proge nastala precejšnja1 vrzel pri razvoju Kranjske gore in okolice.
TRBOVLJE — V zasavskih premogovnikih niso izpolnili proizvodnega načrta in so nakopali 80.000 ton manj pre moga. Vzrok za to je po izjavah vodstva premogovnikov beg delavcev iz jamskih odkopov. Lani je rudnike zapustilo 170 delavcev, česar niso mogli nadomestiti z zvišano storilnostjo in nadurami, čeprav so delali tudi ob sobotah in nedeljah. Za letos so pripravili načrt za izkop po številu delovnih moči na jamskih odkopih in ne po potrebah porabnikov. Predvidevajo, d'i bodo nakopali le 1.600.000 ton premoga, kar je za 140.000 ton manj, kot so ga nakopali lani.
UVOZILI BODO PŠENICO
Zvezna direkcija za rezerve živil bo uvozila 500.000 ton merkantilne pšenice za prehrano. Si tem bi odpravili pomanjkanje na jugoslovanskem tržišču, ki je nastalo zaradi manjšega pridelka pšenice. Lani je bilo s pšenico posejanih
1.830.000	ha, pridelali Pa so je pri-bližno 3,790.000 ton. Ker pa manjka tudi drugih živil, bodo uvozili še mleko v prahu, maslo, sir, jedilno olje ter močna in zrnata krmila. 'Sladkorna industrija zahteva še uvoz 120.000 ton sladkorne melase, ki bi jo predelali v tovarnah in do neke mere zaposlili zmogljivost tovarn sladkorja. Sladkorne pese so namreč pridelali za 35% manj kakor so načrtovali. Podjetja so tudi zahtevala, da ustrezno prilagodijo nove; cene sladkorju. Tako bo kmalu zamrznitev Ceh le še na papirju.
Še ena 25-letnica
'Pred sabo imam številko 50 „Svobodne Slovenije“ iz Buenos Airesa.
Prebiram in premišljujem članek, ki je cela študija: „Tržaški problem spet oživel“. In v zadnji številki istega tednika najdem podobni prispevek: „Politični premiki ob avstrijsko-jugoslo-vanski meji.“
Vso čast urednikom „Svobodne Slovenije“ za tako tvarino!
A meno taka in podobna razmišljanja in poročila o - življenjskih problemih našega naroda vodijo v spominu 25 lot nazaj, ko sem januarja leta 1946, s pomočjo č. g. A. Vodeta izdal tro-dclno podobico z naslovom „Molitvena Zveza za slovensko domovino“. Bil je to krik ranjenega srca, ki se ne more sprijazniti z mislijo, da naj bi bilo s pobitimi domobranci konec ideala slovenske svobode.
Ni pravice za male narode na svetu, kjer ima pravico samo močni. Toda še je nad nami Nekdo, ki je Pravica. Pri Njem naj torej iščemo našo pravico za obstoj pod soncem. Iz tega prepričanja se je rodila „Molitvena Zveza za slovensko domovino.“ Prva izdaja istoimenske podobice z raznimi molitvenimi obrazci (Slovenska begunska molitev,
Za priprošnjo slovenskih mučencev, Za beatifikacijo škofov Baraga in Slomška, Na čast sv. Hemi, itd.) je bila podlaga za drugo, zelo spremenjeno iz leta 1963. Prva je bila namenjena samo članom neke redovne kongregacije, druga pa za vse Slovence.
Zanimivo, a predolgo bi bilo navajati gibanje te zveze vseh teh 25 le c, vrsto člankov v raznih revijah, okrožnico, razmnožene in tiskane. Te zadnje je financiral sam dr. Rožman, ki je bil tudi eden prvih članov MZ. Po njegovi smrti je vse bolj životarilo. Samo mesečni molitveni nameni so še izhajali v nekaterih revijah. Tudi v ZDA, kljub njegovemu testamentu, na sam pred- | 25-letnici! večer smrti dr. Rožmana, da naj se
ohranja in razvija MZ, je ta zaspala...
Kako smrtonosna za vse duhovno, še bolj za molitev je ta naša modema civilizacija, ki sloni na proizvajanju in uživanju!
In vendar — kdo, pod milim nebom, nas bo rešil narodnega propada, če ne bo ravno vera v Boga in zaupna molitev k Njemu, ki je Gospodar narodov ?
In slovenska politična emigracija ? Smo res rešili svoje življenje samo za to, da si gradimo vile in kupujemo avtomobile? Nimamo nobenih narodnih obveznosti pri reševanju naših zamejskih problemov?
Ko je pred leti pokojni domoljubni garač Janez Jazbec iz Cordobe (Arg.) predlagal, naj bi se ustanovile akcije na Primorskem in Koroškem, ga menda niti slišali nismo. Priznam, da stvar ni enostavna in da bi zahtevala veliko gmotnih žrtev.
A ko sem sam stopil pred slovensko zdomsko javnost z MZ, nisem nikogar prosil niti vinarja, in vendar samo nekaj nad sto Slovencev mi je odgovorilo. A še ti so utihnili, ker zaradi pomanjkanja sredstev nisem mogel obdržati zveze z njimi. Vsaj po člankih v vaših verskih revijah sem želel obstati v stiku s članstvom.
Vendar še je čas! Mislim, da se še marsikaj more rešiti! Ob 25-letnici a-peliram na slovensko narodno in versko zavest ter prosim predlogov in pomoči na naslov: MZ, Casilla 1471, Co-chabamba, Bolivia.
„Kakor svetopisemski bratje Makabejci se moramo lotiti svete borbe za naš narod. Toda naše orožje mora biti duhovnega značaja: molitev in žrtev, maša in zakramenti, predvsem pa zgledno krščansko življenje v posvečujoči milosti božji.“ (Slov. Makabejci, str. 14)
Rešimo in obnovimo „Molitveno zvezo za slovensko domovino“ ob njeni
Zupan Janez, Bolivia
L O ¥ S
C I ¥ A t
C N T I N I
Anarhistična kuharica
Severnoameriška založniška družba Lyle Stuart Inc. v New Yorku je objavila, da je natisnila nov priročnik za revolucionarje, k; vsebuje podrobna navodila od sabotaže telefona in podiranje mostov do uživanja mamil in Obojev.
Priročnik nosi naslov „Anarhistična kuharica“ ter jo prodajajo trdovezano po 12 dolarjev, mehkovezano po 5,93 dolarjev. Založba je objavila, da bo priročnik razposlala predvsem na vse severnoameriške univerze.
Priročnik je napisal neki William Powel, študent na Windham College, Puonam. Vt. V uvodu, ki je prežeti cinizma, Powell med drugimi pravi, da je napisal priročnik kot „kot koristno Iroiiz'co ra molčečo večino, ko se bodo fašisti, ki so danes na oblasti, odločili ”če'i izvajati končno represijo ameriškega prebivalstva."
Peter Bergman, direktor založbe in pisec spremnega besedila k priročniku, pa je izjavil, da bo „priročnik najbolj slu "il navadnemu državljanu, ki ga bo zanimalo, kaj se dogaja okoli njega. Ne g~e za politično akcijo posebno vrsto.“ je izjavil Bergman. „Priročnik tudi ni klic na akcijo. Kaki pravi hi-ppieu in yippies in zlasti revolucionarni študenti že veliko več vedo, kakor pa jim more povedati priročnik.“
Knjižica vsebuje navodila o vohunstvu, eksplozivih, strupenih plinih, 'te-jj lefonskem prisluškovanju, uporabi orožja vseh vrst, posebej noža, o nastavljanju pasti, itd. Je močno ilustrirana s fotografijami in črteži. Posebno poglavje je posvečeno formulam 'za izdelovanje LSD, marihuane in hašiša.
Na platnicah priročnika stoji zapisano: „Pozor, vsebina knjige je protizakonita."
Kot primer navajamo navodilo za uporaba noža, k; ga vsebuje poglavje o orožju in v katerem stoji med drugim tudi to-le:
„Srce je druga usodna točka, ki jo moraš upoštevati pri svojem napadu. Močan sunek bo običajno prodrl mimo reber v pljučno votlino in zarinila nož v srce. Pri tej vrsti sunka je treba paziti, da jo usmefjen od spodaj nav-
Lyle Stuart, lastnik založbe, je izjavil, da je „veliko mojih uslužbencev“ menilo, da je knjiga nevarna in da ne sme biti natisnjena. „Nekateri so bili raprepaščeni,“ jo- dejal. „Delničarji založbo pa so bili kakor od strele zadeti, ko so dobili priročnik v roko.“
Toda nihče se ni dejansko zganil in r-raprečil izdaic revolucionarnega priročnika — vsled do absurda gnanega „načela o svobodi tiska.“
Očetu Vrečarju besedo spomina in zahvale
Končana je pot Vašega življenja na-zemlji in dali smo si slovo. Živo pa je ostalo med nami Vaše prizadevanje, dobrota in sad Vašega plemenitega srca.
Spoznal sem Vas leta 1945 v tistem usodnem maju. Nj Vas zmedla ločitev od doma in pot v negotovost. Ni Vas strla bridka resnica ob predaji in usmrtitvi Vašega sina Doreta. O-krepila se je v Ves vera, ostali ste mož, ostali ste oče, ostali ste Bogu in svojemu stanu zvest.
Ko smo se iz Vetrinja naselili v taborišču v Lienzu, že smo Vas videli s tistimi, ki jim je bila skrb za čim lepše taboriščno življenje. Bili ste s tistimi, ki so čutili odgovornost, da predvsem mladini poskrbijo obojestransko zaposlitev. Velikodušno ste sprejeli vodstvo delavnice in število mladih v uk in vajo v poklicu. Bili smo deležni Vaše mojstrske sposobnosti in nasvetoV. Bili smo deležni dobrote srca, kakršnega premore le krščanski oče, kot !st'e bili Vi.
To pdslahstvo ste vršili Vsa leta taboriščnega življenja, prej V Lienzu in pozneje v ¡Spittalu.
'fobVoiite, dragi oče Vrečer, da se Vabi V imenu vseh, ki smo bili deležni Vašega zgleda ih 'skrbi, iskreno za-
»»bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb»»
Goriška in Primorska
hvalim. Vsi smo Vam hvaležni in Vas bomo ohranili v lepem spominu.
L. ¡Petek
Osebne vesti
Poročila sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco gdč. Juanita Ester Muñoz in g. Roman Piber. Priči ženinu je bila njegova sestra ga. Gerty Koukharsky, nevesti pa brat g. José Muñoz. Poročil jih je ženinov prijatelj g. Marjan Bečan, čestitamo!
V	farni cerkvi Fatimske Marije v Villa Baliester je bil v sobto, 23. januarja krščen Tomaž Anton žužek, sin dr. Toneta in Cirile roj. Fernišek. Za botra sta bila gdč. Mirjam Jereb in arh. Franc Pemišek, krstil pa je g. Tože Škrbec.
V	Villa Constructora -— San Justo — je bila krščena v nedeljo, 24. januarja, Marjana Helena Selan, hči Andreja in Marije roj. Mehle. Botrovala sta gdč. Anica Mehle in g. Ivan Selan. Krstil pa je g. dr. Alojzij Starc.
Vsak teden ena
BAMOVLJE
Igo Gruden
Kot bi pred burjo se v zavetje skrile na begu ptice — v bregu bele hiše na paštne, kjer od morja veter diše, med trte so in oljke se spustile.
Pred njimi Barkovljanke razgrnile so bele srajce. V soncu malo više med latnilci po oknih nagelj rdi še — za koga roke so ga tja vsadile?
Mož v plavžih škedenjskih ves dan se
trudi,
v tržaški luki vreče fant prenaša, dekle na Rdečem mostu rože nudi.
Iz Barkovelj, kjer jezik moj ne ugaša, kjer izdajic dojile niso grudi, zajeda v Trst se kri in zemlja naša.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
25.	januarja 1951. — št. 4 SAMO ZA ŽENSKE
Pregledala sem letošnji Koledar Svobodne Slovenije. Bogata knjiga, katere smo lahko veseli... Vendar, ko sem ga prelistala do zadnje strani, sem bila žalostna. Nemogoče, sem si mislila, da na 280 straneh ni dobiti niti ene črke, ki bi y, ženska napisala!
Kdor bo čez leta pregledoval naš begunski tisk, bo imel občutek, da so samo moški bežali in doživeli vso strahote komunistične revolucije v naši domovini in izven nje... Pripovedovanje je lepa stvar, a zapusti le kratek vtis. Pisana beseda je pa dokument.
Zato ni prav, da slovenska žena molči, ker samo ona bo odgovorna za to vrzel v slovenskem tisku v teh letih.
Veliko naših begunk je šlo skozi univerzo. Bile so leta in leta, skozi vso študijsko dobo, članice naših or« ganizacij in kongregacij. Zakaj nič ne napišejo? Saj ni treba velikih literarnih del in poezij... Resnica sama je tako močna, da ne potrebuje fantazije...
Povejmo, ali napišimo, kaj smo doživele in pretvpele. Povejmo, da se ne bojimo bodočnosti, naj bo kakršna koli, ker boriti še in trpeti za dobro in pravično stvar navdaja človeka z močjo in veseljem. Nikoli ne vemo, kje in kdaj lahko napisana beseda koristi. Včasih mimogrede prečitaš nekaj stavkov, ki te navdajo z veseljem in korajžo, te potrdijo, da si na pravi poti.
Odgovorni smo za to, kar delamo, a tudi za to, česar ne delamo, a bi lahko naredili...
A. U.
SLOVENCI PO SVETU
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Slovensko gledališče v Trstu, ki deluje že 25 let, je dobilo status javne ustanove in bo deležno stalne finančne podpore lokalnih oblasti. Ta. podpora, ki jo bosta dali tržaška občina ih pokrajina, bo znašala tretjino proračuna. S podpisom akta o Stalnem slovenskem gledališču 23. decembra 1970, bodo pri upravi razen zastopnikov občino in pokrajino sodelovali predstavnik' vseh slovenskih političnih' in ideoloških opredelitev. Status tudi določa, da morajo biti vsi predstavniki slovenskega porekla.
POIZVEDBA
FRANC SLEVC, po domače Kotnik, ¡eri Kamniku, starpnascljencc.
Če kdo kaj ve o njem naj spcrečl na naslov:
Primož Bodlaj Moreno 104, Billinghurrt San Martin Buenos Aires
ZDA
Božičnica slov. protikomunističnih >orcev je bila 19. decembra 1. 1. v dvojni sv. Vida v Clevelandu in je zelo lepo uspela. Mladinski zbor slovenskih otrok je pod vodstvom Martina Košni-ka zapel nekaj lepih božičnih pesmi. Prvo kitico vsake pesmi so zapeli o-troci sami, pri ostalih kiticah je poprijela in zapela vsa dvorana. Božično razpoloženje je poglobil govor predsednika Zveze društev slovanskih protikomunističnih borcev Karla Mau-serja, ki ga je sklenil z iskrenim bo-čiznim in novoletnim voščilom. Na odru / dvorani so bile postavljene lepe ja-lice —, delo gospe Marije Mauser, Društvo SPB ki je pripravilo božičnico, je vse številne udeležence pogostilo. Božičnica naših protikomuništičhih borcev je že postala naša tradicionalna prireditev in vsako leto prihaja v1’-' rojakov k temu prazničnemu snidenju.
Velik mraz je sedaj v Severni Ameriki. Povzročil je mnogo obolenj, tudi med našimi rojaki. Na zdravhenje i. bolnišnico se je moral podrti prof. Janez Sever. Tudi Jakob Žakelj je zbo-
lel.	Obema želimo skorajšnjo ozdravljenje.
KANADA — HAMILTON Nov dušni pastir
Slovenska župnija Sv. Gregorija Ve-Fkeg.a v Hamiltonu se jo zelo razveselila. ko je 6. decembra lanskega leta prišel na dušno pašo t'a g. Ivan Dober-šek. Novi dušebrižnik bo v pomoč župniku g. Lojzetu Tomcu, ki ga jo ob hitri ros'.i župnije že zelo potreboval. G. Dr>-be-ršek, ki je v Hamilton prišel ir. Tr ta. ic mnogim Slovencem v Kanadi znan še iz taboriščnih let. Stopil je k salezijancem kot zakasnel poklic in pol novo mašo v begunstvu.
Prihoda novega duhovnika so bi'i veseli vsi Slovenci v Hamiltonu, na tudi drugod po Kcn-di, saj duhovnikov povsod tako manjka.
Ker so bili v prejšnji številki pri novicah iz Kanade nekateri odstavki in vrstice zamešane, jih še enkrat pravilno objavljamo.
MONTREAL
Miklavževanje in izseljenska nedelja
šestega decembra je župnijski odbor priredil miklavževanje, ki je nad vse lepo uspelo. Po trudu č. -sester je bila na odru predstavljena Willramova igra Sveti Nikolaj. Vloge so številni igralci, starejši in mlajši, pa tudi pevci, sijajno izpeljali. Veselja in užitka ob prihodu Miklavža, pa tudi strahu pred parkli, je bilo ta večer obilo.
13. decembra pa so Slovenci v Montrealu praznovali izseljensko nedeljo. Imeli so kar dva izredna pridigar j*. Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič je spregovoril vernikom po nedeljskih „Oznanilih“, provincial lazaristov, dr. Stanko Žakelj, pa je bil osebno navzoč in je pri obeh mašah pridigal. Verniki so se praznovanja najlepše udeležili.
TORONTO
Iz župnije Brezmadežne
Župnija Brezmadežne v Novem Torontu je zelo razsežna, saj ne zajema le žapadnega 'torontskega predmestja, ampak tudi mnogo trgov in vasi, ki so razprostirajo med Torontom in Hamiltonom in se vanje selijo Slovenci iz Toronta v vedno večjem številu. Po dosedanji rasti župnije je sklepati, da bo kmalu največja slovenska župnija v Kanadi.
Življenje v tej župniji je bilo zadnja čase precej razgibano. Ob obisku pro-vinciala lazaristov, dr. Sianka Žaklja, so imele žene Katoliške ženske lige poseben sestanek, na katerem jim je preda, al o verskem stanju v Sloveniji.
Tudi zveza Katsliških mož in fantov in Slovensko mladinsko društvo lepo delujejo. Kct enako skavti in skav-t'n:c. ki so organizirani na področju župnije.
\