Naši dopisi.
Iz Pivke 20. julija. (Več slabega nego dobrega,) Po dolgotrajnem deževji imeli smo na naši Pivki skoz dobrih 14 dni zelo ugodno vreme za spravo sena. Pretekli teden imeli smo neznosno vročino; suša je uže hudo pretila, sosebno fižolu, ki je ravno sedaj v cvetji. Do-brodejni dež pričel je danes zjutraj okolo 1 ure; deževalo je celo dopoludne nepretrgano, tudi popoludne do 4. ure ni bilo brez njega. Hvala Bogu, zemlja je zopet za nekoliko dni za silo z dežjem okrepčana. Solnce tukaj dosedaj še ni nikogar domačih ubilo, pač pa se je danes, kakor se z vso gotovostjo govori, na Baču premožne hiše sin, posestnik še samskega stanu, sam ustrelil in se umoril.   Tužno!
Preteklo sredo zvečer je reški brzovlak tikoma ob južni železnici pri sv. Petru nekemu čuvajskemu sinu IZ Divače, obe nogi preko stegen odtrgal; 16—ISletni fant živel je potem v groznih mukah še celo poldrugo uro.   Kako je pod vlak zabredel, se ne ve prav.
v   u.   uttu   u uj.  JO   sireia,  vutiiiia ua,   rregarjiu   ^
zvonik; zgodilo se je bilo to okolo 2. ure popoludne Elijev strel odnesel je raz zvonika strelovod, križ, po zlačeno jabolko in je sploh streho zvonikovo hudo po škodoval; tudi v cerkvi ob stranskemu zidu se je streli na več krajih poznala. Ljudje, mlado in staro, imaj( polne noge otisk; tudi hitrica iz pregretja in prehladi marsikoga napade.
Žito, kar ga bode, bode dobro težko in močnato Sena imamo po bregovih več , nego polovico manj oc lanskega leta.
Vojaki na vajah trpeli so pretekli teden hudo pre( solnčno vročino; eden bil je hitro mrtev, več je pž obolelih. Ta teden bode jim gotov nekoliko hladneje ker so se stric sever dobro oglašati pričeli. Bog nan daj skoraj boljših časov!
Pretekli teden pričeli so Tržačani uže po drug vodi v Podtabru in Podstenšeku stikati; o Bistrici ic Reki bodo pa študije toliko časa nadaljevali, dokler bc v tistih jaslih kaj okroglega, iz katerih se takim studi« jam klade; potem pa se bode marsikateri neverni Tomaž prepričal, da so Tržačani nekatere prodajalce vode posebno za nos vodili.                             Pivčan.
Prem 12. julija. {Učiteljska konferenca; javna za-hvala in dnigo. — Konec.) Gospod poročevalec ne stavi nobenega nasveta, ker pravi, da to, kar je povedal, je le mnenje njegovo, ne pa kako merodajno vodilo, pc katerem bilo bi se ravnati.
K temu dostavlja tudi g. nadzornik Thuma svoje pošteno besedo, ter učiteljem prav toplo na srce polaga-uže mladino v poštenem petji vaditi kolikor možno temeljito , ker je to tudi naučnoga ministerstva samega želja; koralno cerkveno petje je na deželi neizpeljivo, pesni na „poskok" naj povsod iz cerkve zginejo, sploh naj bi pa tudi tu veljalo zlato pravilo: ;,srednia pot, najboljša pot".
Poročilo o postojnski učiteljski bukvarnici bilo je tako-le: od zadnje konference bilo je dohodkov 199 gld. 88'/2 l^i"-? stroškov pa 132 gold. 53 kr., prestanka toraj je 67 gold. 35 kr. Bukvarnica ta šteje sedaj 543 raznih knjig, od katerih nakupilo se jih je po zadnji konferenci 116 kosov.
Vipavska okrajna učiteljska bukvarnica imela je med tem časom 42 gld. 68 kr. dohodkov, 33 gld. 50 kr. stroškov, a preostanka je 9 gold. 18 kr.
Pregledovalcem računov odbrana bila sta gg. Mer-cina in Kavčič.
Sploh se pa knjige iz bukvarnic prav malo na posodo jemljejo, kar bilo bi želeti, da bi se v prihodnje v nasprotno spremenilo. Obrok, koliko časa sme kdo izposojene knjige obdržati, določi se na tri mesece; ta obrok more pa tudi bukvarnični oskrbovalni odbor š© za en mesec na prošnjo izposodnikovo podaljšati.
Ko bukvarnična oskrbovalna odbora, določi se soglasno dotično p. n. učiteljsko osobje na ljudskih čve-terorazrednicah v Postojni in Vipavi.
Stalni odbor ostane stari, le mesto gosp. Požarja, kateri menda ta okraj zapusti, izvoli se soglasno gosp. Gustav Grosman.
Kot odposlanci v deželno učiteljsko konferenco bili so z večino oddanih glasov izvoljeni gg. Zarnik, Mer-cina in Kavčič.
Konference udeležilo bilo se je vsega skupaj 50 učiteljev in učiteljic iz tega okraja; dva gospoda so-brata bila sta po bolezni zadržana. Počastila bila sta konferenco tudi p. n. gospoda Anton Globočnik, vrli C k. okrajni glavar naš, in pa g. Gustav Pire, deželni popotni učitelj kmetijstva, katera gospoda je konference predsednik prec ob začetku taiste v njenem imenu primerno pozdravil.   Gospod okrajni glavar Globočnik s©
240
241
Je tudi  debat  prav  zaaimivo  udeleževal  in  več   prav modrih povedal, a učiteljem pa potaiao izplačal.
P. a. popotni učitelj kmetijstva g. Pire govoril je prav čvrsto in temeljito o šolskih vrtih, njihovem namenu in svrhi, o sadjerejiin sploh o tem, kar naj bi se na ljudskih šolah glede kmetijstva in v zboljšanje taistega tudi teoretično-praktično podučevalo. Ves njegov govor bil je navdušeno sprejet, ter nam bode ne le v spominu ostal, nego biti če nam tudi merodajno vodilo pri pod-uCevanji v Kmetijstvu na naših šolah.
Pisalec teh vrstic stavil je še štiri nasvete glede pravnih razmer ljudskih učiteljev, Rateri so se brez debate soglasno sprejeli, potem kazal je nazočim jako praktično, priležno in dober kup prirejeno R. Žumrovo ^stensko abecedo", katera se bode počasi tudi po vseh šolah tukajšnjega okraja vdomačila, ker je vezana, strajna, zavzema le malo prostora in je vedno vsa skupaj pri rokah.
Slednjič se zahvali g. predsednik Thuma gg. p. n. Antonu Giobočniku in dež. popotnemu učitelju Gustavu Pircu za čast, katero sta ona s svojo navzočostjo konferenci skazala, ter slednjemu za v resnici prezanimiv in podučni kmetijski govor; gg. referentom izreka zahvalo za trud njihovih mojstersko izdelanih referatov, a udeležencem pa za tako polnoštevilno vdeležitev, ter izreka konferenco kot zaključeno z nasvetom, da se presvitlemu cesarju trikratni ;;Slava" zakliče, kar se navdušeno zgodi in čemur sledi veličastna ;,cesarska pesem". S to konferenco, katera so je v lepo okrašeni šolski sobi vršila, bila je tudi razstava šolskih izdelkov in pa ona ženskih ročnih del združena. Pri tem videlo se je prav veliko zanimivih reči iz risanja, pisanja, spisja in računstva, kakor tudi iz pletenja, hočkanja, vezanja, črkanja itd. Šolske izdelke poslale bile so sledeče šole: Postojna, Col, Slap, Ostrožnobrdo, Senožeče, Trnovo, Vipava (g. Perne-tov razred) Suhorja, sv. Peter, Knežak, Trnje in deloma Prem.
Izdelke iz ženskih ročnih del pa te-le tri šole: Postojna , kjer podučuje posebna izprašana učiteljica v tem obziru, ter Prem in Gol, kjer podučujete v ročnih .delih neizprašani učiteljici. Kje so pa druge gospodi-čine izprašane učiteljice ostale, da jih ni bilo glede ročnih del nič videti?   Pa brez zamere!
Skupno kosilo bilo je v narodni gostilni g. Ivana Korošica; postrežba poštena in tudi ne draga pri takih okoliščinah, kot v teh krajih vladajo. Čas je v prijaznih pogovorih, med petjem narodnih popevk in primernimi napitnicami le prehitro prominul, da smo se začeli počasi razhajati vsak proti svojemu domu.
Dne 6. t. m. priznala je slavna c. kr. kmetijska družba kranjska po svojem glavnem odboru tukajšnje šole mladini za marljivo pokončevanje škodljivih mrče-sov iz dotične subvencije nagrado v znesku 10 gold. av. v. Za ta znesek, kateri se je „Narodni šoli" odstopil , da nam za-nj pošlje raznega šolskega blaga z „R. Žumrovimi Abecedniki" vred se s tem slavni c. k. kmetijski družbi kranjski v svojem in v imenu tukajšnje šole ubožne mladine preiskreno in najtopleje javno zahvaljujem.   Bog povrni blago dejanje milijonkrat!
Tukaj je sedaj splošna košnja; sušilo sena pa ljudem veliko preglavico dela. Vsak dan okolo poludne dež straši, včasih ga sv. Elija z večjim ali manjšim ro-potanjem pripelje, a včasih pa tudi prav tihotno brez vse napovedbe pride, ter ljudem uže dobro suho seno zopet požehta.                                               M. Rant.
Motnik 15. julija. — Vreme imamo sedaj bolje, da bo moglo strneno žito zoriti, in da bomo na strnišče še ajdo sejali. Spomladne setve pa so začele vspešneje rasti, ko je toplo; dalje trpeča moča hotela jih je čisto vtopiti. — V torek, danes teden 8. julija, je grdo vreme
slovo jemalo; zjutraj in popoludne, posebno v Špitaliču, je deževalo — so djali — kakor bi iz škafa lil, kar je bilo za nekatere kmete žalostno, ker se jim je zemlja začela plaziti, po grabnih pa svet voda spodjedavati, kar jim je prizadjalo okoli tisuč gold. škode pri zemljiščih. Na cesto je voda nanosila šuto in plazovi so se vsuli na njo, kar je bilo treba ročno odstraniti.
Križnik. Iz Ljubljane. — Davorin Trstenjak, župnik v Starem Trgu pri Slov. Gradcu, starosta slovenskih rodoljubov in pisateljev, praznuje, kakor se nam poroča, dne 2S. t. m. štiridesetletnico svojega mašništva. K temu veselemu prazniku kliče prečastitemu jubilantu ves slovenski svet iz globočine src: Bog nam ga ohrani še mnogo mnogo let v krepkem zdravji v blagor naroda!
—  (Nadvojvoda Alhrecht) pripeljal se je v ponedeljek večer iz Celovca v Ljubljano; na kolodvoru sprejeli so ga načelniki tukajšnjih uradov, deželnega odbora in mestni župan. Včeraj ogledal si je tukajšnje vojaštvo na vežbališči pri Fužinah.
— {Slovensko čebelarsko društvo) ima svoj občni zbor prihodnjo sredo dne 30. t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani katol. društva na Starem trgu v Ljubljani.
—  {Včerajšnjemu ^nestnemu zboru ljubljanskemu) naznanil je med drugim župan Grasselli, da sta se mini-sterski predsednik grof Taaffe in minister poljedelstva grof Falkeuhayu srčno zahvalila za doposlani jima diplomi častnega meščanstva ljubljanskega. Dotični pismi ste se prebrali.
— Jj Dr. Vekoslav Gorenjec), zdravnik v Petrinji, rodom Sentruperčan z Dolenjskega, zelo nadarjen in na-depoln naš rojak, ljubljenec Petrinčanov, umrl je dne 17. t. m. še le 39 let star.   Naj v miru počiva!
— {Novomeške gimnazije vodja J, Fischer) priobčuje ^Programm des k. k. ObergjniDasiums in Rudolfswert fur das Schuljahr 1883/84", obsegajoč 64 strani, katerih prvo polovico pa polni spis profesorja Fr. Breznika z naslovom: „Erziehung und Unterricht bei den Eomern zur Zeit der Konige und des Freistaates". — Druga polovica pa obsega ^^Schulnachrichten", iz katerih posnamemo, da je na tej gimnaziji podučevalo 13 profesorjev in 4 drugi učeniki, med njimi tudi 4 oo. frančiškani. — Slovenščino podučevali so gg. R. Na ch ti ga 11 v V. razredu, Fr. Breznik v VI., J. Polanec v VIL in o. Hrovat v VIII. razredu.
Učni jezik bila je v L in II. razredu slovenščina za vse predmete razun nemščine, v III. razredu pa za vse predmete razun nemščine in grščine; v IV. razredu bila je nemščina učni jezik razun nemščine in delonia latinščine; na razredih gornje gimnazije pa se je podučevalo vse v nemščini razun slovenščine.
Lansko leto prestalo je izpit zrelosti pet osmošolcev. — Učencev je bilo na to gimnazijo sprejetih 145, koncem leta ostalo jih je l32 (memo 158 lanskega leta), izmed teh je odlikovanih 8, dobro izvršilo je 88 učencev, 10 jih ima ponavljati izpit iz posameznih predmetov, 25 pa jih je dovršilo šole s slabim vspehom. Po domovinstvu bilo je 22 učencev Novomeščanov, 104 so bili Kranjci od drugod, 5 pa je bilo vnanjih; po narodnosti bilo je 123 učencev Slovencev, 8 Nemcev, 1 Hrvat; po veri vsi katoličani razun enega pravoslavnega. V programu je ena tiskovna pomota na strani 50., vrsti 28. zelo neprijetna, ker pripisuje ponavljanje izpita zrelosti nekemu abiturijentu, kateremu ni bilo treba nič ponavljati.
— {Poročilo o gimnaziji ljubljanski: „Jahresbericht des k, k. Ohergijmnasiums zu Laihach^^) obsega: a) Ho-merische ^^Euphemismen fiir Tod und Sterben" von Pro-fessor Friedrich Žakelj; b) Schulnachrichten vom Di-rector. Prvi z veliko marljivostjo iz Homerove iljade zbrani izrazi s popisom vred obsegajo 60 strani, za tem spisom pa sledijo šolska poročila, in to: stan osobja, iz katerega je razvideti , da je bilo za obligatne predmete 30 učenikov, za neobligatne pa 4. Iz vredbe poduka razvidimo med drugim, da se je nemščina učila po 49, slovenščina pa po 38 ur na teden, latinščina 100 ur itd. Po narodnosti obiskalo je ljubljansko gimnazijo 514 Slovencev,  162 Nemcev,  6 Lahov in 2 Ceha.
Lansko leto prestalo je izpit zrelosti 39 abiturijen-tov, in med temi 6 z odlikovanjem. Abiturijentov izbralo si je za svoj po-klic: Vd bogoslovje, 9 pravoznan-stvo, 8 zdravništvo itd. — Letos delalo je 39 abiturijentov izpit zrelosti. — Nadalje sledi zgodovina o spremembah učiteljskega osobja; dalje poročilo o vdeležbi gimnazije pri slavnostih 6001etnice za čas bivanja cesarjevega v minulem letu. — Novo šolsko leto začne se dne 16. septembra.
Prvi in drug razred gimnazije ima po 3 oddelke, tretji, četrti in peti razred pa po dva, daljni po enega. Vpisanih je bilo začetkom leta v vse razrede 738 učencev, koncem leta ostalo jih je še 684, izmed teh dovršilo je 70 učencev šolo z odlikovanjem, 459 dobro, 84 jih sme ponavljati izpit iz posameznih predmetov, 68 pa prejelo 2. in 3. red, 2 sta ostala neizprašana.
— {Vreme,) Po daljnem gorkem vremenu došlo nam je minulo nedeljo dosti dobrega dežja, zdaj pa je zopet lepo in vse po polji žanje strastno in orje za ajdo in repo. Z žitno letino se ne hvalijo posebno, izrekoma pšenice, kar je bilo poleženih, so zelo lahke, slame pa bo veliko.                    _________
242