Št. 8. V Gorici, v soboto dne 20. januvarija 1912. Tečetf XLIL izfeaia trikrat »a teden, in sicer i torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vsc leto . . 15 K Za Nemčijo K 16-60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. tJS(jfet* >ma naslednje izredne priloge: Ob povem letu »Kaiipot po Gariškem in Gradiščanskear in dvakrat v letu ; Vozni red železnic, parniko? in poštnih z v* z". Ha naročiln brez doposlane na-ečftiae se no oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Uredništvo se nahaja v Gosposki'ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. rpraviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na Javo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. »glasi in poslanice se računijo , , Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. po — Telefon GAbršček (odgov, J. Fabčil) tiska in *ii. ^- NaKof ostro obsodil zvezo ica s Pni. Zgodilo se je nekaj, česar slovenski. klerikalci niso pričakovali. Nadškofa boli zveza katoliškega duhovnika z laškimi liberalci, odkar ta zveza obstoji. V pogovorili je to zvezo opetovano obsodil, leta iCtiN, jo |e obsodil pred duhovščino v nadškofijski palači, ko so mu prišli'čestitat za god; trudil se je za naravnejšo zvezo mul pristaši katoliških strank na jedni in drugi st.ani. Ali energično ni »asiopil in. uspeJ-.a nt bilo nobenega. Sedaj šele, ko so ta/mere take, da kar triumiujejo zavezniki*. nad iarlansko ljudsko stranko, se je opo-. gaaiil nadškof in izrekel • -. ostro sodbo nad /ve/.1 katoliškega duhovnika z laškimi liberalci. OtflLjiiu si laški stranki, Priznati moramo, da si j.' znal dr, Faiduiti s spretnim gospodarstvom pridobiti tla v Furlatiiii. Kar na mah se je to zg:;Jik», Goriška s<-gnoria, ki ima le Sirska usta in gori za visoko irrcdontovsko politiko, se ni brigala nikdar za furlanski) ljudstvo. Zastopala je politiko latrfundijtv proti najvitalnejšmi: interesom ljudstva, ki je obuboževalo ter? se izseljevalo, Faidutti pa.je s svojim or-ganr/ačnim delom dosegel veKkih uspehov. To moramo priznati resnici na ljubo. Da bomo na jasnem, povemo, da nimamo, razlaga, ogrevati se za-laško liberalno, gospodo, ki nima z nami čisto nič. skupnega. To niso liberalci m - niso na-* predniaki,. marveč skupina štrokeustnih koristolovcev, ki hočejo '.neomejeno gospodovati v Gorici in v- celi deželi. Lahko hi rekli, da nimajo za seboj četrtine furlanskih voliteev in vendar jih prihaja 9 v deželni zbor vslcd umetnega volilnega reda. Ta 'devet'?}Ica gospodari v deželi. Ima deželnega glavarja, dva odbornika, torej večino, proti kateri ni mogoče nič storiti. kakor zatrjujejo. radi »iaši klerikalci. — Pri laških »liberalcih« nt sledu o kakem idejnem programu, ves njihov »liberalizem« obstoji v kričavssti, v gsnji proti Slovencem, v škiljenju čez mejo m v ba-hanju s čistim italijanskim Batriotizmom nasproti bratom v odrešenih deželah. Ta peš: Tt ljudi-je za nas največja nesreča. To povdarjamo po eni strani, po drugi pa izjavljamo, da seveda se ne moremo ogrevati za to. da bi se širil klerikalizem po furlanski nižini. Nič se ne ogrevamo -za laško klerikalno stranko, toda kot resni politiki maramo računati z dejstvi in z osebami, ki delujejo sedaj v tej ljudski stranki, !n tem maramo priznati, da imajo srce za ljudstvo, da delajo zanj in se trudijo. To njihova delo za furlansko ljudstvo je treba le odobravati..... Umevno, da je furlanska ljudska stranka dobivala tla. da se je ljudstvo oddahnilo ter gledalo v tej stranki rešiteljico iz razt.ter, prečesto že neznosnih. Pokazal > se je to pri volitvah v deželni in državni zbor. Ali pričela je destruktivno delo. Laški liberalci so heteli zapet zagospodovati v Furlanijt. Ves -boj proti furlanski ljudski stranki se je vodil iz deželne hiše. Ves deželni aparat je pridno deloval proti nji. Kmetijska predavanja, podpore, shodi, v deželni urad so vabili -župane, take iianneč. ki so bili v ljudski stranki, in na lep način-so se iim laskali in jim ponujali, kar "so hoteli. Pravijo, da so d ;bile občine v Furlaniji podpore, za katere oloh prosile niso. Na tak način so uplivali na ljudi in rnarsikak je prevzet laške liberalne prijaznosti odšel iz deželnega urada že na pol omajan. Tako se je delalo in se dela še sistematično iz deželne hiše. Na ta način je bilo zaneseno med Furlanc prepričanje, da pravzaprav imajo srečo in dobrote iskati le pri Pajerju in.-.Petturinu. Pajerja so bili pripeljali v Zagraj obljubljafcFurlanOm paradiž..... Vse to je pomoglo, da je začela ljudska stranka zgubljati tla in pri zadnjih volitvah se je že imela boriti s težavami. Zveza Gregorčiča s Pajerjem •je dan za dnevom uničevala furlansko ljudsko stranko, in.kako so znali laški liberalci izrabljati priliko, da je.na njihovi strani katoliški duhovnik dr, Gregorčič ter da molči 'nadškof in knez. Ko je ;a.lškof glede zasedanja župnijskega mesta v Gradežu storil tako, kakor so kričali laški libeialci, s.j vzdignili ti velik krik veselja in v CinuLžu je bila pri občinskih volitvah ljudska stiauka poražena___ Giegorčič je šel agitirat /a la^kc liberalne kandidate v Zapadna Brda. Kaj si je moglo misliti ljudstvo, du je prišel katoliški duhinnik agitirat prati proštu! Nadškof in knez je stal ob strani in glr.h:l. kako,se razvijajo reči. Ljudstvo p.! je dobival.* prepričanje, da je moč le na li^ki libeirhii stranki. ' , Kar se tiče naše stranke, je znanp, da ni imela nikoli nikakili. kompromisov s Faiduttijem, ne more pa nič za to, ako so škandalozne razmere pognale ene in druge v opozicijo, kjer sta se stranki našli, ne da ste se iskali, v boju proti nasilstvom zveze.... . Sedaj pa čujemo, da je nadškof in knez,ostro obsedi! zvezo dr. Gregorčiča s Pajerjem. Zgodi!o se je, da je bil nenadoma, proti pričakovanju, sklican naš de-želpi zbor, in sicer'5 pomočjo velikega katefiškega junaka, samega dr. Šusterši-ča. Zveza je bila na vrhu. Za zaveznike: slovenske krščanske može in laške liberalce je delal dr. Ivan Susteršlč, Proštu dr. Faiduttiju, župniku.dr. Meizdiku In družini poslancem furlanske ljudske • stranke ni kazalo druge nego pohiiti matrdate .'i.. Zavezniki pa zborujejo. .-..-.. ...¦ . Sedaj šele. ko je zadan nov udarec furlanski katoliški stranki od samega glavarja S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča, se je zgani nadškof in knez in pospel do ostre sedbe. Deputacija furlanske ljudske stranki je bila pri njem in ta deputacija se je bridko pritožila radi slovenske klerikalne stranke, ki hoče v zvezi z laškimi liberalci uničiti furlansko katoliško stranko. Deputacija je od škofa energično zahtevala, da naj prepove slovenskim klerikalcem na-zivanje katoliška stranka, ker tega imena niso vredni, ker podpirajo stremljenja la-Tcih liberalcev. Nadškof dr. Sedej je izjavii, da ob« žr spor, ki je nastal med obema ka« tou ......a strankama v deželi, povdarjed pa je, da najcdločnejše obsoja zvezo slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, ker ti tako podpirajo delovanje stranke, • ki stoji v ostrem boju z vsakim katoliškim programom. Obljubil je, da izda na goriško duhovmištvo poslanico, v kateri dokaže, kako nevarna je zveza duhovnika Gregorčiča z laškimi liberalci t r bo zahteval cd stranke, da tudi v politiki spoštuje katoliška načela. ITako poročilo je Šlo iz Gorice v sve;t. NadSk^ ui-toez je torej ostro obsodil politiko dr. Gregorčiča. Pričel Je boj med nadškofom in dr. Gregorčičem. Dr. Kari Slane: Univerza in nadsote (Dalje.) V Nemčiji se je likal nemški jezik tudi po uradih, Pri nas na Slovenskem se to mi dogajalo. Pri nas ni mijslil uradnik na to, da se dobro nauči jezika onega naroda, od katerega dobiva svoj kruh. Renegat je pačil naš jezik, se ga sramoval govoriti, Navadna kulanca zahteva, da se govori ?. ljudmi, med katerimi je človek uradnik, torej delavec cloričnega narodu, v njihovem jeziku. Absolutizem je ustvarjal iz naših slov. uradnikov poslušne, za vsa protinnrodna ptičetja ranljive ljudi, jemal jim je ponos svnbudilega človeka, lu kako ie mogel meščan in kmet povzdigniti glavo, ko je !>il njegov najboljši sin uradnik tako pohleven! Seveda, moral je biti, ker je bil njegov kruh v rokah nemških visjilj.uradnikov, ki so **i pa dobro bili v stftteti, zakaj ncmeijn naše kraje. Dosti se je fujčilo v absolutističnem času pri nas. ali to bi še pozabili. Kar je šlo k zlod-ju, je šlo. Ali najhujše bi bilo to, da se je v naši tedanji inteligenci teptal človeški ponos in se je meščana zadrževalo, da postane boljši gospodar. Na viru industrije in ob morju smo živeli Slovenci, ali v strahu božjem smo bili pohlevne reve. Se danes se plaho ozira šolan Slovenec, če hoče nastopati kaj korajžnejše v tem danes malem slov. svetu, v svoji domovini. Leta 1848 se_ v naših krajih nič ni glasilo stremljenja po svobodi. A Obžalovati je to, ker rabi naš narod v sedacijeni času neustrašene bojevnice v vseh stanovih. Nimamo gubiti dosti časa. Mi moramo skero priti na vsej črti v moderno gospodarstvo in si pridobiti vsa na-učna sredstva; kot izvrševalce državne administracije v vseh ozirfh moramo izbojevati narodu .naše rojake. Ni vse jedno, kdo administrira, rojak ali tujec. Ni res, da nimamo dosti ljudi za izvrševanje uradniških poslov. Boljši talenti med našimi rojaki ne gredo radi v drž. službe, ker se jih tam zapostavlja. Pri vsej gmotni revi našega gospodarstva ima naš narod v svojih hranilnicah in posojilnicah precej miljonov denarja. Našo mladino bo-demo že spravili naprej in tudi v tehnične stroke; dosti imamo ljudi. Ali pridobiti moramo vsa uradniška mesta v naših deželah za naše rojake. Nemci bi bili neumni, ako bi ne izrabljali po avstr. vladah jim dano priložnost, da zasedajo boljša uradniška mesta na Slovenskem in zunaj, kjer se uraduje za Slovence. Ali vlade v A.v-striji ne morejo ostati zanaprej izključno nemške, Avstrija je mnogojezična država. Mej nemškimi uradniki vlada mnenje, da se to malo Slovenstvo ne bode rešilo potopa v družin narodih, da je premajhno hi in da je tedaj v redu. da prej ko slej zgine. To so govorili stoletja in s tem upra-vičevali nemČenje uradov in nesmisel obstoja nemških uradnikov mej Slovenci. Ali narod obstoja in se krepi. Nekaj potuj-čenih trgov in mest si je že pridobil nazaj. Vedno bolj se širi mej Slovenci spo- znanje, da nas mala Sotla in Kolpa ne bosta dolgo obmejevali od Hrvatov; vemo, da smo člani Jugoslovmstva, ki je postalo z aneksijo Bosne in Hercegovine jako močno. Prav neumni bi morali biti, da bi zdvajali nad tem, ali se bo dal Maribor, Celje in Ptuj pridobiti in bi bili zadovoljni, da se vse, kar je še slovenskega, zbhu le v Ljubljani. Danes je Slovenec tudi že v tem oziru spregledal, da pride za potu jčeno Koroško in Štajersko Kranjska na vrsto. Zdaj mečejo v Gradcu slov, uradnike iz Koroškega in Stajerja na Kranjsko, na Koroško, v Stnjer pa postavljajo polnokrvne Nemce, Slovenci moramo v tem oziru govoriti z našimi vadanii resno besedo in to govorimo, ako iščemo in najdemo dobre zveze s Hrvati v Istri in Dalmaciji, Slovenci imamo v Trstu veliko trgovsko mesto, v katerem je še dosti slovanskega življ«, To mesto mora postati ona velika moč, ki ojnčl vse južno SlovajMitvo, Av.str, najvišji vladni krogi uc bodo pozabili, knj se Je dogajalo leta I8(if) in kaj se je dogajalo doli v Italiji v času aneksije Rosne in Hercegovine, Te vlade ne morejo vočigled temu tako brezobzirno nastopiti proti Slovenstvu in južnemu Slovanstvu, naravnemu varim Trsta, morja in Primorja. Ako kak nemški avstr. minister še zastopa mnenje, da Je mogoče germanizirati Slovenstvo in Južno Slovanstvo in do istega Časa' ojdčlfl Ncln« Štvo na zdaj slovanskem jugu tako, da pomaga proti Italijanu kot nasprotni narod ohraniti Trst in Adrijansko trorje, tistemu ni več pomagati. Nemški višji uradniki ne morejo sedaj hipoma rzpoy?dati pred svetom, da to uvidevajo. Ali imamo vendar še nekaj glav ,r naših višjih vladni!; krogih, ki so si v skrbi za Trst in njegovo morje in ki sedaj po aneksiji Bosne in Hercegovine mislijo na utrditev avstr. Jugoslovanstva. Zgodovina Avstrije ima iz leta 1866 prav lapldaren nauk o zvestobi političnih prijateljev. Avstrijski Lahi okoli Benetk in v Furlanii so hoteli ,k materi Italiji in pri prvi priliki so šii. - • Lj, krasne pokrajine in mesta so Šla in skoraj bi šlo tudi Primorje, Trst, Dalmacija in Trentin. Naglasa se. da bo -.moral zadnji avstr. vojak shraniti Trst, Primorje, Adrijansko morje, ker je vse to eksistenčni pogoj države. To je vse lepo; toda kdor misli, da je moč avstr. brodovja in ¦ bataljonov zadostna, da strahuje Italijo, ta se vara. Italijan ne bo nikdar nastopal sam proti Avstriji. Proti dvema, trem frontam pa se ni lahko bojevati in Italija še računa na svojce v Primorju, Trstu in Gorici, ki ji zamorejo tako pripraviti naše Primorje, da si isto samo želi. priti pod Italijo in še Dalmacija polegv To js-jako-. važna pomoč Italijanom v kraljestvu, posebno v kritičnih časih. Je tako, naši južni kraji so vzlic Krasu toliko vredni, da Lah rad prelije mnogo krvi. Na prijateljstvo v politiki se ni zanašati. (Pride še.) DOPISI. Iz homensltega okraja. fz Komna. — (Zopet naš dični doh-tar.) Cenjeni čitatelji »Soče« in »Primorca« so že čitali o našem zdravniku Ful-neekem. Klerikalni sitni naš dotitar stanuje r^ južnem koncu Komna ob volčje-grajski cesti, kjer se nahajajo tudi drugi klerikalni kaporjoni z dekanom na čela. Pripomniti je, da gori sedaj ob — hjego-. 91 70 B9C 18 89 9915 vem stanovanju vsak večer luč, katera je gorela poprej vsako kvarto. Če bi stanoval tam kak »l&eralem« dofetar, bi ga morali iskati v temi. — Se razumemo! 5 petrolejem je treba štediti! — Prošli teden je šlo nekega popoldne več volčjedrajskm otrok \z Komna, kamor hodijo v mlin in štacune proti domu. Neka deklica si je dovolila majhen »špas« — pozvonila je na dchtarjev zvonec. Gospoda je to tako razjarilo, da je pritekel z debelo palico v roki na cesto in daj za otroki — komičen prizor! Slučajno je šlo takrat iz Komna domov tudi 17 letno dekle "iz Volčjegagrada. Otroci so pred doh-tarjcm naglo odnesli pete, ubogo dekle pa je postalo žrtev razjarjenega dohtarja. Dekle je imelo jerbas na glavi poln različnega blaga, m se ni moglo hudega nasprotnika ubraniti — stisnilo se je k zidu. Zdaj pa je padalo po njej, kar se je dalo — palica in roka sta med seboj kar kon-kuiirali!! Prišla je takoj par ljudi na mesto, ki so se za junaškim zmagovalcem kar mogoče zgražali nad njegovim početjem. Dekle je prisotne ljudi takoj podpri-čalo in gosped dohtar se bode moral zaradi svoje surovosti zagovarjati pred sodnikom. Celo njegovi ljubljenci so ga jeli za-puščati lif kar Je najžalostnejše, je pa to, da mu je tisto klerikalno starešinstvo, katero ga Je vabilo s sladkorjem v svojo mrežo, plačo odpovedalo. Nič niso pomagale pohvale, katere mu je pel sam mogočni dekan ValentinČIč po goriških klerikalnih cunj*. Ljudstvo je obsodilo dr. Futneckega že ob njegovem prihodu — s tem je pa obsodilo tudi razne brezznačajneže, s katerimi še obračunamo. Iz ajdovskega okraja, Ajdovščina. — (Naša elektrarna.) Tukajšnja občina si je zgradila lastno elektrarno, katera že nekaj časa prav do-^ro funkcijonira in občinarH smo zastop stvu občine 2a ta krasni napredek jako hvaležni, kajti ves trg Je tako lepo razsvetljen, da človeka, došlega z večernim vlakom, kar očara ta krasna svetloba, dočim je vladala pri prejšnji razsvetljavi s petrolejem ob hudi burji po celi občini taka tema; da se Človek ni vedel kam obrniti. Ker vemo, da je občina pri oodaji električnega toka za razsvetljavo zasebnikom zelo naklonjena, nas je pretresla vest, da se namerava to krasno podjetje oddati cs&ir. prodati nekemu zasebniku. Poživljamo zastopstvo občine, da nam nemudoma pojasni vzroke, zakaj se namerava to podjetje prodati in morda še kakemu tujcu? ObSftttfJi. i Resničnost v *Scči« omenjenega uboja se potrjuje s temi informacijami: šMUjž, ki je bil ubit, je bil podžupan v Kamnjah, doma iz frakcije imenovane K-«aui. Pisal se je za Ba)ca. Njegov sin še živi. r' '-':' Oni, ki je (bil po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, je bil neki Čermelj, doma iz Dobravelj št. 62. '•<".' Stvar je piscu teh vrstic njegov sin tako-le pripovedoval: Bajec je prodal več vina v idrijsko okolico, ti kateri prodaji je posredovat oni Čermeij, V znani gostimi »pri Lahu« v Dobravljah sta se radi plačila sa"posredovanje' z besedam!"sprla. Po tem dogodku sta šla vsak na svojo stran — na dom. Drugo jutro seje raznesla govorica, da je Bajec pobit in tudi okradeiuSum je takoj padel na onega Črmelja. 2andar-merija ga je tudi odvedla v zapor. Po pre-¦*ku 6 tednov je bil spuščen na svobodo Mogoče je, da je ubijalec takrat pobegnil y Ameriko (aH kamoržekoli) ter si mislila bo oni Črmelj. gotovo obsojen na smrt ali na večletno.ježo.". '.. Toliko v pojasnilo v oni zadevi, v kateri pošilja »Sobo« po informacije k nekemu Gulji dopisnik »Slovenca«, ki je gotovo župnik Kosec. Ta mož pač ne more živeti Jkez zbadanja. W. bi pa svetovali g. župniku Koscu naj se obrne po informacije v tej zadevi k tistemu, ki je bil pri *Orl8t« in ki je mlado neizkušeno dekle zapeljal, a potem pri sod-niji to tajil, ker ni imel toliko možatosti, da hi storil ubogi deklici to, kar ji je poprej v pismih obetal (Menda ga ie sodnlja naučila, kaj so očetovske dolžnosti) Župnik Kosec ga je imel menda tudi v svoji šoli ter ga celo pošiljal na Izobraževalne kurze, kjer se vzgojufejo taki-Ie preSa-stiti bratje Orli — reete Čuki. To so značaji altro che Oulje! Kosec je hitel pripovedovati x..»$b» "*»ueu«, da je »historija« o uboju iz Ka menj izmišljena. Tu ima odgovor, iz katerega se vkti, kako slabo pozna kraj, kjer ''užbuje in kako slabo je informiran .t **iem. ov SeidKfrprafek to *» b»________. katero laa predirat lelodc« trpeCt Bepreko*Ijif» 0*btfv _____ta predaott pni nmti dragi«! irs •tiCaitti datil. kngUouii ii gnaSeMriL Cen« ori^. ikatlje K2- liili-vi Fme. 2|M|f h nI M rlla||i ItftU. - JMttiit tbijJNjjtIt ta •kr^Mfit • rofpano »rodstto proti tri ta prehHjenja rtmkv ^ Orlfc.ateklenicaK i N» prodaj po nek tokanak | ta affodUaieftli. G1»tb» lek«i» L MU, 9. ta kr. titni ul«tallt, fituj. TichUttM t. Zalog« v Gorici v taktni; A. GHioaeolf, G. CriatofoletU. certnih programov; ti odgovarjajo vedno umetniškim zahtevam, razun tega pa vplivajo vzgojevalno na poslušalce ravno kjer No pričakuje, da cedira široki masi m v igra to, kar si sama želi. Toda Kocian se je znal uveljaviti kljub tej svoji strogi želji in potrebam muzikalnega lajika, ki želi tehniko radi nje same in smatra skladbo le kst okvir, ki naj v njem virtuoz pokaže svoje tehnične zmožnosti. — Kocian si je sicer prKjorii naklonjenost svojegla-vne, mase počasi in z večjotežavo, kakor pa Kubelik, ki is bil vedno pripravljen sklepati kompromise in ugoditi zahtevam občinstva, toda moral je tudi premagovati težave, kjer je našel Kubelik vrata odprta. fh premagal jih le. Bajen čar odseva cd Keciancve g3dbe. v njej se -zrcalijo toplota In iskrenost čuta, zdi se, da mu je imgscčc rzraz':i s svojimi gosli vse kar hoče. Ta redka hi velika prednost in fino d^fsrenciran ivt sloga naravnost predesti-ntrajo mladega tn.ii.stra kot interpretanta tako klasičnih, ksker modemih umotvor rov. (Dalje.) Deželni zbor. Jaroslav Kocjd. Četrta seja. Navzoči: zavezniki Vlado zastopa nam. svetnik Repek. j Na dnevnem redu ie bilo 62 točk. [ Spiejet je zakonski načrt o prispevku de- t želnega zabga okr. šolskim zalogom; ¦ načrt smo objavili v čstrtek, — Načrt za : razdelitev občine Naklo je šel v pravni od- ' sek. — Zakonski načrt gledč občinskih , posredovalnih uradov je sprejet, — Po- . daljša se podpora 1000 K gosp, zadrugi v Dobravljah. — Za bramfcnc naprave Ob \ Idriji pri Miruiku se podaljša kredit 4000 K. — Obnovi se kredit 2700 K za cesto Cohi-Oorenje (občina Lokavec*) -— Za inest v Oahrijah se obnovi kredit 1000 K. — Za cesto Zdrav&S'ma-$t. Marlin se do • voli 1500 K......Za zgradbo kapnice v Ru- t tarjih se da 200 K. Razne druge točke so izročene odsekom; med temi tudi poročilo o plačah osobja deželne norišnice, Glavna tefika dnevnega reda je bilo poročilo veritikacOsfcega odseka o vofitvi . iz slovenskega veleposestva. Poročal je Bferbo^. Omenjal je glas Jos. Cotiča pok. Josipa iz Dol. Cerovega: glas Alojzija Cotiča iz Trsta; o Leopolda Musiču pok. Josipa, dočim je upisan v imenik kot Leopold Musič pok. Leopolda: pravi, da Jos. Šušmelj iz Ravnice je bil upisan šele dan pred volitvami, da je bila vpisana mladoletna volilka Avgusta Co-» tič; da ic za Hebatove dediča glasova! en • sam; da je (bil nepravilen glas Jak. in ¦ Graz. Bolaffija, da komisija ni pripustila . oskrbnika uršulinskega samostana k vc- volilo 1 pražkega muzikaličnega sveta. |že v Kmečkilt občinah ter da torej bi m I Igral ie Paganinijev D—dur—koncert [ bili smeli voliti v veleposestvu. s tako zrelim razumevanjem in izrazom, i Berbuč pravi, da verifikacijski odsek da ni nihče mislil na to, da ima pred se- j ni prišel do nikakega zaključka, zato zah- ' teva k navedenim točkam od vlade pojasnil. Predsedstvo naj se obrne do vlade radi teh pojasnil. Oglasi se k besedi zastopnik vlade Rebek. Obrnil se je proti očitanju dr. Gregorčiča vladi v drugi seji, da je postopala pri tej volitvi pristransko. Tekom svoje službe je videl polno volilnih imenikov, ;i|di iafeko reče, dami bil točen nobeden. Prt item je potrebno sodelovanje strank;.-za to »o tu reklamacije. —Samo dva slučaja Izmed navedenih sta, pri katerih komisija ni postopala pravilno; en glas, ki je bil dopuščen, eden, ki je bil zavrnjen. Glede •glasov Cotič in Musič je bila identiteta osebe dognana: če je bil Šušmelj upisan zadnji dan, ni to krivda vlade; glas Avguste Cotič, čeprav takrat mladoletna, je veljaven, ker je ibila upisana v imenik; gledč onih 10 voiiicev, če so volili v krneč-Jph občinah, ni krivda vlade. Vse skupaj «e reducira na dva slučaja, ali ta ne spod-¦i)ijeta večine, ki so jo dobili poslanci ve-leposestva. Izpodbija vsa očitanja vladi ter pravi dr. Gregorčiču, zakaj se m "poslužil jreklamacijiske pravice. — Deželni zbor itna pravico izvolitev potrditi aii ne» toda držati se mora pri tem gotovih načet dra-gače zabrede v protislovja. V tem slučaju je naloga zbornice, da proglasi volitve za zakonite in sicer brez vsake izjave, iz , (H koncertu dne 10. februarja 1912, v Trgovskem Domu.) Leto 1W>1. je postalo za zgodovino slavnega pražkega konservatorija velike varnosti in je prineslo takratnemu voai-teiju oaaeika za poučevanje gostij, proie-surju OtoKarju bevčiKu, enega njeguvJH največjin vspciiov: 17 letni Jaroslav Kocian, ki je zapuščal takrat. konservatorij, ie podal s svojim nastopom povodom končnega izpita javnosti dokaz,, eta ie poklican vstopiti nekdaj v vrste ; velikih k mojstrov svojega poklica. f Kako velikega pomena je bil ta Kocjanov vspeli, je mogoče le presoditi, 'če se pomisli, aa je malo predtem nastopil; Ku-belik iz istega mesta svoj senzacijonemi zmagovalni pohod po ,muzrkalnem svetu, da je prodiral povsod fc velikanskim vspe-ihom in je s tem znaČno poostril splošno sodioo o tem, kaj smemo zahtevati od umetnika in kaj nam isti zamore nuditi. i Kubelik je na ta način zaprl za seboj pot vsakemu slabšemu od sebe. Mladi Kocian je moral tedaj občutiti tem večjo radost in zadoščenje, da je dosegel že s svojim pr- vim nastopom — v času Kubelikovih tri- umfov — popolno soglasno priznanje » litvi ter ga je 10 veleposestnikov bo absolventa ali ceio gojenca konservatorija, ampak dovršenega interpretar.ta, pravega unu^tnika z razvito individualnostjo, ki stremi k najvišjim ciljem. Že takrat so se slišali v občinstvuljn J časopisju glasovi, ki so dajali Kociariu prednost pred — Kubelikom. Nadaljni mzt vojKocianov je te glasove le-p^množeval^}, Kar.razlikujejKurfana odkkid>e)ikft'W da^on n» služi kakor ta njegov slavni krajan, takozvanemm teihničnenju: 9j&splu|^-mu~, on kv prvilvrsti muzik'in njegerv fini, globoki umetniški čut sn njegova izredna Inteligenca so ga obvarovali pred orno tehnično enostranostjo, ki obvlada Kubelika. Kocian, ki-si je celo. na .polju kompozicije • pridobil priznanje strokovnjakov, ve ceniti komponista in njegovo stvarjenje velikoiipreveč, da bi v svoji igri to stvarjenje zapostavljal in postavljal v ospredje tehnično stran, ••-ki''mbfthbiti.le sredstvo, da bi takorekoč pri interbretan^ tu pozabljal na skladatelja; in radi tega tudi ne išče v svoji igri -bravure, čeravno se čuti že pri .prvih- potezah njegovega loka, da je njegova virtaosnost kos najvišjim zahtevam in da premaga z lahkoto največje težkoče. Kocian ima to, kar bi lahko imenovali muzikalno vest: ta je njegov Mentor, ki mu svetuje in ki ga vodi pri izberi kon- katere bi se dalo sklepati, da so prišli poslanci veleposesiva po milosti v deželni zbor. Apeliral je na poslance, naj storijo i> iz ljubezni do skupnosti, radi miru med narodoma ter iz ljubezni do domače grude. Rebek je govoril tako slovensko, po. tem po laško. Za svoj govor je žel pri občinstvu na galeriji mnogo priznanja. Govoril je potem dr. Gregorčič ter skušal pobiti Rebkova izvajanja. Govoril je potem še Berbuč, ki je rekeLmed drugim; ^Poslanci nismo nfapci,vlade«. Biii bi, če bi potrdili volitev. ¦'.'.".'! Vskliknil je: Fiat justitia! Deželni glavar je končno rekel, da je-1 rnlje na znanje sklep verifikacijskega ofi-seka ter se obrne na vlado za pojasnila. Želi, da se ta stvar reši še v tem zasedanja. •Prihodnja seja bo v ponedeljek 22. t. m. tih 4. uri popoldne. I \ :i- \ Kata je pisal Jtoic" o dr. Gregorčiču leta 1908 ? Da je deželni zbor goriški otvorjen, je vzročila kravja kupčija, katero je napravil dr. SusterŠič s Stiirgkliom. Klerikalni generali, kakor Šusteršič, Krek, so čisto zadovoljni, da »deluje« goriški dežel-ni zbor pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem, I»a, Šusteršič je naravnost pomagal sedaj tej zvezi na noge, ko je bilo na tem, da zveza z razpustom deželnega zbora v novem zboru najbrže preneha. Ne verjamemo, da bi se vrnil vanj Pajer. Torej nič nimajo preti zvezi semeniš-Kega profesorja z laškim liberalcem. V.st je v redu.,,., pa če goriški Slovenci cb t ¦$ zvezi poginejo. No, prišel je sedaj na J nje mrzel curek iz goriške nadškofijske palače. Morda začno sedaj zopet tako nuditi o Gregorčiču fn zvezi, kakor so •sodili v »Slovencu« leta 1908. Takrat je pisal »Slovenec« tako-le: »Dr, Gregorčič s svojimi pristaši se je zvezal z laškimi liberalci; ker: ve; Lit načela je nekaternikpm osebna |>oIlii-ka. Ta zveza je Škandal. Obe slovenski stranki se sicer ločita po verskem in gospodarskem programi, a imata rtmm vfaf narodni program. Med lašfte tterafno In aa med pravo katoliško sle vensko stranko pa nikdar ni in ne more biti kake skupnosti. Nam je treba politike načel. Kar pa se je zgodilo, (to je zveza PajeNGregor-čič) Je udarec v obraz vsaki res načetav pcl:t;ki. Kaj naj vendar drugače pomenja zveza naših katoliških, slovenskih vn ljudskih poslancev z verskimi, narodnimi in gospodarskimi nasprotniki našega ljudstva? Mari morejo tisti h:pni uspehi, ki vrhu vsega še vise v žfaku, odtehtati pohujšanje, ki se rodi rz te zveze?«..... Potem: »Zveza slovenskih katoliških postrmzev z laškimi liberalci je vredna ob-sedoe z narodnega, verskega in gospodarskega czira. Zato Jo Gregorčič taji. Do gedkiv deželnem zboru pa so pokazali tako zvezo.« Tako je pisal »Slovenec« leta 1908. meseca oktobra o zvezi dr. Gregorčiča s Pajerjem ter prav označai njene pogubo-nosne posledice — sedaj pa vidimo dr. Šusteršiča, kako podpira to nenaravno zvezo, katero pa je sedaj. \ ,/ič ati.tr > obsodil tudi nadškof in knez goriški te-tako dal hudega tobaka Ivanu Strašnemu prJ ncs. Naj le dobro krhne z možmi pn »Slovencu« vred, ki sedaj odobravaj) režo, katera je prinesla goriškim Slovencem že neizmerno škodo. Predpust 1912! Vs« norice (nevesto) dobe celo opremo (balo) dobro in ceno pri znani tvrdki RED2ETI KORITRIK v Sirici. Novici (ienimi) dobe pa lepo črno obleko i» perilo* ¦ I* do^ro. tq>ežno blago in nizk« cen«. Poptrežba domad« ic poštafc. TOZOH! ZgotoTlfeui inodrocH.sušte, i« kortri wb>ir. Vtiikft z«I«ffa: Žim©» Volne, perja, dom. plat»a, ljublj. ses». fin^a sifona itd. Družba sv. Cirila m Na Silvestrovo sta tekmovali med še-i b0J- 0be C. M. podružnici v .Ajdovščini; : stareja je nabrala 75 K 83 v. ženska pa s i pcžrvovalnim posredovanjem gdo. Erhe Bratinove 97 K 20 v. Tako tekmovanje je ,. prekoristno, torej zelo priporočljivo. i". Za družbo sv. Cirila in Metoda so r nabrali naprgdm^TFeStf^^bifidgfe-; stanku v gostilni' g. ViHorja Adamiča pri ^kozarcu rujnega vipavca K5... . Veselica podružriics družbe sv, C. in - M. v Prvauni se bo vršila dno 28. t. m. \, 0jj*3! « PaP- v Sckclskem Dom« wk.ne.ZL f t. m., kakor je bilo naznanjeno, -. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — J os. V.edvcd "in Jak. Zupanči 'ožila 20 K za .I-.ber namen......Jak. Božič, poštni arad- •lik. 3 K (članarina.) Na račun mesečnine je prišlo 9370 K. Sankal^*? na Bohinjski Btetrlcf se v nedeljo to je 21, t m. otvori. V dolini za smuči Se .ni zadosti snega pač pa v hribih. Torej v nedeljo v Bohinj! Da so prf§li delat v deželni zbor, pravijo zavezniki. Kako malo mar jim h delo i rt koliko jim je mar gonja proti političnim nasprotnikom, so pokazali v seji v četrtek. Pričakovalo se je, da potrdijo poslance veleposestva kakor so potrdili dr. firegorina, toda kljub pjgoje;n za sklicanj.; dež. zbora niso hoteli potrditi pravde izvolitve. Tista velika strast zopet I"rni Gregorčiča. Po vsej sili bi ns 1 razveljavil mandate velep:;scsiva. - Vlada ni jim da pojasnila, to zahtevaj:*. Vladni >ast-i"iik je tako; odgovoril in dal pojas-uih, yy'ituval pa potrditev poslancev veli,;, sesrva. Kaj hočejo še več? Nov odgovor vh'.' more glasiti edino na ... raz-puht dež. /Vira! »Slovenec« pJSe. d'.t je zvtza med 'it .v»;nskl:»f MerikaLI f,i !u*ki»iJ liberalci cM', političnega značaju, s Katero nimajo urski ali cerkven'?-p;Trtičiii momenti no-'it:uga ::pravku. ¦ Ti grdi hinavci! --¦-I'rušimo naše čttatulfe, naf čitajo članek Kaka- je pisal »Slovenc.:'-. :> dr. (irgor-Kako je pisal >.SlovJi?ec<. o dr. Oregor-1 ¦¦i"Iw načrt a osuševanju močvirji. Za Fnr-la/iij.') zna delati deželni .:dbor in zna na-pravljati defclte, kakor pri deželni norišnici, kjer bo še groz:io troškov. kjer. tiči katastrofa za deželne finance! Goriški magistrat izganja Slovence. Dne 17. t. m. je bil ttročeri nekemu. Štefanu Trpinu, stanujeeemu v Ziisvski. ulici št, 29. izgonski odtok. Mož stanuje ie-.veS let v Gorici pa rti nikdar vpraša! na ma-gistfatu'za kako podporo. Sicer je že v letih pa kljub temu se* preživlja z delom sv«-.;, lih rok. Tako počenjanje goriškega magi? strata kaže, da se hoče magistrat odkri-žati nekaj takih Ijudij, ki stanujejo že desetletja v Gorici, pa so ostali kljub temu če Slovenci. Danes je dobil zepet nekdo izgonski rdbk! l(do-\Vkoliko ;h še napišejo! -.-Prstroifrokiri^Sasri^cH za pritožbo iin namestnrštvM- — Nove delo za združit oflhctr'-¦¦¦¦ - " Nov statut goaškega mesta. —-V si-nočni seji mestnega sveta v Gorici so sprejeli nov načit statuta goriškega mesta. Glavne določbe: Volijo se mestni sve-.. tovaki na 4 leta; volitve so splošne in d©"* polnilne: vslilci se dele v 4 razi$deT"vt Prvem razredu valijo častni občani in onu ki plačujejo 200 K direktnih davkov .na leto; v drugem razredu volijo, ki.plačujejo SO K direktnega davka (potem duhovniki, odvemiki. notarji. *k$jfenl!kf, geornetri. farenacistr. učitelji, urWimki ;td.)"j v tretjem oni, ki plačujejo najmanj 2D ^direkt. davka. V četrtem razredu volijo vsi volil-ci moškega spola ne glede na glasove, ka-\ tere imajo v kakem prejšnjih razredov. i — V prvem načrtu je bilo 32 mest svetc-| valcev porazdeljenih -na 4 razrede; p"^ "8, razredu.ter jih dodali -prejšnjim ra-zjre- -liki učiteljske konference! Djxi!« Predlog predsednika, je'prodrl. Clasoval je zanj celo sopdbo.rnik Kremžar ter izmolil svoj »LaiVdabiliteric.' Tekom seje je degradiral si. odbor ž ozirom na uvodni članek prve številke »Primorskega Lista« 1912., ki J. praVi.doslcvno: da se vzgajajo v kat. or- I ganižacijah vojščaki za . sveio stvar, da so tu konjeniki, dragonci, pešci, .planinci itd. taktičnega '-urednika - »No-Vega Časa«,' ki je do tedaj zavzemal mesto ieldb2bema' za sveto stvar v katoliških organizacijah, soglasno v kap.rola za sveto stvar."Upamo, da si mož, ker je še :inlad, zopet pribori prejšnjo šaržo toda ne s pomočjo ugank. ,VVfP •, i '¦ - »• >'•'.»'i *; ZJMKll.-riO .uetoKa ^H.IctmeKa Jak, $i-zerita iz Št. Fcrjana, ker je'težko'poško-do^nek:). dekle. . '¦ " • Najdeno. .- - Na Šcmpeterski cesti se je*jii&!o zlat uhan z dragim kaminom. Kdo« I; ga'ja. zgubil, naj se oglasi na policijskem Uiri^š v CimzC ^dprtl lekarni - Jutri popoludncbo-sta^odprti v (hrS\ lekarni Cristofoletti-Oliiibich. V* teh dveji lekarnah bo tu Ji po-n:či?.;vJsluzbH včasn od 21. do 28. t. ni. ™" Soriški cestnik« Telovadno društvo Sokol v Podgor) priredi jutri veselico po sledečem vsporc-dn: I, K. Koniel: »Opomin k petju«; 2. Stritar: »Madini«, cleklamacija; 3. I). J, Florschlltz: »Večer«, petje; 4. »Pri med-vedu«, kuplet; 5, Hujdrili: »Heiv govskn«, petje; (h Popolna žena, vcseloi«,,^ v enem dejanju; 7. ples, Začetek ob ;V/a url popoldne. hjHMlMji in Italijo. Razne vesti. Pri GargareŠu je prišlo do hudega spopada. Boj je trajal cei dan. Pri Derni je bil tudi spopad, v katerem so Italijani odbili Arabce. — V Tripolisu so zopet, obesili tlva Arabca, enega, ker ni hotel izročiti oi ožja, drugi, ker je streljal na Italijane. —' Vse velevlasti, ki so podpisale .berolin-sko pogodbo, so se pridružile. predlogu Rusije, da naj se.storijo skupni koraki v dosego min? med Turčijo in Italijo. Trgovsko-obrfne in gospodarsKs vesti. Trgov8kogft"0b» ta^ga društva za Ob- rlškto občni zbor s'e b^ vršil v sredo dne 24.;jarmiv*irju 1912. ob H. uri zvečer pri »Zkttem jelenu«, ali sedaj so odvzeti 3 mandate četrtemu J enkratnim Baličevim postom ravno o pri- JPolitlčnl pregled Demlslla barona Burlana, — Vedno bolj 'se vzdržuje vest o odstopu skupnega finančnega ministra Buriana. Naslednik bi mu'bil tržaški namestnik Hahenlohe. V Trsrbi prišel gret Ccudenhove ali pa grof Chotek, sorodnik prestolonaslednika. V graškem občinskem svetu obstru-irajo soc. demokratje in sicer gre obstruk-cija f roti proračunu. Ne odnehajo, doMer večina ne prizna spremembe volilne reforme. Kako se gospodari v naši državi. — Bivši'državni tajnik v cgrskem trgovskem ministrstvu .bžef Sztechenv je pred nedavnim posvetil nekoliko v gospodarstvo na dftfavnife železnicah. Ogrska železniška (državna'^uprav* Je n. pr. zadnjih 20 ie; najela 'okreg 26t!0 tovornih železniških vo?. ra. tak znesek, da bi bila mogla narediti" ža ta denar — 14.000 lastnih voz. A nazadnje je pa še" te izposojene vozove —: odkupila za dtag denar. Potem se pa čudimo današnji splošni gospodarski bedi :n .grozovitemu naraščanju dolgov. I3i M- 1 $&M*4*U JOt/boUHbl 3(kftl{l|lOtKU irv>|u«Haaki^/icM-mLaW Razne vesti. Dunajski nuncij Bavona je umrl, O hudem mrazu prihajajo poročila iz ccie Evrope. Učenci voj^ie šole so bili napravili vajo na planino Rax. dednemu oficirju in jedneniu, wCenci! so. zmrznile noge. ¦- V Galiciji je velik. mraz. V Lvovu jo prišlo v prostore društva za pomoč bednim HA oseb z zmrznenimi rokami, drugi so imeli zmrznene noge, nosove ali ušesa. , Prebivalstvo na Francoskem, Francija šteje,tpo lanskem ljudskem Štetju 'pre-bivalstva>39,pi,5()9. Letu 1901, je Stola 38,961,946; leta 1900 pa 39,252.245, Nadvojvodlnja Marija Terezija je ponesrečila pri .sankanju v Zyuviocsu bli$n Krakpva. Sanke, so se prevrnile fri nad-vojvodinja je padla ter se močno poškodovala v obrazu; priletela je z glavo ob plot. Brzovlan v sntgu, V snegu je bil obtičal včeraj brzovlak pri Pieberbrunu ua progi DimaJ-lnomost, Sne^ %i\ je bil pcpolhonm' pokril., Odprava praznikov v Bosni, - Kakor poročajo, Je nadškof Stndler nnRim-nll svojim« škofoma v Bmijnlukj In Mostam, d.i se v smislu papeževegn matu proprlo zmanjša Število praznikov; odpade \\\\ 10, Na smrt so obtotlSII v Gradcu pred ir:;rcto roparskega morilca delavca Kai-scija, ki Je umoril 3 osebe, Deset mesecev težke Ječa Je dobil nred s^dnljo v Trstu M letni kotlar A. Bcrgahja, ki jp streljal v, stanovanju svoje ¦soproge, od katere Je ločen, trikrat iz revolverja. Poročil se je pred 9 leti. Skupaj .,ta živela 14 dni, pozmeje je zopet vzel ženo k sebi, to dvakrat, pa sta zopet ločila. Soproga pravi, da je bila vzrok ločitvi tašča, mati njegova. Berganja prizna svojo krivdo ali pravi, da je streljal razburjen. Obsojen je na 10 mesecev težke ječe. Književnost. Eugelbert Gangl: Beli rojaki — Znani pisatelj-pesnik je izdal potom Učit. Tiskarne v Ljubljani lično belo knjižico »Beli rejaki«, 1., kjer opisuje v lepem jeziku svoje rodne Bele Kranjce. Knjižica stane' vc;ami K 3, broširana K 2'50, poštnina 30 vin. Slovanska šivilja še priimrnč« rnjijeiiiin d.'ke in k««tnm« pn nnjnnvoj«! modi Josipina fircRjinUi; ulich Caserma št. "•, III. nad ŠpreSnlpy>ki »omožnik' S23,w slr<»ki, !^i"<> plnžl>c v dobri trgovini v mostu al«' na -le/oli. fJovon' poleg alovouRkcga gladko ncm*i;o in italijansko. Službo > astv>pi lahko tT'oj Tozadevne ponudim ic nasloviti nnd šifro ..Trgovski pomočnik 0U, na npravulftivo , ;Sočo*. ' • ' •' Novosti za plesne m poročne obleke se dobe samo pri tvrdki Pregrad S Čeritetič GORICA Josip Nemec Podgora pri Gorici priporoča vsem i™, kremarjem v l| ['od gor:, Gorici in okolici svojo ' nov\> terapijo sifonov in pokafc Postrežba bi SI o vene'., krčmurji! Vaša narodna dolžnost je da podpirate domačo ' obrt! — Emulzija trskinega p*>) olja dieleliceu pripomoček izvrstnega okn-a. j.tko priporočljiv* za slabotne osebe, j rakiiieiie. škrofutozne in v insli zao>!ab> otrok«1. | i 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO: Emulzija se pripravlja vsak teden svežo fz pristnega in svežega trskinega olja f Pristno frskino olje ravnokar dospelo ! 1 steklenica K l — Trskino železnato olje 1 steklenica K 120. i Xgt>r | loilaja m pripravlja z i>uj\njo skrbnostjo: [ Nova lekarna pri ljudskem vrtu Gorica, ©srso ditiseppe ^erdf IS Si rerje za od kron 2 do kron - - 15 kilo - - TalEfl ZaH0!iC8(aevesf8).| Zima, volna, bombažaste in volnene j odeje, potrebno perilu, zgotovljene j mOdrOCC 1». ŠDŠfg, krasne ženske J in mfvžne obleke dobi se najceneje f pri znani tvrdki \ ivančič & Kuriiicie GORICA Gosposka ulica šleu. 11. milioni lindi = je odpravilo BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA giimfjeiii PODPETHIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno,vs tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno hig;jeno. Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladi!! ali prenajeii alt si nakopali z zanfcitjem sbhih. za pref»ar« tež- kiti. prevročih aii premrzli!) jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar; krče, bolet*! ne# naplhnjenost Itd. je dr. Enge!-nov „BALDRIANUM". „BaIdriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler nis« le nirmte, kot (Mr& želodčno viao z izvrstnim vspeliotn in ?.abri»njHJe tudi nMm posledice, kakor «erv0Zit'M0, nespečnost, drrioticn, stisko itd. Vslod njegovih HOTfavin, ki m aamoSke vino z m*t«>vi!Cnimi ktipijtearoi. mrdinover !» {•reSnjevee. vpliva flBaldrl*jnum" tudi pospešujoče pri zaprtju in mjcA\w kreptluo n;» cel človeški organizem Dr Enge-nov nUALDniANUM* ne vaclrnje nittikih Škodljivih M^tavin ter ga lahko prcaaftnjo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. »Vajf»»»fj*> je. fe se ga zavžii«. zjutraj na teSfe aH pa zvečer prodno se gre »pat eno ČaStco kakor za likerje 5Ca otroke in sdabotne osebe se raziad&i „BA]J}RIANUM" z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja, '¦» Dr. Eiigel-uov „BakIrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 1 K v vseh lekarnah, mirodilnicfih in boljStb prodajalnah jestvin Gorisko-OradišCansfee. V Gorici, Korniimi, Gradišču, Rcmansu, Ajeli, Campolongo, E nkah, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, - analu, Čedadu, Vidmu, t ahni, Červinian«, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. CngebnOT nBa!drianVfli't po izvirnih cennfa v vae kraje Avstro Ogrske. Plesne in v poročne obleke izdeluje po najnovejšem kroju seveda tudi. po nizki ceni Salon Robes GORICA. --------— soari se pred ponarelaniein! "¦" " . Zubtevujte izrtierio Dr. Eiigel-uov »Bflldriaiiiiin". Lekarna GriStofoleiti y Sorici na travnika Trškim* (StotRfevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bslez-, nina in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno raene barve p* KI 19, fcele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba tepa olja je sosebos priporočljiva oTr.fcom in dečVonk ki so ner- m* v(,?ni in nežne narave. ¦¦ j Trskino jetrno ojje se Zel:;nim jodecem. S ren. oljen, "se ozdravijo v knvtkem času z gotovi jo II vse kostne bolezni, 2lezni otoki, golše,*malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je - OUOd.PEaATO/d i!-'rvf-1 ------------------i krono 40 vinarjev, ===¦- OPOMBA. 0jjer katerega naroCam direktno iz, Horvegije. preiSCc se vedno v mojem tem. laboratoriju, preano se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim CC. odjemalcem glede 5istote in ==r stalne sposobnosti za z»Irafljenje. - ¦¦¦¦ Cristofoieftiieva pijača is kine in ielaza Najboljši pripomoček pri zdrav^jenjo s trškim o^em. = Ena steklenica stene i i i hripavost, katar, zasliženbst, krtni oslovski kašelj s Kdiserjeuimi --------prsnimi k»i*«iiiieliiiiii — — z znamko 3 jelke. lIACft rM.rar,!., potrjen, ,„¦ /,,;t„j ..d raznih /,lr.,v.,:! . UUJU in |»nv;,tiiiS,o\, kahiri ji.meij. /.•< d dn-r us,,.;, Bonboni so Jako l.ibko zaui.tni in okusni. Zavitjeki s«. p» 20 ali 4f) \h„ .|..z- p.t > povoljno vse pivdinele kakor obl. kc, posteljnino, perilo, žimo, volno, Češko perje itd. Novice pri večjem nakupu-'dobijo prav lepo nagravo v svili uli pa volni. Za obilen obisk se piiporočava PREGRAD & ČERNETIČ - Gorica. KpT" • ;/. jijil Varstvena znamka: „Si«Iro" ¦'* &^j Mmnl Capsici conp. 1 Nadomestek u Anker "aJn-Expe!ler le fOfgoi pripozean^ kot sajboljšo aredsh o f roti prehlajeija itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „3i-drOB", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Br. BICHTERJKVA LEKARNA pri „ zlatem leva" t Pragi isabethgasse Itev. 5 novs. On»Tao rupoitllkal«. ..Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. - Vloge na knjižice obrestuje po 4Vi„, tioge v tekočem računu po dogovoru. ~-^*ia^-- Centrala o Ljubljani. - ¦««* .um i m** ~ -—-------— PODRUŽNICE. Celje, Celovec, Gorica,- Sarajevo, Split, Trst ===: 4 01 73