PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
glasilo enotnih sindikatov za slovensko primorje in trst
Živela LFR Jugoslavija I
Živela VII. jugoslovanska republika!
Leto 2„ štev 15 Cena 4 lire
TRST, četrtek 28. marca 1946.
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet. 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Dostojanstvo, doslednost in moč nasaja delavstva
Zato tudi obsojamo dogodke iz Pulja, kjer so se izkrcali nacionalistični in reakcionarni elementi ter napadli delovno ljudstva Da bi prikrili svoje pravo lice, so se proglasili komuniste in nosili rdeče zastave. Delavci ne bodo pozabili teh izzi-vačev in njihovih dejanj, a Zavezniška vojaška uprava nai se zaveda, da je tu v Tržiču, kakor v Trstu in vse! Julijski krajini mogočen blok vsega delavskega raz-
(Govor tov. Jurage v Trliiu) | Vendar so delavci naše pokrajine pri-Ne želim dolgo govoriti, ker se zavedam,	pravljeni nadaljevati borbo za boljšo hoda imate malo časa na razpolago ter da	dočnost vsega delavskega razreda Zato
se morate čimprej vrniti na delo. Želim	predstavUalo monočen branik proti vsem	reda, ki ne	bo	nikoli	dovolil	povratka ia
vam le na kratko orisat; današnji ložaj	poizkusom reakcionarnih sil, ter se zato	šizma.
Pri vas in v vsej pokrajini.	i vključujejo v resnične demokratične orga- Zato, tovariši, je potrebno, da smo str-
Ta položaj ie tak da ne smemo prezreti	nizacije. Delavstvo ji v tem cilju ustvarilo	njeni. Imeti	moramo	vedno	jasno sliko o
zadnjih dogodkov, ki so se odigrali med	tudi svoi Akr«ski odbor v Trstu s podod-	vseh dogodkih,	kar bo olajšalo naše delo-
delavstvom v Tržiču, Trstu in Julijski kra- bori v Tržiču. Gorici, itd.	| vanje, kajti zavedati se moramo, da naši
lini sploh.
Ugotovili smo, da kapitalistični in na-
Toda Zavezniška voiaška uprava je rav- izkoriščevalci ne spijo, marveč organizi
____________r__________ __	no včeraj izdala odlok,' s katerim razpušča rajo svoj napad proti delavskemu razredu,
lomeščanski kroni želijo'vzpostaviti s svo- organizaciio ustvarjeno za obrambo delav- kar dokazuje tudi dejstvo, da je razpuščen Jimi manevri tako stanje, kakršno je bilo skeoa razreda.	j Akcijski odbor.
v letih 1921__1922,	! To dejstvo nam vsiljuje misel, ki -em Moramo se dobro organizirati, če želimo
Kapitalistični tn malomeščanski krogi so i° malo prej izrazil, da mednarodna re- uničiti fašizem in doseči zmago delavskega organizirali »varnostne	oroane«, ki so	šči-	akcija skuša ustvariti danes isto	razuolo-	razreda. Četudi je razpuščen Akcijski odlili njihove interese.	Ustvarjali so	tudi	ženje. kot je bilo 19?1—1922, Ista.	in ki je	bor, nas to ne sme ustrašiti, kajti delavski
take izvršne organe, ki so bili vedno	nji-	privedle do iašizma ter bi danes	privedlo	razred je strnjen in enoten. Mi na to od-
spet do podobnih, če že ne črnih	srajc.	govarjamo, da bomo branili vse neše pri-
Mi imamo dolga izkustva v	razredni	dobitve, a vsi reakcionarji naj se zavedajo,
borbi ter se zavedamo, da naše delavstvo da se ne bomo ustavili na poti k naši a
hovi verni hlapci. Ta razred, ki je bil v nevarnosti, je ustanovil in vzel v svojo službo oborožene tolne, ki so se imenovale
osvobodilo izkoriščevalcev.
fašistične jurišne čete. Te čete so stremele razvija razredno borba da bi za tem, da zadušijo delavsko gibanje, ki je imelo za cilj osvoboditev pred izkoriščanjem delodajalskih mogotcev.
Zato se je moralo delavstvo boriti brez odmora proti izkoriščanju. Vsi delavci se spominjajo dogodkov iz 1920—1921, ;ai ne moremo pozabiti nasilnih delani fašistič-oaga skvadrizma proti delavskim interesom v dolgi dobi od takrat pa do današnjih dni.
Po koncu vojne se je delavski razred strnil v mogočno enotnost ier čuti potrebo Po tej enotnosti, ker se zaveda, da bo le os ta način doseoel toliko zaž»Iieno svobodo vseh delavcev naše nokraiine.
Proti tem cillem se upira vladaioči razred lastnikov, ustvarja svoje izvršne organe. ki skušalo zatreti ves napredek.
Zato je današnje stanje resno ter se ne moremo zadržati le na mezdnih vprašanjih, marveč moramo stalno in budno paziti na razvoj splošnega položaja ter znati podvzetj potrebne ukrepe proti akcijam, ki majo namen zadušiti našo voljo in nam odvzeti svobodo.
Zato proglašamo politizaeHo sindikalnega pokreta. V zadniih časih smo bili na ozemlju, okupiranem od angleške in ameriške voiske priča kako njihova c*vilna policija neovirano in nasilno napada delavski razred.
Zakaj?
Zato, ker se delavski razred obrača k državi, ki si je znala nsl—iti svojo '!ud-sko republiko in nagnala s presiola dote-danieaa osovraženega kr 'ia.
Ravno zaradi teaa, ker mi hočemo tolmačiti volio delavstva, skuš-* T*»ak»iia mobilizirati vse protidemokratične elemente in iih nagnati v boi nroti delavskim mno* žicam. Danes, kg se ie n»še d-lavstvo tako odločno onredaiilo za to svoio not, vid»ma da tudi sed-min oblast skuša na vsak način ovira« delavstvo, da bi se jasno izrazilo za resnično demokracijo in resnično svobodo.
končno svobodltvi in odločni borbi proti vsem našim nasprotnikom. (Burno odobravanje).
Delovno ljudstvo je nepodkupljivo
Nenehna izzivanja ravnateljstva CRDA-e in Julijskih sindikatov
Za razumnega in razsodnega človeka je | PriSlo pa je do nove mezdne ureditve
-TV-,	L'i	-j -irvimin + rr	-n	rt le A i i n	• i Tl /Irti otrz-ii	C r\	-ZrtTo + rttrnll /"Irt	rt rt	rt lerl rt /j £11 rt
Spomin na borce za svobodo fe delovnemu ljudstvu svet
nesramnost, ki jo izvaja tržaška reakcija, čisto navadna provokacija. S svojim postopanjem ustvarja pogoje, ki nikakor ne morejo biti v prid pomirjenju in konsolidaciji povojnih prilik v naši pokrajini. S pomočjo gotovega dola lokalnega časopisja in Julijskih sindikatov, hočejo razbiti bratstvo in enotnost delovnega ljudstva v Trstu. Za vse prave demokrate so trditve teb krogov nesmiselne, ogabne in provokatorske.
Tržaška reakcija, potom svojega časopisja, že dolko zatrjuje, da delavci kalijo javni red in mir. Trdijo tudi, da so delavci krivi nedelavnosti oziroma zastoja dela v ladje-delncah. To vodstvo je prežeto z nazadnjaškim duhom in hoče s svojimi spletkami razbiti enotnost delovnega ljudstva in ga ponovno zasužnjiti, ker zahtevajo to njihovi ozkosrčni interesi, ki sor' še vedno škodili blagostanju delovnega ljudstva.
Pred štirimi meseci je ravnateljstvo CRDA-e povabilo koordinacijski odbor, naj sestavi predlog za določitev novih pogojev akordnega dela. Po naročilu koordinacijskega odbora so tovarniški odbori sklicali delavstvo, ip. tn.u.pojasnili predlog ravnatelj stva CRDA-e. Na skupnih sestankih so se pretresala vsa tozadevna vprašanja. Izvoljen je bil tudi posebet odbor, ki je sestavil tozadevni pačrt in ga predložili ravnateljstvu. Tudi ravnateljstvo CRDA-e je skupno s svojimi predstavniki ustanovil odbor tehnikov, ki poznajo vprašanja. Ta odbor je proučil predlog dci-n-cev in jih v glavnem
sprejel
Odgovor delovnega ljudstva
na podla izzivanja
pozno v^no? iLrlžalo svofoVOodločnVo voTofn demokratično razpoloženje, v ponedeljek zjutraj pa je odšlo na delo.
' Odsotnost delovnega ljudstva so hoteli izrabiti oni, ki vedno pohajkujejo brez dela razni študentki in ljudje, ki so se priklatili z videmske pokrajine. Zlasti so se izkazali študentje, ki se svoje fašistične vzgoje ne morejo otresti in dosledno hodijo po stopinjah fašizma.
izzivalne žalitve tn pretepanje posameznikov na pločnikih, celo žena, vdiranje v i sovine, pa kaže tudi na zločinske elemen-e, kot smo jih bili navajeni samo v letih največjega razmaha skvadrizma in nacifa-šizma.
ioda lo r.i bilo samo nasilje neodgovornih elementov. Z balkona italijanske libe-raine sjranke so uradni govorniki vseh strank C.L.N. pokazali kakšno »avtonomijo« in narodnostno strpnost bi si lahko nadejali od teh gospodov, ako' bi se ponovno polastili oblasti nad našim ljudstvom «Vedno združeni smo se borili proti Nem cem in Slovanom in tako združeni bomo ostali*, je izjavil predstavnik akcijske stranke Tudi ostali govorniki so pokazali vso svojo mržnjo proti vsemu, kar je slovanskega. V svojem besu so razgalili svoj šovinizem in imperialistične težnje.
Delovno ljudstvo pa je mirno in disciplinirano odgovorilo in prikorakalo pred poslopje, kjer je bivala medzavezniška komi sija. Delovno ljudstvo je- v delovnih oblekah prihitelo iz tovaren, ko so zvedeli o Vsem 'em vandalskem početju šovinističnih elementov. Manifestirali so svojo neomajno voljo in odločnost, vzklikali Jugoslaviji, tov. . . ' 1 federalni republiki in slovensko ita luanskemu bratstvu. Med tem so se šovi-
vi,RoS^lSali ve&l!rat Približati in s provo kočijami izzivati nerede. Pri tem pa niso uspet a i radi discipliniranosti naprednih množic.
Pozno v noč je delovno ljudstvo manife-stiralo, zahtevalo demokracijo in odstrani tev vseh fašističnih elementov Ni razbija lo. ni izzivalo, dostojno in disciplinirano e izražalo svoja čustva. Vse napredno Dudstvo Trsta je spregovorilo in izrazilo že1.1a da se spoštujejo demokratska načela Provokacij tržaških in iz Italije uvoženih fašističnih elementov je bilo dovolj. Mani estacije delovnega ljudstva za deniokra cijo in pravično rešitev, so se nadaljevale u i v torek. Te manifestacije se vršijo vsak an v večjem obsegu. V torek je preplavilo u ice nad 200.000 ipudi. Navdušeno in kljub ponovnim iz :ivanjein s0 z izre(jno manife stacijo dokazali, tako številčno, kakor tudi ora no premoč nad izzivalnimi in tero-s icmmi ostanki italijanskega fašizma. n vsetl teh manifestacijah je delovno
ljudstvo dokazalo svojo zrelost, neomajno in dosledno voljo v borbi proti vsem o-stankom fašizma ter željo po miru, delu ih blagostanju. Dokazalo je, da mu beseda demokracija ni puhla beseda afli propagandno sredstvo, temveč nujna, življenjska potreba.
Cas bi že bil, da se vprašanje ureditve prilik v naši pokrajini reši razumno in po stvarnih potrebah, ki morajo biti vsakemu objektivnemu opa-jvalcu neizpodbitne in jasne. Demokratičnost je treba dokazati v praktičnem življenju, kajti le na ta način bomo v svetu dosegli mir in blagostanje.
Zasedanje UNRRA-e
Na današnjem zasedanju UNRRA-ninega sveta je avstralski delegat predlagal razširitev glavnega odbora, ki sestoji iz predstavnikov Kanade, Kitajske, Francije, ZSSR, Britanije ZDA. Predlog je bil sprejet in za tri nadaljne člane glavnega odbora so bile izvoljene Jugoslavja, Avstralija in Brazilija. Izvolitev je bila soglasna.
in delavci so zahtevali, da se akordno delo uredi v duhu nove mezdne pogodbe, s katero se morajo skladati vsi dogovori in pogodbe. Zato je koordinacijski odbor, prve dni februarja, zahteval, naj ravnateljstvo pove svoje "mnenje o tem predlogu. Predstavniki delavcev so se radi ureditve akord nega dela zglasili pri vodstvu, kjer so jim odgovorili, da je za uresničenje pogodbe o akordnem delu potreben tudi podpis Julijskih sindikatov. Spričo teh spletk Julijskih sindkatov in ravnatelstva je koordinacijski odor odklonil ta predlog, ter izjavil, da tvorijo komisjo za akordno delo delavci in da se vprašanje tiče le njih samih. Odor pa je pristal na to, da tovarniška notranja komisija Julijskih sindikatov prisostvuje.pri pogajanjih kot opazovalka. Ravnateljstvo je ta predlog odklonilo v škodo delavcev in produkcije.
Nadalje je tovarniški odor Enotnih sindikatov zahteval od osrednjega ravnateljstva, naj še nadalje izplačuje uradnikom predujem na začasno draginjsko doklado, ter s tem dokazaJ solidarnost delavcev z uradniki. Na ta predlog so tovarniškemu odhd ru odgovorili, da ga ni mogoče sprejeti, ker je temu nasprotna notranja komisija Julijskih sindikatov, ki predstavlja večino uradnikov.
Naj omenimo še zadržanje ravnateljstva CRDA-e po zadnji stavki. Te dni so nekateri nameščenci, skupaj s predstavniki Julijskih sindikatov, ponujali raznim name ščencem, da jim izplačajo obe dnevnici, ko so stavkali, če s podpisom izjavijo, da so bili tej stavki nasprotni.
Tem razbijalcem enotnosti in bratstva delovnega ljudstva priporočamo, da naj ne tratijo po nepotrebnem časa s takimi posli. Naj raje opravljajo svoje delo, da bodo delavci lahko v redu prejemali plače ob sobotah in ne kot se je zadnjič zgodilo, šele v ponedeljek, «ker niso mogli pripraviti o-vitkov».
To nelojalno postopanje in nerazumeva-ni Julijskih sindikatov, je zelo kvarno in obsojanja vredno. S svojim postopanjem podpirajo ravnateljstvo CRDA-e, čeprav to na vse načine že več mesecev onemogoča izvedbo delavskih predlogov. Vsak dan je jasneje in očitneje, da so Julijski sindikati popolnoma podložni ravnateljstvu podjetja, in da so le karikatura resničnih sindikatov, čeprav so si izbrali bleščeče ime: dalavska zbornica.
Vsi ti protiljudski spletkarji so našemu delovnemu ljudstvu dobro poznani. Trda in dragocena je bila borba proti italijanskemu imperializmu, zato jim tudi ni mogoče pričakovatf, da bi naše ljudstvo nasedalo njihovim vabam. Lahko jim uspe da si kupijo razne uradnike; delavci pa so tako zavedni, da jih ne bodo mogli kupiti z nobenim denarjem. Vsi razdiralni poizkusi so zaman, se bodo pač morali sprijazniti s tem 1
PRENEHAJTE Z ODPUŠČANJEM!
Že 28. februarja t. i. smo pisali v našem listu o vprašanju odpuščanja našega delavstva iz največjih tovarn in ladjedelnic. Takrat smo imeli še nekaj (sicer zelo malo) zaupanja, da se bo vendar končno prenehalo z odpuščanjem delavstva. ^ o smo sklepali iz tega, ker je bil zmamšan tedenski delovni čas in so bile Poavzet druge mere, Najavili so celo neki splosni ukaz o prepovedi odpuščanja delavstva, za katerega je ZVIJ dovolila predhodno objavo. V tej predhodni objavi so celo bile razne točke in poedinosti ter se .je da bo vendar nekdaj prišel na. dan resnično obvezni splošni ukaz. Do danes pa se nismo mogli sporočiti delavcem, da je prepovedano nadaljnje odpuščanje^ Registrirali smo le., da se vsak dan slabšajo delov-^ ni pogoji Zato smo oopnlnoma upravičeni misliti da Urad za delo sploh ne podvze-ma akcij, ki bi bile v korist delavstva. Kako naj si drugače tolmačimo '.amen koncerna CRDA-e, ki se pripravlja na to, da odpusti okoli 4000 delavcev kot prvi kontigent. Verjetno je. da bodo tem delavcem sledili še dragi kontigenti.
Mar naj si tako tolmačimo vzpostavljanje rednih prilik in normalnega razvoja splošnega gospodarskega in socialnega življenja pri nas? Vse naše delovanie ;ma za cilj splošno obnovo in redno obavlianje vseh del, kot je naravna potreba in želja vsega našega ljudstva, kmetov in delav-
cev naše pokrajine, bodisi cone A kakor tudi cone B. kajti mi med našim ljudstvom ne moremo in nočemo priznati nobenih umetnih in neprirodnih meja.
Vendar moramo ugotoviti žalostno dejstvo, ki ga predstavlja razlika med obema conama, kjer v eni delajo z vsemi močmi in s pomočjo vseh slojev in vseh oblasti, medtem ko v drugi coni opažamo le stalno nezadovoljstvo, stalne kršitve delavskih pravic, stalne protestne ali drage stavke, ki pa zaradi reakc!onarnih tendenc odgovornih krogov ne privedejo nikoli do za-željenega uspeha. Vsako vprašanje, ki ga delavci v coni B lahko rešijo sami s pomočjo ljudskih oblasti in podporo ter odobravanjem Jugoslovanske vojaške uprave se medtem v coni A vedno reši le polovičarsko, vedno povzroča nove nesporazume in nova nezadovoljstva s strani delavstva, a razni odgovorni uradi obljubljajo neke »splošne ukaze«, ki pa se nikoli ne izvajajo v korist delovnega ljudstva.
Ni dovolj, da imamo v nekaj industrijskih središčih v glavnem v Trstu, nad
22.000	brezposelnih delavcev! Treba je, da še novi in novi nesrečniki povečajo vrste lačnih, golih in bosih delavcev!
Je že res, da mi kot delavci in edini u-pravičenci, nismo Izvolili iz naših frst organe Urada za. delo, marveč so nam iih postavili od zgoraj in od zunaj, brez našega pristanka in ne da bi nas vprašali za
, Ob ogromni udeležbi delovnega ljudstva so se vršile v nedeljo pogrebne svečanosti padlih partizanskih junakov. Bilo jih je 10 b večina je pripadala tržaškemu delavstvu.
Veličasten je bil pogled na to množico tržaškega delovnega ljudstva, ki je svojim sinovom izkazalo zadnjo čast. Borili so se in nam priborili svobodo, žrtvovali so vse kar so imeli. Nobena žrtev jm ni bila preveč. Demokratično prebivalstvo je pravilno ocenilo to njihovo doslednost v borbi proti imperialistični tiraniji in že neštetokrat dokazalo, da hodi predano in dosledno po njihovih stopinjah.
Krste padlih borcev za svobodo so stale v črno okrašeni dvorani prosvetnega krožka N. Kraljič. Od tu so odnesli garibaldin-ci krste na ulico, kjer se je razvil ogromen sprevod, ki je sr Mal padle tovariše v cerkev Sv. Antona, nato pa po ulici Roma in Korsu v smeri proti trgu Garibaldi. V sprevodu je bilo 151 vencev raznih orga nizacij. Za cvetjem so sledile godbe, nato duhovniki in krste. Goste vrste ljudstva so pozdravljale ob straneh z dvignjeno pestjo.
Ogromna udeležba pri tem pogrebu je zopet znak velike ljubezni, ki jo goji tržaško ljudstvo do svojih partizanski!" junakov. Da, ljudstvo ljubi one prave partizane, ki so vsa leta te krvave, nadčloveške vojne med demokracijo in tiranijo stradali, pre zehali in umirali za to, da bi tudi v Slo venskem Primorju in .Trstu zavladali lep ši, svobodni časi, da bi lahko vsakdo brez strahu in zasmehovanja govoril materini jezik.
Tudi ta dan so ljudje, ki jih delovno ljudstvo dobro pozna pričeli izzivati s prepevanjem šovinističnih pesmi in kričanjem fašističnih gesel. Vse to se je dogodilo baš
trenutku, ko so pozvali ljudski govorniki množico, da izkaže padlim borcem z mol-
Razne zanimivosti
V	Ukrajini ie v obratu 2500 raznih Živilskih tovarn in to samo po zaslugi velikih obnovitvenih del. V letu 1945 so te tovarne prekoračile svoj proizvajalni načrt. Letos bo stavljenih v obrat nadaljnih 200 živilskih tovarn.
Podružnica zdravstvenih delavcev v Kragujevcu je že preteklo leto pričela pošiljati moštva v vasi. Ta moštva so obiskala 10 vasi in brezplačno pregledala 3000 oseb. .zdravniki pa -sorimcli poleg lega 50 predavanj.
V	okviru prvomajskega tekmovanja bodo ta moštva še povečala svoje delovanje. Moštva sestavljajo zdravniki in pomožno osobje.
20.000	prostovoljnih delovnih ur je žrtvovalo v Sabcu pri Beogradu 4.000 delavcev, nameščencev in drugih meščanov, v enem samem dnevu. Te delovne ure so uporabili za kopanje meljoracijskega jarka, za lomljenje skal, razna očiščevalna dela, popravila cest, sajenja dreves in slično.
Po delu se je vršil miting sredi mesta, na katerem je množica protestirala proti nedavnim zločinom v Trstu. Iz mitinga je bila poslana brzojavka prebivalstvu Trsta in pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru za Julijsko krajino. .
Voditelji 170 sindimlnih organizacij, ki predstavljajo vse glavne britanske industrije, so podpisali izjavo, v kateri podpirajo predlog britanske komunistične stranke po združtvi z laburistično stranko.
Pravijo, da izvršni odbor laburistične stranke, ki bo n asvoji seji, (ki se bo v kratkem vršila v Pourenmouthu), sklepal o tem predlogu, nasprotuje združtvi s komunisti.
kom poslednjo čast. Ti razgrajači, ki niso nikdar čutili s trpečim ljudstvom in se niso nikdar borili proti fašizmu, so se zbrali na trgu Unjta, kjer so bruhali svoj šovinistični bes. Ponovno so se pod’ fašistični izzivači ožigosali in dokazali, da so brez vsake srčne kultčfre, brez vsake pijetete do padlih borcev za svobodo. Delovno ljudstvo ni moglo prenesti tega podi ga izzivanja. V mogočni povorki je šlo po tržaških ulicah. Z vzklikanjem: Hočemo Jugoslavijo, živel Tito je izražalo in pokazalo, kaj hoče tržaško ljudstvo.
Ob prihodu ogromne povorke v mesto so se izzivači razpršili, deloma se pa umaknili na pločnike in od tam nadaljevali z izzivanjem discipliniranega ljudstva. Ko so se množice razšle so pričeli fašistični pro vokatorji znova izzivati. Vsi ti dogodki nas spominjajo na žalostno preteklost, kajti slična dejanja so se dogajala, predno je nastopil fašizem. Njihova gesla so bila verni izraz njihovih stremljenj in njihovega protiljudskega nastrojenja.
S temi provokacijami so jasno dokazali svoje imperialistične težnje, njihov šovinizem. Nedvoumno in jasno so dokazali svojo nacionalno nestrpnost, dokazali so kaj bi radi napravili iz Trsta.
Protestna
resolucija
Osredji odbor sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije je na svojem zasedanju, ki se je vršilo 20 t. m., sprejel resolucijo, v kateri v zvezi s terorističnim napadom civilne policije v tržaškem predmestju Skednju, energično protestira v imenu 800 tisoč delavcev in nameščencev proti izvršenemu zločinu ter poziva zavezniško komisijo, naj intervenira pri vojaških oblasteh cone A, da bi bila čimprej razpuščena policija in napravljen konec terorju in streljanju na demokratično prebivalstvo Julijske krajine.
»Oborožen napad civilne policije proti neoboroženemu prebivalstvu tržaškega predmestja Skedenj*, pravi resolucija, »kakor tudi žrtve tega napada kažejo nevarnost za mir in red v tem delu Evrope, če ne bo resno upoštevana volja svobodoljubnega prebivalstva Trsta in cone A.
Na koncu poziva resolucija jugoslovansko vlado, naj intervenira pri medzavezni-ški komisiji za naglo očiščenje Trsta in cone A od vseh Andersovih in drugih faš-stičnih formacij, ker predstavlja njihova prisotnost izzivanje, ki je nasprotno vsem odločitvam Združenih narodov.
Mezdni sporazum grafičnih
in harionažnih delavcev
16. marca 1946 je bil podpisan v Trstu mezdni sporazum grafičnih in kartonažnih delavcev.
Grafični delavci so razdeljeni sledeče:
1.	kvalificirani ročni stavci,
'2. tiskarji, strokovnjaki,
3.	prvorazredni strojni stavci za linoty-pe, monotype in tipograph,
4.	litografi in klišarji (kemigrafi),
5.	knjigovezi-strokovnjaki,
6.	specializirani rezači papirja,
7.	knjigovezi za zlati rez,
8.	risarji (rastrirerji),
9.	specializirane knjigovezniške delavke.
Kartonažni deiavci so razdeljeni na sledeče štiri vrste:
1.	rezači in kartonažerji,
2.	navadili kartonažerji,
3.	ročni delavci,
4.	specializirano žensko strojno osebje.
■ Plačilni pogoji:
Faktor in vodje oddelka prejemata 10% poviška na plačo, odrejamo za specializiranega delavca svoje stroke.
na uro
36.—
38.—
38.—
30,— 36 — 4.30 8.60* K.— 17.30 21.60 Pogoji,
MOŠKI
a) ROČNI STAVCI:
lir na uro , . 30.50 . . 27.50 , . 28.50 n •	4.—
, .	7.80
. , 11.80 , , 15.70 . . 19.70 . . 30.50
Specializirani delavec • i strokovni delavec . . • «
pripravnik............... ■
vajenec v 1, letu učenja . , vajenec v 2. letu učenja . * vajenec v 3. letu učenja , . vajenec v 4. letu učenja „ , vajenec v 5. letu učenja . , b) STEREOTIPIST1 ....
Stereotipisti postanejo lahko samo tisti delavci, ki so dvršili učno dobo kot grafični delavci. Specializacija sme trajati največ 26 tednov. Za ta čas dobi delavec plačo, ki mu pripada po njegovi prejšnji stroki. Ce ti delavci delajo pod nezdravimi pogoji imajo pravico na 10% povišek.
C) STROJNI STAVCI:
lir na uro
Strokovnjak, ki dela na lino-typih, monotypih ali na typo-
graphu dobi....................39.10
pomožno osebje iste stroke . „ . 34.—
Delegacija polfshih sindihatov v ZSSR priredila ttshovno honierenco v Ploshvl
Delegacija poljskih delegatov, ki se mudi v ZSSR, je priredila tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo okoli 50 predstavnikov sovjetskega tiska. Poljski delegaciji so bila postavljena številna vprašanja. Na prvo vprašanje o vtisu z bivanja v ZSSR je odgovoril član deegacije Ferenc:
«Naša naloga je bila, zbrati na podlagi naših posebnih opazovanj autentične podatke o življenju v ZSSR. Imeli smo vso možnost, da smo videli in izvedeli vse, kar nas je zanimalo. Do leta 1939 je mnogo poljskih novinarjev obiskalo SZ, toda poljskemu ljudstvu so sporočili samo okrnjene in lažne informacije o življenju v SZ.
Naša naloga je v tem, da povemo poljskim delavcem resnico o ZSSR. Člani delegacije so obiskali Moskvo, Leningrad, Stalingrad in Soči. Zlasti smo se zanimali za pridobitve SZ na polju kulture, industrijskega dela, za stanje otroških, prosvetnih in socialnih ustanov.
Prepričali smo se, da oktoberska revolucija še dolgo ni razrušila pridobitev pretekle civilizacije, temveč nasprotno, odprla vrata resničnemu kulturnemu procvitu. Polni občudovanja smo za svjetski delovni sistem, za sistem socialnih tekmovanj, ki jamči, da sovjetsko ljudstvo izvrši vse veličastne naloge, ki so mu zadane. Z našega obiska smo odnesli trdno prepričanje, da sovjetsko ljudstvo hitro celi rane, ki jih je zadala vojna.
Na vprašanje položaja na Poljskem, je odgovoril član delegacije Scosniak, da sta imeli voljna in nemška fašistična okupacija sevede, težke posledice da sta povzročili
nasvet. Zato je tudi jasno, zakaj so vsi ukrepi taki, da nisc v skladu z našimi potrebami, ker naših potreb ne poznajo. Če jim jih prikažemo, jih ne upoštevajo, marveč delujejo le v interesu protiljudskih in prntidelavskih teženj.
močne motnje na Poljskem, zlasti v prehranjevalnem položaju. Viri poljske prehrane so domači viri, ter pomoč UNRRE in ZSSR. Na polju domačih virov delajo pol-ski sindikati, kar je v njihovi moči. Poljski delavca dajejo vse svoje napore, da bi čimprej zacelili vojne rane. Dosegli so velik dvig produktivnosti dela. V tej zvezi je zlasti pomembno delo poljske premogovne industrije.
Na vprašanje, ki ga je postavil brtanski dopisnik Fischer, je odgovoril vodja delegacije: «Sindikalno gibanje, delavski razred, poljsko ljudstvo, se bodo vedno borili proti silam, državam in posameznikom, ki bodo proglašali nasprotnost zavezništvu Poljske z ZSSR, kajti SZ nas je osvobodila izpod Hitlerjevih zasužnjevalcev, SZ nam je pomagala, da smo spet pridobili stare žemlje na zahodu. Vsi, ki bi se dvignili proti ZSSR. bodo naleteli na naš enodušen odpor.
Na vprašanje čehoslovaškega dopisnika glede Tešlna, je Rusinek odgovoril, da mora biti to vprašanje rešeno s polsjko sosedo Češkoslovaško v prijateljskem duhu, da bo mogoče sprejeti sklep, ki bo zadovoljil obe deželi in oba naroda.
Na vprašanje o Andersovi armadi, je Rusinek najprej poudaril poljske simpatije za Anglijo in ZDA, ki jih je zlast vzbudila pomoč teh dežel za osvoboditev Poljske izpod nemških osvajalcev. Moral pa je kljub temu izraziti svoje začudenje, da demokratična Anglija in njena delavska vlada pod pirata takšno fašistično armado kot je An-dersova.
»Zdelo bi se naravno, je dejal Rusinek, da bi po priznanju vlade narodne sloge po Veliki Britaniji morala biti Andersova armada kot vse druge poljske oborožene sile, podrejena naši vladi. Toda kaj takega se ni zgodilo. Zahtevamo razpust Andersove armade in organzacijo svobodnega plebiscita med njenimi člani o vprašanju povratka Poljakov v domovino».
č) TVPOGRAFI IN KLIŠARJI:
lir
Kvalificirani delavci , , s , .
navadni delavci .............
kvalificirani predtiskarji in litografi ........................
navadni predtiskarji jn tipografi
novinci	...........» » . .
vajenci v	1.	letu	učenja	.	.	.	,
vajenci v	2.	letu	učenja	.	»	*	.
vajenci v	3.	letu	učenja	.	,	.	,
vajenci v:	4.	letu	učenja	.	.	,	.
vajenci v 5. letu učenja ....
Ce delajo delavci pod nezdravimi dobijo 5% poviška.
di KNJIGOVEZI IN REZAČI: prejemajo plače od 32.— do 23.— lir na. uro, pomožno osobje pa od 25.05 do M.40 lir na uro.
ZENSKE
lir na mo
vlagalke ■■■»■■■■■k 16. —
novinke
pomožne vlagalke #..... U-— specializirane knjigoveške delav
ke.............................1MB
navadne knjigoveške delavke „ . HM novinke	g
vajenke v 1. letu . „ * , s , ,	s._
vajenke v 2. letu	3.—
f) REZAČI IN KARTONAŽERJI: dobijo od 20.— do 28.— lir na uro. žensko osobje iste stroke pa dobi od 12,30 do J&jtb lir na uro.
Pomožno osobje kot so šoferji, vratarji, nočni čuvaji in ostali dobijo iste plače fet imajo isti delovni čas kot delavci vseh ostalih strok; t. j. od 48 do 72 delovnih ur |a-densko.
DELOVNE URE
Redni tedenski delovni čas se smatra U ur. Pet dni po 8 ur, a v soboto 4 ure rasan strojnih stavcev, ki delajo 40 ur tedensko oziroma 5 dni po 7 ur in ob sobotah 6 or.
Nadure se plačajo po sledeči razpredelnici:
za prvi 2 naduri ..... 26% poviBfca za sledeče 3 ure « « s . . 40%	«
za sledeče 3 ure .... . 75%	c
za nočne nadure med 22—6
uro.....................75%	s
Za normalni delovni čas nočnega dela 9« prizna povišek 30% na redno plačo. Za delo ob praznikih 50%, a za stavce, ki stavijo v tujem jeziku se prizna 20% poviška na redno plačo. Razen določenih plač imajo delavci pravico tudi na draginjsko doklado po splošnem sporazumu od 19. II 1946. po-le,, tega se prizna tudi pribitek 9% na draginjsko doklado. Strojni stavci imajo pa pravico na 20% poviška na draginjsko doklado.
Ta sporazum velja od 1. H. 1946 in traja
6 mesecev.
MEZDNI SPORAZUM GRAFIČNIH DELAVCEV NOVINARSKE. STROKE
16 marca 1946 je bil dsežen mezdni soo-razum grafičnih delavcev stroke.
Razpredelnica plač:
TISKARJI
lir tedensko
1.	vodja oddelka . . , . . 1.568,—
2.	vstranjevalec (meter) . . , 1.232—
3.	ročni stavec ...... 1.120,—
4.	strojni stavec ...... 1.288—
5.	stereotipist ....... 1.120—
6.	prvi strojnik	1.120—
- drugi strojnik .	.	.	,	,	896.—
8.	pomožni	stereotipist	.	,	,	784—
9.	pomožni	strojnik	.	,	,	,	7^4.___
10. pomožni	delavec	....	720___
Delavci pri ekspeditu dobijo tedensko od
660.— do 950— lir, žensko osobje pa 500.— lir.
Delovni čas za grafičarje velja 36 tedensko (6 krat 6 ur) ne glede na to, če je delu dnevno ali nočno. Pri nočnem delu imajo (grafičarji pravico na 25% dodatka na o-snovno plačo. Nadure se pacajo:
a)	v dnevih, določenih za odmor, ki
niso praznični in ko se dela v delovnih urah ......................40%
b)	v istih dneh toda izven delovnih
ur ..................................
c)	ob izrednih praznikih, in nedeljah .................................80%
d)	za ponedeljska izdanja kadar delajo delavci od 4—7ure zjutraj . 80%
Sporazum stopa v veljavo 2. 11.1946 in velja 6 mesecev.
Mogočna delavska
Na velikem trgu, pred menzo tržiških ladjedelnic, se je vršila 26. t. m. mogočna delavska manifestacija. Prisotnih je bilo preko 7000 delavcev. Delavci so se zbrali, da bi poslušali poročilo o sedanjem sindikalnem položaju, ki sta ga podala predsednik Enotnih sindikatov iz Tržiča tov. Černigoj ter tov. Anton Juraga iz Trsta.
Najprej je govoril tov. Černigoj, ki je zahteval od delavstva, naj izrazi svoje mišljenje glede pogajanj z upravo, CRDA-e z ozirom na pogoje akordnega dela. Pojasnil je, da je to vprašanje, zelo kočljivo z ozirom na protidelavsko razpoloženje ravnateljstva CRDA-e in zastopnikov Ju iijskih sindikatov, ki složno delajo z upravo ladjedelnic. Enotni sindikati smatrajo, da je nemogoče sodelovati s tako sindikalno organizacijo kot so Julijski sindikati, ki delujejo v interesu kapitalistov, a. ne delavcev. Najavil je tudi protestno manifestacijo, ki naj bi se vršila naslednji dan. 3 tem naj bi delavci dokazali, da no-če:- sodelovati z delavsko organizacijo, ki sodeluje z delodajalci na škodo delavcev. Zato niso upravičeni zastopati delavskih interesov. Tov. Černigoj je pojasnil, kako so delodajalci pomagali ustanoviti Julijske
sindikate z edinim namenon, da bi delavstvo ne moglo doseči sporazuma v svojo korist.
Tudi je tov. Černigoj obsodil Julijske sindikate, ki so se vključili v podporni odbor CRDA-e in delili na njim svojstven način podpoce siromašnim delavcem. Ta delitev jo bila tako dvratna, saj so dodeljevali uradnikom Juljskih sindikatov 1200 lir, medtem ko so delavci dobili le 600 lir, čeprav so bili ravno tako, ali pa morda še bolj potrebni podpore. Članom Enotnih sindikatov so dajali le 300 lir.
Nato je govoril tov. Anton Juraga, čigar govor prinašamo v našem uvodniku.
Ob koncu manifestacije je skušal rvo-riti zastopnik socialistične stranke. Vodstvo Enotnih sindikatov mu jo poskušalo omogočiti govor. Toda delavci so v njem spoznali enega od voditeljev Julijskih sin' dikatov in mu zato niso dovolili govoriti.
Zborovanje se je disciplinirano zaključilo. tako da so se 4 jeepi angleške policije in en jeep civilne policije oddaljili in s tem priznali, da je delavstvo sposobno sav mo vzdržavati red brez policijskih intervencij.
Iz federativne ljudske republike
Tolmačenje zakonskega načrta o državni kontroli
Podpredsednik jugoslovanske vlade m predsednik državne kontrole komisije, Edvard Kardelj, je podal pred odborom zvezne skupščine in odborom skupščine narodov izčrpno tolmačenje zakonskega načrta o državni kontroli.
Ta zakon predstavlja nadaljno izgradnjo ljudske oblasti y Jugoslaviji, je poudarit Kardelj, kajti sistem državne avtoritete v bivši Jugoslaviji, ni poznal takega tipa kontrole.
Vladajoče protinarodne sile v stari Jugoslaviji. je rekel'Kardelj, niso imele potrebo take kontrole, ker j e .bil ves sistem državne organizacije tak, da ni bila mogoča kontrola, ki ni bila v interesu tistih, ki so vladali. Vladajoči krogi v bivši Jugoslaviji so stalno tlačili vpliv ljudskih množic na oblast. .Ne more pa biti nikake resnične kontrole brez ljudskih množic, kajti vpliv. ljudskih množic ua državno upravo prihaja tudi do izraza potom kontrole.
Govoreč važnosti kontrole v novi Jugoslaviji, je Kardelj posebno poudaril, da mora kontrola obsegati učinkovite ukrepe za zaščito materialnih in političnih interesov države, ter mora posvečati čuvanje državne imovirie od strani upravnih oblasti v korist neredka državnega gospodarstva in blaginje širokih ljudskih množic.
Radi tega je treba izvrševati kontrolo v dve smeri. Na eni strani morajo hiti kontrolirani odnosi državne uprave napram širokim ljudskim množicam, na drugi strani pa morajo biti kontrolirani državna uprava in njeni zakoni, ki so bili izdani od narodne skupščine, kakor tudi odloki jugoslovanske vlade in drugih republikanskih vlad.
«Mi vsi .vemo«, je poudaril Kar'1-'" fMa je še mnogo, napak' in pomanjkljivosti glede odnosov med državno upravo iu ljudskimi množicami. Birokracija in mnogokrat nepozornost napram državljanom, neodločnost in ostrost so dejstva, ki ne škodijo samo državljanom; pač pa tudi državi sami.
Naša državna kontrola se mora boriti z vsemi tem! .faktorji. Državna kontrola mora poudariti vse napake ter predlagati- ukrepe za njihovo odstranitev, mora pomagati državnemu aparatu. ’ kjer je mogoče pomagati, toda udariti strogo tamkaj, kjer ji- to potrebno, da hi bil dosežen pozitivni uspeli.
Naš aparat državne uprave še ni preizkusil oblik, ki bi mogle biti avtomatično uporabljene od njenih uradnikov. Stalna harmonizacija in pozornost sta potrebni, da bi bi! aparat izgrajen po smernicah, ki so jih poudarili vodeči organi naše državne avtoritete.
Potrebni so organi, ki bodo opozorili državni aparat, naj se usmeri z vodinimi smernicami. državne politike.«
Govoreč o nalogah kontrolne komisije in njene -kompetenze, je Kardelj izjavil, ua državna kontrola ni i>oliei.jska ustanova. ■ .Nina naloga je,.da v prvi vrsti pomaga državnemu aparatu s tem,' da opozarja višje ržavne organe državne' uprave na slabosti. In pomanjkljivosti dela nižjih organov in, da odkriva razne zastarele ati nepravilne metode delu, ki M pokazala neracionalno poslovanje gotovih podjetij itd.
Istočasno' bo kontrolna komisija organizirana tako, da bo imel vsak jugoslovanski državljan, možnost pritožbe.; kontrolna ko-
misija bi imela torej tesno zvezo s širokimi ljudskimi množicami pri preizkavah iu pritožbah.
Na ta način bo' lažje, mogoče odkriti krivce in vzroke napak državne uprave.
Državna komisija bo tudi imela pravico in dolžnost ne samo ugotoviti napak in pomanjkljivosti, pač pa tudi podvzeti ukrepe za njihovo odstranitev.
Poudarjajoč , potrebe take,, kontrole :v sistemu ljudske oblasti, je Kardelj v zaključku poudaril svoje prepričanje, da bo kontrolna komisija v veliki meri pomagala jugoslovanski vladi in republikanskim vladam pr izgradnji državnega aparata in njegovi izpopolnitvi.
Po Kardeljevem govoru je nastala diskusija. pri kateri je sodelovalo več govornikov
Načrt zakona je bil sprejet z malimi dopolnili.
Sindikalne vesti
Pričeta- se je konferenca zastopnikov ko-vinarske industrije Srbije in Vojvodine, ki jo je .sklicalo ministrstvo industrije ljud ske republike Srbije.
V	svojem govoru je dr. Milivoje Perovič srbski minister za ndustrijo poudari potrebo po uvedbi načrtnega gospodarstva v vseh podjetjih kovinarske industrije, ker hi to povečalo proizvodnjo in izboljšalo življenjski standart delavcev. Minister je nadalje izjavil, da je drug važen problem zboljšanje kakovosti in znižanje cen izdelkom. Na konferenci so obravnavali načrt dela v teku prve polovice tega leta.
Slavka učiteljev. V Dublinu je stopilo v stavko 100 učiteljev, da bi dosegli povišanje plač. Izmed 230 šol, je zaprtih 180.
V	Beogradu se je pričel prvi kongres delavcev in nameščencev y živilski industriji Jugoslavije. Kongresa- so se udeležili delegati vseh ljudskih republik, kakor tudi delegati čehoslavaške. Bolgarije in Madžarske.
Pred prihodom na dnevni red je bilo odobreno besedilo brzojavke, ki je bila poslana Enotnim sindikatom Trsta in Julijske krajine so izrazili udeleženci kongresa zapre-paščenje ftnd zločinom, ki so ga izvršile razne fašistične in reakc-ijonarne tolpe nad slovenskim prebivalstvom tega področja.
Brzojavka je izrazila solidarnostiin.zahtevo, da se Trst in Julijska krajina priključita k Jugoslaviji.
Na kbucn je bila sprejeta protestna brzojavka proti Frankovemu terorističnemu režimu v Španiji; ki je bila poslana svetovni sindikalni federaciji v Parizu.
izšlo je ..motnost
Izšla je prva ilustrirana slovenska sindikalna revija »Enotnost«.
Revija je bogato opremljena, z ovit. kom v barvah in obsega 48 strani.
Stane 30 Ur, oz. 10 Din.
Naroča se pri Ljudski založbi. Trst. via Carducci 6, ali pri sindikalnih podružnicah.
Proga proti Štanjelu se obnavlja
Pred približno enim mesecem so pričela dela na popravljanju proge Trst-štanjel-Rilienberk-Gorica. Do Koprive proga spjoh ni bila poškodovana, ter so zato dela pričela na relaciji Kopriva-Kobdilj (Štanjel). Ljudje upajo, da bodo dela dovršena do maja t. 1. Dela je prevzel gebm. Arcangelo Bruno, doma iz južne Italije (ali zares ni domačih podjetnikov?). Pri delih je zapo slenili okoli 30 delavcev domačinov. Poškodbe na progi niso težke ter zato dela naglo napredujejo. Delavci sicer pravijo, da jim plača ni dovoljna (18 lir na uro), vendar so zadovoljni, ker delajo zase.
«Ta proga je in bo ostala jugoslovanska, od njenega Izhodišča pa vse dalje do naše avstrijske meje. Za njo smo se borili sami in jo sami popravljamo za boljšo bodočnost Jugoslavije, s Trstom vred. Os bi morala biti italijanska, ali kogarkoli drugega razen jugoslovanska, jo spet takoj vržemo v zrak, kot smo delali že za časa borb«, nam je dejal delavec s titovko na glavi.
"Tistim tam — le se ne bomo izneverili«, so mi dejali delavci in pokazali na tri skromne Jesene križe ob robu borovega gozdička. Približal sem se križem. Na vsakem od njih stoji sledeči napis:
»Neznani tovariš zajet od nacifašistov 4. XI. 1944. v Koprivi in tu ustreljen«.
Tako tudi naši tovariši v pasu A delajo za Jugoslavijo, za svojo državo in svojo bodočnost.
Na žalost so življenjski in delovni pogoji vse preveč drugačni kot v pasu B, ali v domovini. Zato pa vera v bodočnost in ustvarjalna moč nista, nič manjši, če ne celo večji kot drugod, ker so tudi naloge in potrebe večje.
Socialna zaščita
O stanovanjskem vprašanju
Gospodarske vesti
Zakonski načrt o nacionalizaciji vrov goriva je sprejel francoski ministrski svet.
' ffova sovjetska petletka. Oba doma Vrhovnega Sovjeta ZSSR sta soglasno odobrila novo sovjetsko petletko.
Obnova svetilnikov. Odbor za brodarstvo v Splitu je izvedel vsa pripravljalna dela za obnove svetilnikov vzdolž jadranske o-bale. Med vojno je sovražnik uničil vse te naprave. Del svetilnikov je že obnovljen.
Da bi se čimprej zavaroval pomorski promet in varnost ladij, so delavci in nameščenci oddelka za morske svetilnike pri odboru za brodarstvo v Splitu sklenili, da bodo obnovili vse svetilnike v okviru prvomajskega tekmovanja.
Preskraba Hamburga resno ogrožena. Tatvine živilskih potrebščin ter napadi na pekarne, so vedno bolj pogoste. Verjetno, se to vrši po načrtu in po dogovoru s prebivalstvom. Govorijo celo v lej zvezi o organizaciji »\Ver NVolf,«
Mislijo, da bo vojaška policija kmalu prisiljena intervenirati. Predvčerajšnjim je bilo pokradenih v pekarnah 880 kg sirupa ter
Zadnja svetovna vojna jo povzročila mnogo novih socialnih problemov, mnoge druge, ki so že prej obstojali, pa jih zelo poostrila. Eno izmed teli vprašanj je stanovanjsko vprašanje, tako na deželi kot v mestu. To vprašanje je sicer obstojalo tudi pred vojqo, je pa zaradi ogromnih uničenj in porušenj v tej vojni, zavzelo ogromen obseg. Stanovanjsko vprašanje jo postalo eno centralnih socialnih vprašanj, od katerega pravilne rešitve zavisi blagostanje najširših dalovnih množic naroda. Stanovanje in kruh sla dva osnovna elementa, ki ju je treba zagotoviti delovnemu ljudstvu in katerih rešitev ne trpi odlaganja. Zaradi ogromnega obsega pa ne morejo pravilno in zadovoljivo rešiti tega vprašanja niti privatniki niti privatne ustanove, kajti potrebna so za tč velika sredstva, ki jih niti še tako velike privatne ustanove ne premorejo. Edina organizacija, ki more pri reševanju tega vprašanja imeti uspeh, je država, ki mora vso stvar vzeti čvrsto v roke; fazmotriti morja, vprašanje z njegove pravne in tehnične strani, najli potrebna finančna sredstva in pristopiti k radikalnemu in načrtnemu reševanju.
Stanovanjsko vprašanje moremo razdelili na dva dela, od katerih vsak zahteva svoje posebne rešitve. Na stanovanjsko vprašanje vasi in na stanovanjsko vprašanje mest.
Pri razmotrivanju stanovanjskega vprašanja na vasi moramo najprej ugotoviti, da je tudi področje cone A v tej vojni zelo trpelo, bodisi vsied fašističnega terorja, bodisi vsled vojnih operacij; v prvi vrsti komenski, nabrežinskd in kanalski okraj. Ljudje so se sicer v precejšnji meri vrnili na' te svoje porušene domove in si sami ustvarili zasilna stanovanja, a s tem stanovanjsko vprašanje ni rešeno, kajti človeška družba ne more in ne sme dopustiti, da ljudje na vasi stanujejo v takih nehigienskih stanovanjih.
Kot rečeno mora k rešitvi stanovanjskega vprašanja v teh porušenih okrajih pristopiti država, kajti le ona more razpolagati s tako obsežnimi sredstvi, ki so zato potrebna.- Začeti bi morali z delom najprej v vaseh, ki so popolnoma porušene. Ker bi se te vasi morale graditi iz temelja, naj bi postale• nekake vzorne vasi, zgrajene po vseli vidikih, ki jih zahtevajo estetika, higiena in gospodarstvo. Vsaka vas naj bi imela svoj zdravstveni in kulturni dom, preskrbljene naj bi bile z vodo in s tem z najnujnejšimi higienskimi dn zdravstvenimi pogoji.
Rešitev stanovanjskega vprašanja na vasi je važna tudi zato, ker bi se s tem preprečil neprijeten pojav, namreč pritisk podeželskega prebivalstva v mesta, kajti mi-griranje iz vasi v mesta znatno poostruje že itak težko stanovanjsko krizo v mestih.
Tudi v naših mestih, zlasti, v Trstu, je vojna povzročila velika opustošenji, vendar pa stanovanjska kriza v mestih ni zavzela
rami pa se stanovanjsko vprašanje ni rešilo, ampak se je družinam le zasilno nudila streha.
Da se stanovanjsko vprašanje v mestu reši pravilno, je potrebno, da se ga oceni z njegove tehnične in pravne strani.
S tehnične strani je treba čimprej pristopiti k graditvi porušenih stanovanj. Pri teni morajo sodelovati vse industrije. Stvar države pa je, da vse to delo koordinira in z gospodarskim načrtom omogoči, da se z delom čimprej prične. Država naj bi gradnjo prevzela deloma v lastni režiji, deloma pospešila ustanavljanje Stanovanjskih zadrug, katerim bi dala razne olajšave, deloma pa privatnikom omogočile razne u-godnosti.
Dokler pa do gradnje ni prišlo, se mora stanovanjsko vprašanje v mestih rešiti s pravnimi ukrepi. S pravilnim prijemom lega vprašanja bi se namreč omogočilo, da bi dostojno nastanili mnogo družin, ki da-
nes skrajno nehigiensko stanujejo v eni sami sobi, med tem ko imajo mnogi drugi preobsežna stanovanja. Odrediti bi morali, da se stanovanjski prostori ne preurejajo v poslovne lokale, da nihče ne sme imeti več kot eno stanovanje, da se število prostorov odredi po številnosti družine in da se odvisni stanovanjski prostori prisilno odvzamejo. S stanovanji bi ne smel razpolagati privatnik, ampak oblast. Točno naj se tudi uredi razmerje med najemodajalcem in najemojemalcem, uredi naj se tudi višine najemnine, ki ne sme presegati ene petine prejemkov. Normirati je tudi, kateri izdatki (razsvetljava, voda, itd.) 'so že všteti v najemnini, določiti stalnost najemnika, odpovedni rok in vzroke odpovedi. Pri izdajanju vseh teh predpisov je treba posvetiti vso pozornost socialnim momentom.
Pri reševanju stanovanjskega vprašanja tako na vaši kot v mestih moramo vpošte-vati različne momente, tako finančni, industrijski, gradbeni, higijenski. Glavni moment pri tem problemu pa je socialna stran. V vsem tem delu je treba skrbeti za to, da bo stanovanjsko vprašanje rešeno predvsem socialno, da vsak državljan dobi vstrezno stanovanje za sebe in svojo družino.
Domače vesti
Zborovanje v Idriji
23 in pol ton sladkorja. Za sedaj je pover-I tako drastičnih oblik kot na vasi. V mestu
jena nemški policiji ureditev te zadeve, kar pojasnuje omejeno število aretacij. Sef mestne policije pa predvideva še hujše dogodke, če bodo obroki živil ponovno zmanjšani.
je možno, z administrativnimi merami preprečiti, da bi .množice mestnega prebivalstva ostale brez strehe, kot je to bil slučaj na vasi. S terni administrativnimi me-
Obnova cest v idrijskem okraju
Ko smo s prvim majem prevzeli riadzor-štvo nad cestami idrijskega okraja, smo se znašli prod težko nalogo. Po večletnem zanemarjenju celega cestnega omrežja so se nahajale Ceste v obupnem stanju, okrajni odsek za gradnjo in obnovo pa brez vsakega orodja in materiala ter brez delavstva.
Okupator ni prizanesel cestam, bile so v gotovih krajih neprehodne vsled miniranja. Na skupni dolžini vsega omrežja, ki je znašalo 108 kni je bilo 329 m popolnoma uničenega opornega zidii. Popravili smo vse to in zagotovili avtomobilski promet. Delavstvo je pri tem napravilo 564 udarnških ur. Tudi prebivalstvo vsega okraja je razumelo, da bo rabilo odslej ceste za svojo uporabo, zato nam je priskočilo na pomoč in napravilo pri razpeljevanju raznega materiala 823 udarniških ur. Pri vsem pa naju je pomagala Tehnična baza Km. mesta Idrija.
Mod mostovi in mostišči smo našli 2 popolnoma uničena, 3 pa deloma. Nadomestili smo jih z lesenimi. '
Tudi glede strojev smo se znašli v obupnem stanju. Našli smo sicer 4 traktorje s plugi za oranje snega, med temi enega popolnoma uničenega, 3 pa pokvarjene od 10 do 30%. Treba je bilo misliti na zimo. Vrgli smo se na delo in popravili dva-traktorja; do uporabljivega stanja. Poleg teh smo našli tudi dva cestna valjarja (18 tonska na parni pogon) 30% pokvarjena. Popravili smo enega s pomočjo tehnične baze T.V.P.
Drugi je'"še v popravilu. Delavci so pri teni popravilu pokazali veliko požrtvovalnosti, kajti nabava raznih strojnih delov je bila otežkočena.
Preskrbeli smo tudi precejšnjo količino rajnega orodja, tako, da danes delavstvo razpolaga z najnujnejšim.
Napravili smo gramoza v zadostni količini za pomladansko in jesensko posipanje, največ s pomočjo samih cestarjev.
Ko je meseca decembra 1946. zapadel sneg, je nadzorstvo in poleg tega delavstvo, uporabilo vse moči in držalo promet odprt vse dni. Sektor iz Črnega Vrha do Cola je v tem ozru najhujši.
Poleg tega pa delavstvo ni pozabilo nalog, ki mu jih današnja doba nalaga. S pričetkom meseca januarja t. 1. smo ustanovili svojo sindikalno podružnico, ki je takoj pričela z delovanjem. Tudi na tem polju je delavstvo pokazalo veliko zanimanje za: skupnosf, kljub temu, da je raztreseno po vsem okraju ter oddaljeno po več ur od centra.
V tem okviru je darovalo od svoje mesečne plače v januarju eno dnino za «Prim. delavsko enotnost«, zavedajoč še pomena svojega lista. Z nabiralno akcijo se je spomnilo tudi tovarišev v coni A, ki zaradi svoje zavednosti in vztrajnosti trpe po Zaporih. Ob priliki smrti nekega pomočnika so nabirali v pomoč vdovi, ki je ostala brez sredstev z enim otrokom.
V ponedeljek 11. t. m. se je vršilo v dvorani Mladinskega doma zborovanje članov sindikata delavcev in nameščencev Okrajnega in Mestnega N.O.O. v Idriji. Namesto odsotnega jiredsednika, je podal izčrpno poročilo njegov namestnik. Opozoril je vse prisotne na pravice, pa tudi na dolžnosti in disciplino, katere se mora vsak poedinec zavedati. Danes, ko so vso naše sile osredotočene, da bi si izgradili novo in srečnejšo bodočnost, ni umestno zahtevati pretiranih in nemogočih stvari. Razdejanja in uničenja so bila v vojni tako velika, da zahteva to stanje ogromnih naporov in samoprema-govanj. Bije se boj za našo popolno gospodarsko neodvisnost in če bomo v tem boju dosledni in neomajni, bomo dosegli končni cilj: gospodasko neodvisnost in blagostanje, kakršnega si želi delovno ljudstvo.
Tudi poročilo blagajničarke je biilo zelo zanimivo. Od čistega dobička zadnje prireditve so namenili za socialno skrbstvo 16.000 lir. za politične preganjance v coni A tudi
10.000	lir.
Na tem zborovanju so .izdelali tudi načrt za prvomajsko tekmovanje. V zvezi s tem načrtnim tekmovanjem so sklenili pripravljati v prostih urah drva za onemogle starce. Poleg drugih točk prvomajskega tekmovanja so tudi sklenili prirediti 1. maja t. 1. kulturno prireditev, katere čisti dobiček je namenjen Dijaškemu domu.
Udeleženci zborovanja so sklenili, da se bodo sestajali dvakrat na mesec in sicer vsakega 15. in 30. ter obravnavali vse tekoče zadeve.
Občni zbor v Postojni in prvomajsko tekmovanje
Krajevni Medstrokpvni svet Enotnih sindikatov jo imel dne, 17. III. 1946 v Delavskemu Doniu občni. zbor vseh podružnic.
Natpen tega sestanka je bil v prvi vrsti, da se pogovorimo o prvomajskem tekmovanju. Podružnice, ki jih je 11, se dobro zavedajo, kaj je njihova dolžnost in nočejo zaostajati, za sin (likati jz Jugoslavije. Nočejo, da bi prišli praznili rok po priključitvi k FLRJ, Tekmovale bodo vse podružnice na .vseli, poljih in, vseh panogah. Nekatere podružnice So.ž,e predložile načrte, prav temeljilo' iziioidiie.' čštale' ga predlože izpopolnjenega tekom tega tedna. Potem ho vsaka podružnica poročala vsak četrtek o uspehih tekmovanja, obenem bo poslala po en izvod na okrajno kmisijo, koliko ho predelanega načrta.
Ko je zastopnik sodite in bančne podružnice prečita! načrt, je pripomnil predsednik izvršnega odbora za cono B sledeče:
»Nič več zdov ni med nami, nič več pre-graj, ki so nekdaj -ločile višjega uradnika, delavca ih kmeta. Vsi delamo strnjeni za našo boljšo bodočnost.«
, Da se člani res zanimajo za vsa sindikalna'vprašanja, se vidi tudi v tem, kako so pazljivo sledili poročilom posameznih podružnic. Zanimivo je, da so si podružnice iste stroke napovedale tekmovanje med seboj, kot n. pr. žaga Belsko in žaga Postojna.
Kakor so se prebudile' vse podružnice organizacijsko in strokovno, tako upamo, da bodo upoštevale tudi to kar je predsednik KMS, tov. Janež uvdoma povdaril: Naj bi člani hodili na sestanke pravočasno, kajti na račun zamudnikov trpijo vsi oni, ki ljubijo točnost in red. Da se to no bi več
ponavljalo, naj bi tudi to bila ena točka tekmovanja.,
Pri slučajnostih je tov. dr. Žakelj obrazložil pomen zadrug. Priporočal je, naj bi bil vsak organiziran član podružnic tudi član zadruge, saj je zadružništvo pomožna organizacija sindikalnih organizacij.
Iz Repentabra
Nemogoče je razumeti, zakaj stojijo pr! nas obrati, ki bi morali delati s polno paro, za obnovo naših prušenih vasi in mest ter dajati kruha in zaslužka ljudem, ki so pravi strokovnjaki v teh delih.
Ce se napotiš iz Trsta proti srednjemu Krasu, naletiš 3 km od Opčin na lično vasico s cerkvijo — Tabrom — na vrhu str« mega griča. To je Repentabor, kjer se nahaja večje število kamnolomov sivega kraš-kega mramorja. p0 analizi prof. Hanich-a iz 1892. so ugotovljeni sledeči podatki o tem mramorju: specifična teža v kub. dm. 2.68, kar velja za 1 kub. m_ 2680 kg; odpornost proti pritisku v kg za 1 kvadr.cm enako pri suhem mramorju 1634, a pri mokrem 1444, (po budimpeštanski analizi je nekaj večja), vpojnost vode 0.38%. Ljudstvo iz tega kraja je strokovno doro podkovano zij. vsa kamnolpmska dela, je pa sedaj popolnoma brezposelno. Nekateri so bili v
Nemčiji v internaciji, drugi v partizanih__
povsod so boljše živeli kot danes. Imajo male kmetije,, ki kolikor toliko dopolnjujejo njihove dohodke, toda niso dovoljne za njihovo izdržavanje. Med tem ko so se druge kmetije po večni otresle dolgov, napravljenih za časa italijanske uničevalne gospodarske politike, danes Repentaborci lezejo v nove dolgove. Dolgovi rastejo z neverjetno naglico, ker so cene visoke, a vrednost denarja nizka. Oni pa morajo nabavljati več, kot morejo prodati. Kakšno je gmotno stanje tega ljudstva nam dokazuje že dejstvo, da si ne morejo nabavljati niti vseh racioniranih živil.
Zanimivo je, da še danes Carrara v Italiji predstavlja kupca za cele bloke tega mramorja, ki ga nalo obdela v svojih o-bratih, ga razpošilja v svet pod svojim imenom in seveda s precejšnjim pribitkom na ceni. Ljudstvo, ki je gospodar tega blaga z nezadovoljstvom gleda, kako se njegova narodna imovina izvaža v očitno njegovo zgubo, pri tem pa ne more prispevati niti pri gradnji, svojih porušenih domov.
Kolikor smo mogli opaziti pri našem o-bisku tem kamnolomom, bi mogli zaposliti okoli 400 ljudi. Zaposliti tako število delavstva bi pomenilo predvsem rešiti vprašanje brezposelnosti, odpravili naraščanje novih dolgov in tudi vprašanje obnove. Naša pokrajina, ki ni, bogata z opekarnami bi lahko obilno izkoristila odpadke velikih blokov tega mramorja za zidanje poruše-xnh vasi. Ti odpadki ležijo danes neizkoriščeni m zavrženi na tisoče prostornih trov.
me-
Tako imamo tudi precejšnje, količine na pol obdelanega materiala, ki bi v najkrajšem času in s skromnimi deli lahko predstavljal material za gradnjo naših vasi vseh kolikor jih je danes prušenih v naših krajih. Ce vzamemo v obzir nabrežinske kamnolome, lahko mirno trdimo, da manjka Je poštene uprave v naši deželi ki bi obnovila promet in bi si zadala naloge obnove, pa bi bilo takoj dela na pretek
O tehničnih bazah
že mnogo smo pisali o nujnih potrebah j obnove v pasu A, kar je popolnoma razumljivo, saj razdejanja zahtevajo popravila. Poudarjali smo, da se mora obnova začeli čhupreje in načrtno. Vsa-ta dela pa se morajo izvesti na tak način, da bodo stroški čim manjši m da se dela izvedejo izključno pod vidiki interesov skupnosti. Taka obnova pa se more izvesti izključno tedaj, kadar ima oblast ljudstvo. V interesu ljudstva je, da se vsa obnovitvena dela izvršijo'čimpre. je in čim ceneje. Pod takimi vidiki pa se obnova najlaže izvaja s pomočjo tehničnih baz.
V tebi liči:ih bazah si predstavljamo tiste tehnične organe, • tisto organizacijsko obliko, pod katero bo mogla oblast sodelovati z navodili in vodstvom obnovitvenega dela, tisto prožno obliko organizacije, kr bo edina mogla poseči takoj v obnovo in dvigniti njeno organizacijsko in tehnično raven, še preden bi pristopilo ljudstvo k obnavljanju •na divje« in vsak po svoje.
Sredi porušenih in požganih ozemelj se mora ustanavljati tehnične baze, ki raziskujejo in ugotavljajo vojno škodo, iščejo in zbirajo orodje gradivo in delovne moči ter urejajo zaostale obrate, ki bi prišli v poštev za obnovitvena dela. Jasno je, da za tako delo ni mogoče ubirati običajnih n-radnih poti, ker bi pomoč ne prišla pravočasno, niti ne bi prišla v tisti živi obliki, kakor jo more dati le povsem predan pionir obnove.
Prva naloga tehnične baze je, da si ustvari na iznajdljiv način torišče svojega dela, da si poišče in nahle skromne prostore, da naveže čim tesnejše in tovariške zveze s j krajevnimi, okrožnimi in vojaškimi oblastmi ter nato zasnuje načrt obnove za] prvo leto. Področje tehnične baze ni vezano
na meje krajev, okrajev in okrožij, njeno področje je začrtano z naravnimi mejami, gospodarskimi območji in razdejanjem.
Delo na obnovi zahteva povspm nove prijeme in nove organizacijske oblike, je treba šele iznajti, jih preizkusiti ter izpopolnjevati. Saj v začetku v Cesto ni na razjjo-iago niti orodja niti gradiva, niti dovoljne-ga števila prevoznih sredstev. Treba je sproti iskali nova pota in in z naj večjo iznajdljivostjo odpirati pot zasilni obnovi. Tehnične baze v Jugoslaviji so prve izdelovale žeblje iz bodeče žice, zidarsko in drugo orodje iz železa, ki je ležalo zapuščeno in pozabljeno ob cestah v jarkih in na smetiščih. Tako so si za prvo silo zbrale nekaj orodja, da bi lahko začele z obnovitvenimi deli.
Obnova zahteva ogromno sredstev v denarju, mnogo gradiva in mnogo delovnih moči, vsa la sredstva se morajo organizirano preskrbeti, da se lahko prične zadeli. Prva nadaljna-skrb tehnične baze pa je, da vzpodbudi ali sama spravi v tek zaostale obrate, žage, mizarske, kovaške, kolarske in druge delavnice. Treba je preskrbeti jerme-nice in nadomestne dele, treba je očistiti stroje in prostore, treba je dobiti pogonska sredstva in pomoč z raznih strani, da se zopet zavrte kolesa, zažari ogenj in da steče ta ali oni obrat. Iz delavnic moramo dobiti samokolnice, okna, vrata, šolske klopi, razilo opremo in orodje.
Glavna naloga obnove je, preskrbeti in izdelati za požgane in razkrite kmečke domove in gospodarska poslopja. Osposobiti se morajo opekarne, ki morajo izrabiti vso svojo zmogljivost, da se na ta načn zadosti v največji možni meri potrebam obriove. V kolikor pa proizvodnja opeke ne more krit
vseh potreb, se mora pospešiti izdelovanje cementnih strešnikov.
Posebno pozornost motajo tehnične baze posvetiti tudi apnenicam, da pravočasno zagotovijo dovolj zrelega apna. Zato morajo tehnične baze najeti, zgraditi in obnoviti apnenice. Kjer je prilika in se pokaže potreba, morajo tehnične baze organizirati tudi izdelavo opečnih zidakov in betonskih | votlakov. Vendar pa -mora biti vedno teža naloge predvsem v preskrbi kakršnega koli kritja in strehe za ljudi, živino in pridelke.
Važna so tudi čistilna dela ruševin, ki ovirajo in dušijo obnovitvena dela. Zato morajo izginiti vsi kupi ruševin. Material se mora očistiti in urediti, da bo, v kolikor /je še uporaben, pripravljen za ponovno porabo. Razmetano in pozabljeno žeiezje se mora tudi pospraviti. in shraniti za predelavo v razno potrebno orodje.
Obnova se mora vršiti- z vsesplošno iniciativo najširših Ijudskh množic, ki morajo takoj poseči v obnovo jn zgledno reševati vse nalogo obnove pod vodstvom tehničnih baz. S tem svojim delom bodo množice dokazale svojo zrelost .in pravilno tolmačenje naporov skupnosti, da se doseže blagostanje. Tehnične bazo morajo, po pregledu svojega področja, takoj pristopiti k organiziranju prizadetih oškodovancev in njihovih sosedov v urejene skupnosti obnovitvenih zadrug, da bi se na ta način pravilno in pravični izvajala obnovitvena dela, ter da ho na ta način omogočeno ljudskim oblastem načrtno voditi in podpirati obnovo.
Obnovitvene zadruge, ki predstavljajo najvišjo stopnjo med drugimi zadrugami, morajo pristopati k obnovitvenim delom po enotnem in,premišljenem načrtu, ki ga morajo izdelati skupno s tehničnimi bazami. Organizirajo in prevzemajo od tehničnih baz raze delavnice in obrate tar tako, živo posegajo v obnovo naših domačij in naselij. Rod vodstvom letoični*-baz-se lahko
družijo obnovitvene zadiuge v večje skupnosti z medzadružnim odborom na čelu jn prevzemajo v obratovanje veliko opekarn.', apnenice, žage, i. t. d.
Naše delovanje na področju obnove je jako utesnjeno, da ne rečemo popolnoma ore-mogočeno. Zato se mora naše delo omejevati več ali manj na statistično ugotavlja-nje dejanskega stanja, ker nam bo lahko pomagalo pri naporu za obnovo vsega uničenega, ter za načrtno zgraditev novega. Na podlagi dobrih statističih podatkov bomo lahko vedeli za troje bistvenih in temeljnih'stvari, ki se tičejo, obnove-
a)	kai in koliko časa bomo rabili,
b)	kaj in koliko imamo sami na razpo lago in
c)	kaj in koliko si bomo morali priskrbeti od drugod.
Vse to nam je potrebno tudi radi sestave programa za bodočo načrtno obnovo.
Zato je to delo danes, ko se radi današnjih poitičnih prilik skoro ne moremo drugače uveljavljati, naša prva in najvažnejša dolžnost, da bomo pripravljeni v trenutku ko bomo mogli pričeti z obnovo.
Vse lo je potrebno, kajti razdejanja so ogromna. Dovoljno je že, če si ogledamo tržaško okrožje., V okraju Devin-Nabrežina je popolnoma požganih 340 domov, deloma poškodovanih 183. V sežanskem okraju je popolnoma porušenih 131 poslopij, deloma poškodovanih pa 307; v okraju Miije-Dolina pa. 113 poslopij popolnoma porušenih deloma poškodovanih (in sicer največ od bombardiranja) pa 871 poslopij. V vsej Julijski krajini pa je popolnoma požgahih domov 19.357, deloma poškodovanih!ph’16.837.’ Všem življenjskim težavam torej tudi vojnemu razdejanju, se bomo najuspešneje zoperstavili in jih odpravili s složno in kolektivno združitvijo vseh naših moči.
Tem skupnim naporom in delu bodo teh-
nične baze nudile izdatno pomoč. One bodo s tehničnimi strokovnjaki, (ne iz pisarn, temveč neposredno na terenu samem!), pomagale ljudstvu s strokovnimi nasveti,-s tehnično organizacijo, s sestavljanjem tehničnih osnutkov, ter s tem podpirale in vodile ljudsko inieijativo.
Za ustanovitev tehničnih baz je treba:
1. predhodno oceniti škodo in na podlagi te ocene določiti delokrog delovanja, na kar se določi sedež tehnične baze,
• 2) ugotoviti je treba krajevne proizvajalne možnosti in jim po potrebi dodati pomoč v orodju in ruaterijaiu.
3. ko je tehnična baza že na terenu, je njena prva naloga povezati se z lokalnimi ljudskimi oblastmi, koordinirati lastno delo z njihovimi napori, zbuditi v ljudstvu voljo do obnove ter povezati prizadeto prebivalstvo v masovno organizacijo t. j. v obnovitvene zadruge, v katerih se na ta način organizirane mobilizirajo vse krajevne delovne sile, vsa krajevna prevozna sredstva in vse razpoložljivo gradivo. Skratka, na ta način se dejansko organizira takojšnje izvajanje obnovitvenih del.
Vse dotlej, dokler nastale škode ne popravimo in svojega gospodarstva ne dvignemo na predvojno višino, poraz zunanjih in notranjih sovražnikov našega delovnega ljudstva ne bo popolen. Borba se je prenesla z vojaškega polja na gospodarsko področje. V tej borbi za obnovo in popolno gospdar-sko osamosvojitev, s katero bo ustvarjena trdna podlaga za utrditev in nadaljno izgradnjo velikih pridobitev narodne osvobodilne'borbe, mora vsak delavec, kmet in delovni inteligent storiti svojo dolžnost prav tako, kakor so jo storili'v oboroženi borbi naši slavni borci. Borba na gospodarskem polju ne terja krvavih žrtev, vendar zahteva prav toliko nesebičnosti in požrtvovalnosti, navdušenja, predanosti in vztrajnosti. Naloga, pred katero stojimo, ni lahka.
Zori)
• i oieviiiie aru ■še, ki so tudi občinska ali osebna nih domačinov.
Nemška drhal ni prizanesla tudi tem kamnolomom, kot ni prizanesla nobenemu našemu obratu sploh. Uničili so, ali odpeljali, številne instalacije. Italijani niso izostajali za njimi; njihove tvrdke so tudi odpeljale razne instalacije, ki so se tu nahajale. Razen tega so Nemci 27. novembra 1944. pobrali vse delavce in jih odpeljali v internacijo v Rheinland, Diesseidorf, kjer so morali delati pod istimi pogoji,’ kot vsi ostali interniranci. Precej delavcev se ni dalo ujeti in so zbežali v partizane.
Ljudje, kj so se sedaj vrnili domov, so brez posla. Živijo teže kot kdaj prej, ter imajo le eno upanje: Jugoslavijo. Težko so preizkusil in še preizkušajo tuje uprave ki nimajo razumevanja za naše potrebe! Možje pripravljajo temelje za ustanovitev zadruge ter upajo, da bodo v kratkem ime-Ji Vse potrebne pogoje za njen neoviran razvoj.
V normalnHi časih (1937. leta) se je ta mramor izvaža] v glavnem v Ameriko, Anglijo, Egipet, v Carraro na obdelavo itd. ieka Jela je samo kamnolom Caharija izvozil okoli 300 kub, m. Sedaj Carrara naklada bloke, ki so bili naročeni že pr'^d vojno in jih odvaža, čeprav Je v malih količinah.
Vsega skupaj so v kamnolomih zaposlen Irije delavci.
Velika Britanija ne more dati Italiji kredita, kot so ji ga prej odobrile ZDA, je iz-ja\" v spodnji zbornici britanski finančni minister Dalton.
Odgovorni urednik: Albin Zabric. ^